Božični prazniki in učitelj Približujejo se prazniki miru. Mir in zadovoljstvo bi morala vladati v vsaki družini. Vsako leto smo učitelji nekaj dni pred temi prazniki računali in se mučili, kako bi se prebili skozi praznike miru. Kako bi si omislili najnujnejše, kar tudi učitelj kot človek potrdbuje za božične praznike. Ze od doma smo bili vajeni, da smo za te praznike imeli na mizi vsaj dvojno jed, če drugega ne. Oče nam je kupil nogavice in tople rokavice. Bile so poceni, a bile so le. Kaj bomo pa mi dali letos svojim otrokom? Leto za letom smo gledali božično drevo in pod njim za nas pomembne darove. Odrasli smo in odšli za svojim poklicom na deželo, kjer so prazniki miru vse veličastnejši, kjer si vsak, še tako ubožen kajžar preskrbi zase in za svojo družino neka.j priboljška, da vsaj za nekaj časa pozabi na svojo revščino. Letos si bo skoraj vsak kmet vsaj nekaj preskrbel za praznike, ker nekoliko bolje prodaja svojo živino in pridelke. Kaj pa učitelj? Državni uradnik? On ima isto plačo, kot jo je imel pred petimi leti. Vse, kar mora on kupiti je za 30, 40 do 50 in še vcč odstotkov dražje. Danes si pri svoji plači ne more kupiti ne obleke, ne obuvala, niti zadostne hrane za delavnik. Kako si bo kaj omislil za praznike? Kako bo mogel letos razveseliti svoje dete z jaslicami in malenkostnim darom, da se bo spominjal tistih lepih božičnih praznikov, ki ostajajo v otroški duši najbolj zaznamovani? Letos bo moral pač svojim otrokom pripovedovatj o Božičku, ki ima premalo denarja in je draginja tudi v Sveti noči zelo velika. Izjavljamo, da ne moremo več dalje. Upali smo, da se pred praznikom rojstva Najpravičnejšega regulirajo naše mizerne plače. Če raste draginja, bi morala rastt tudi v primernem proporcu naša draginjsfca doklada. Toda nikjcr nič, povsod gluha ušesa, povsod trkamo, odzivi pa so samo obljube. Od obljub se ne da živeti. Od obljub ne bomo zadovoljni ob praznikih miru, ker so nam trgovci obljubili, da ne dobimo več na up. če 1. dccembra ne plačamo. Nam so obljubili zvišanje plač, pa se te obljube do danes niso izpolnile. Traovci so nam pa obljubili z\nšanje cen moke, kruha, petroleja, olja, masti in drugega, pa so to obljubo tudi natančno izpolnili. Izpolnite nam tudi prvo, saj bo z dobro voljo tudi šlo. Božični prazniki bodo za nas bolj skromni kot smo mislili. Upajmo, da nam bo 1. januar 1940. prinesel naš neobhodno potrebni eksistenčni minimum. K.