GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2-3/2015 | 3 IZ VSEBINE GEOGRAFSKEGA OBZORNIKA 4 Borut Vrščaj Zakaj rečemo prst, tla, zemlja? 14 Blaž Repe 50 odtenskov rjave 22 Ana Vovk Korže Prsti so žive 29 Matija Zorn Erozija prsti - prezrt okoljski problem 40 Janez Bergant, Borut Vrščaj Spletni GIS pregledovalnik eTla 47 Dragan Vučenović Ohranitvena obdelava 56 Pomembna vloga geografije pri pred- stavitvi prsti kot naravnega vira na sej- mu Agra v Gornji Radgoni leta 2015 • 57 Nova gradiva za spoznavanje prsti in krepitev samooskrbe Prsti, zemlja ali tla so nenadomestljiv vir za življenje na Zemlji. Samo ta naravni vir ima lastnost rodovitnosti, nikjer drugje rastline ne morejo rasti, dajati plodov in zagotavljati semen za nadaljnjo rast. To vidimo na primer na Luni, kjer ni prsti (ne vode ne zraka) in tudi ne življenja. Prst prekriva skoraj vso Zemljo, vendar v izjemno tanki plasti. Če bi naš planet pomanjšali na velikost jabolka, bi prst lahko primerjali z debelino njegove lupine. Tudi ta obda- ja jabolko in ščiti njegovo notranjost. Enako prst, ki obdaja Zemljo, ščiti rastli- ne in vse drugo življenje, da sploh lahko obstaja. To so ljudje spoznali že zdavnaj in stari pisatelj je zapisal: »Tako si (človek) pridela kruh iz zemlje in vino, ki mu srce razveseljuje.« Prsti so osnova kmetovanja, pridelovanja kulturnih rastlin, ki so hrana do- mačim živalim in človeku. Na njih rastejo tudi vse ostale rastline, ki so hrana rastlinojedim živalim, te pa so hrana mesojedim. S tem je krog prehranjevanja zaključen in ne bi nikoli obstajal, če ne bi bilo rodovitnih prsti. Prsti so tudi pod- laga za rast dreves, ki v mnogih delih Zemlje tvorijo gozdove. Ti predstavljajo te- melj gozdnega gospodarjenja, lesarstva in podobno. Po svoji sestavi so prsti zapleten sistem, ki ga sestavljajo trdi delci, voda in zrak. V njih potekajo zelo različni kemijski, fizikalni in biološki procesi, ki omo- gočajo, da rastline v njih korenijo, črpajo hranilne snovi, rastejo in dajejo plodo- ve. Prsti so tudi življenjski prostor mnogim organizmom, od rastlinskih in žival- skih mikroorganizmov do višje razvitih živali. Vse te rastlinske in živalske vrste spreminjajo organske snovi, ki so sestavni del prsti, v humus ter ga mešajo z mi- neralnimi delci, kar vse prispeva k rodovitnosti. Zaradi vseh teh lastnosti so prsti zelo izpostavljene procesom, ki nanje vpli- vajo negativno. Že to, da so marsikje plitve, je zanje velika nevarnost. Če to tan- ko plast, ki pokriva matično podlago, na kateri so nastale, odstranimo, tam ne more rasti več praktično nobena rastlina, in s tem je konec njihove tako po- membne vloge. V sedanjem času se takšni negativni procesi pojavljajo tam, kjer gradimo razne zgradbe, ceste, letališča in podobno. Druga velika nevarnost za prsti je njihovo onesnaževanje. Pri kmetijski rabi pogosto uporabljajo velike ko- ličine umetnih gnojil in pesticidov. Zaradi tehnoloških procesov in pridobivanja energije v zrak prihaja veliko škodljiv snovi, zlasti žvepla. Tako se marsikje poja- vlja kisli dež, ki slabo vpliva na potek kemijskih procesov v prsti. Pri nesrečah v jedrskih elektrarnah pridejo v zrak radioaktivni delci, ki jih dež spere v prst. Ob cestah se v prsti kopičijo težke kovine, ki pridejo v rastline, te pa v živali in člo- veka. Prsti so tudi v mnogih delih Zemlje izpostavljene vodni in vetrni eroziji. Zaradi nenadomestljive vloge, ki jo imajo prsti za življenje, smo k sreči spo- znali, da jih moramo varovati in z njimi zelo skrbno ravnati. Prav s tem namenom je letošnje leto imenovano svetovno leto prsti. Posvečeno je bolj temeljitemu poznavanju tega tako pomembnega naravnega vira ter ozaveščanju ljudi, da se bodo bolj zavedali pomena prsti in jo znali bolje varovati, saj bo ob vse večjem številu ljudi treba pridelati čedalje več hrane. Prof. Franc Lovrenčak