KNJIŽNICA, K! Nl SAMO POLICA S KNJIGAMI
Zadovoljni obrazi so največja nagrada
Predstavitl Pionirsko knjlžnico v nekaj besedah je prav-zaprav nemogoče. Ustanova se ukvarja z zares širokim krogom defavnosti fn že samo naštevanje bi zahtevalo precej prostora. Povarjeništvo za kulturo In umetnost v Ljubljanl /e 15. novembra 1948 ustanovilo Mestno pionir-sko knjižnico. Leta 1954 je prišlo do osamosvojitve knjiž-nlce z imenom Plonirska knjižnlca. Po številnih reorganiza-cijah in selltvah ima danes Plonirska knjižnica kot enota Knjlžnice Oton Župančič prostore v ulici Komenskega 9.
Ta sodobna mladinska knjižnica posreduje kvalitet-ne in starosti primerne knjige mladini od predšolske dobe do 20. leta starosti. Knjižnično gradivo izposojajo na dom, v čitalnici in ustanovam. Silva Novljan, vodja Pionirske knjižnice, pa nam je povedala, da to še zdaleč ni edina dejav-nost.
»2elimo biti tisto, kar ni ne Šola ne dom. Gre za kvalitetno preživljanje prostega časa mladih, kar pa ni vezano sa-mo na knjigo, čeprav je tudi ta zelo pomembna. Knjiga naj postane sestavni del življenja mladih, naj ne bo le oBvez-nost, ki se konča, ko stopijo iz šole, ampak naj jo, knjigo, tu-
di sami berejo. Razvijamo in iščemo ppsebne oblike dela z mladimi bralci.«
Priljubljene so postale ure pravljic, kjer otroke same vključujejo v pripovedovanje. Tu so tudi različne tematske in priložnostne razprave, ka-terih oblikovalci so pogosto otroci sami. Ce so otrokom še posebej všeč ilustracije v knji-gah, prosijo ilustratorje, da razstavijo originale. Z redni-mi mesečnimi ugankami (le-tos so posvečene ljubljanskim muzejem) in literarnim kvi-zom vzpodbujajo otroke, da se učijo uporabljati knjižnico. Vsak drugi četrtek v mesecu ob 18. uri poročajo o novih knjigah, redno organizirajo tudi pogovore o knjigah in srečanja z ustvarjalci. Vsak ponedeljek ob 15. uri je ša-hovski turnir, vsak četrtek od 16. do 18. ure pa je nameiijen za srečanje otrok ob družab-nih igrah.
»Na obisku so tudi vrtci, ki se prav tako spoznavajo z do-gajanjem v knjižnici. ¦Tmamo še glasbene večere in številne druge prireditve za novo leto, pustovanje, dan mladosti, me-sec knjige, teden otroka.«
- Res, da je to Pionirska knjižnica, toda ali v njej naj-dejo tudi starši kaj zase?
»Prav gotovo. Pogovarjamo se s starši, svetujemo jim, ka-tere knjige so primerne in do-bre, dajemo priporočila za da-rila, predstavimo jim knjižni-co, v kateri je tudi polica za starše.«
-  Ali je vse to, kar ponujate, brezplačno?"
>-Da. Samo članarina je 10 dinarjev na leto. Denar torej ne bi smel biti nobena ovira, da bi se otrok vključil v knjiž-nico. Želeli pa bi si več sode-lovanja s starši.«
-  Kdo   oblikuje   program prireditev?
»Oblikujemo ga skupaj z otroci. Tu sp, na primer, raz-stave »Moja najljubša knjiga«, s katerimi knjižničarji ugotav-ljajo bralni interes otrok. Mla-di sami predlagajo, lahko po-vejo, kaj bi spremenili, dopol-nili, kaj si želijo. Danes bi bili mladi radi vsepovsod, vse ve-deli, pa jiffl pogosto zmanjka časa. Nas pa dajejo finančne zadrege: ne moreš ne širiti ne posodabljati programa, čas pa to zahteva,« je povedala Silva Novljan.
Za sodobno knjižnico niso dovolj samo police s knjiga-mi. V Pionirski knjižnici naj-demo tudi plošče, kasete, dia-filme in drugo neknjižno gra-divo. Knjižnica danes poleg izposoje, pridobivanja bral-cev in prireditvenih dejavno-sti opravlja še druga po-membna strokovna dela. Ena od njenih osrednjih nalog je tudi knjižna in knjižnična vzgoja. Pionirska knjižnica je že pred leti prevzela naloge republiške matične službe za pionirske in šolske knjižnice (hospitacije, inštruktaže, mentorsko pomoč, strokovne sestanke za posameznike in skupine, seminarje itd.), ima pa tudi status vzorčne knjiž-nice.
Taki ustanovi tudi ne manj-ka priznanj in nagrad. Naj omenimo vsaj eno: leta 1979 je prejela Župančičevo nagra-do. Kot sami pravijo, pa so največja nagrada za vse delav-ce Pidhirske knjižnice (zapo-slenih jih je 10) veseli in zado-voljni obrazi njihovih obisko-valcev.