1 ——— A
^___J , , ___L
Official Organ «185 Slo**. j
bUw Siffistist audi Orgioi. fffitihmt
■■ ■ » .Ji ..................... 11
' m* - m. 4 • ' . - .	IZ fl
Šteto«. Amncn bi ipirit, foreign	|
hi lat—t > ■■'r	m
J
*	I
iiufi .u i ''i -■-• i i .i ...	j.1 ........ 1
r i .i	, .	.	i i ■"	■ ■ ■	---"p	■	1 1	1 ■	I
NO. 85.	CLEVELAND, OHIO MONDAY, JULY 33. 1917.	, LETO X. — VOL, X 1
Pravila za poklicane v vojaško službo
Oni, katerih številke so'bile dvignjene med prvimi, ne bodejo klicani pred spboto. Na zdravniško preiskavo mora vsak, tudi oni, ki nimajo papirjev, dasi ne bodejo vzeti k vojakom. Usoda oseb s prvimi papirji se odloči pozneje.
-Poltem too so spremenili - načrt (dviganja številk za voja-< ško sluižlbo še v zadnjem tre-nutlkiu, se je pričelo dviigati ste-I vilke ob poli deseti turi zjutraj preteceni petek. Dviganj« številk se je vršilo 16 ur in pol roe-^ prestano, an je bilo konlčano še f le v -soboto ob 2. miri izjartraj. Potegnjenih je bilo 10.500 številk. Dviganje številk je gotova enkrat za vselej -in se številke ne biotdejo več vlekle. Vseh deset milit) cm or registriranih mož in fantov je poklkamnh za vojaško službo, toda vsi ne pri-tdiejona vrsto, ampak le oni, katerih ^številke «0 bile prve dvignjene." P|nva .potegnjena k številka je hfla 258. Ta je zadela enega Slovenca v Cleveland^ in sker Antona Stefanči-ča na Way ave. V splošnem v Clevelaridiui ni klicanih mnogo Sllovencev, če se vzame ogromno slovensko prebivalstvo v ; poštev. Imena .poklicanih' priobčiti je preogrorrtnto delo. Vsak bo dobil od ^striktnega odbora karto, kdaj din kje se je treba ziglasiti. Prekl petkom ali soboto tega tedna sploh ne bo * nihčle kilican. Potem pa se začne gilavna stvar: Zdravniška •preiskava in polaganje prošenj za izvzetje od vojaške službe, j Sledečih pravil Se je treba J držati : KJdor je oženjen In- v resnici preživlja ženo in otroke, naj vloži prošnjo, zapri^eže - in nese prošnjo distriktnemu odlboru. Ta odibotr mora y tre-h idneh rešiti vašo (prošnjo. Če bodete zavrženi, ker ste »nesposobni radi zdravja al"i napak, se vaim naznani ob jednem kaj morate -storiti. Če vas distrikni odbor izvzame od vojaške shi^ žbe, pa se vlada lahko pritoži proti temu in vas se enkrat pto<-kldče. Toda vi imate pravico dio nadaljne pritožbe. 2. V Cleve-landiu se mora dobiti 8140 vojakov za narodino armado. 114-000 mož in'fantov je registriranih. Najprvo jih Jbodejo poklicali 17000 na preiskovanje, in če izmed teh 17.000 dobijo db-volji sposobnih za vojaštvo, to . je, če jih dobijo 8140, tedaj se nadaljna preiskava ustavi, in vam se ur treba več brigati. To fdk V* jih ne bo dovolj/ tedaj > kličejo na daljnih «000 jO*, preiskavo, in tid se ponavlja to-likio časa,' dokler me dobi v^lada 8140 sposobnih ntož. 3. Pazite na dopisnico ali pismo, katero doibite okli odbora Naredite vse, kar je na tej dopisnici aliii v p»s-nftt zapovedanega. Če naredite talkkJ, ;se izognete marsikateri sitnosti. Kklorkoli bo kilican v ^ ,službo, dobi taaznanilo po pošti, in njegovo ime bo objavljeno v časopisju, objejdlhem pa tudi razstavljeno v nOvi 9odni-ji 4. Ne delajte nobenih pro-| senj za izvzetje od službe, če niste tklicani. Če vas ime pokličejo, je to znamenje, da niste na vrsti in če sedaj ne bodete klicani tekom petih dnij, je to znamenje, da ne bodete klicaini najmanj šest mesecev ne. Katerega številka pa se nahaja v sredini ali proti koncu uradne listine, pa ne pride na vrsto emo, Wjve ali tri Jeta, če bo vojna slipoh tako dolgo trajala. tPopmite torej, ne delajte pro-p. senj za izvzetje, razven če ste poklicani.
5. Jako važnj>! V Qevelandu je mnogo oseib, ki iso prišle iz ' drugih mest,. in ki se niso v % 1 Clevelanjdtt registrirale. 'Kaj naj naireklijo? Najiprvo se naj prepričajo če M njih števca v orvih vrstah dvignjena. Ce ne
(K* **u	mt 'O J
vedo za svojo številko, naj ne-' mudoma ,pišejo rna dotični uradi, kjer so se dali registrirati. Ta prad jLm pošlje številko, poteim pa na) poglekiiajo, ali je ta številka med prvimi, srednjimi ali zadnjimi Če je med prvimi, t>oldej<o kKcami. Ce ni, naj počaka. Objedmteim ko pišete na dotični urad, prosite, da ,yaip pošljejo transfer v mesto, kjeai sedaj stanuijete, iin ko 'je gotovo, tedaj pa naredite vse dnugo, kakor bi veidlno tukaj •stanovali. 6. Pazite posebno oni, ki ste se preselili iz ene ceste na drugo. Od ste se preselili, naJznanite nemudoma odboru v nOvem sodnjemposlupju. Karta zaldostuje. Dajte novi in stiani naslov. JCa>ti vlada je izdala pravilo, da nihče se ne more izgovarjati, če ne dobi naznanila, da se mora javiti* Vsakdb mora skrbeti, da ima pri oidlboru svoj pravi naslov. Vlada smatra, da je dovolj, če je vaše »ilnie javno raizobešeno in priobčeno v časopisu. 7. Ali bodejo vsi naieinkirat poklicani? Ne. Prva skupina poklicanih bo razdeljena na tri dele. Prvi del se mora oglasiti pet dniitj potem, ko dobi naznanilo po pošti, ali kakor je v časopisu naznanjeno. Druga skupina se mora oglasiti 6 dntj po naznanili* in tnetja skupina sedem dnij po naznanilu. Vselej je diana ura, kldiaj se morate zgla-siti. 8. Kdorkoli »lro£e sedaj prostovoljno v vojake, lahko to »stori, toda nič v^c pozneje, ko bo "že poslano naiznanilo po po-šsi, da je klican. Tedaj meha vsako prostovoljistvo. Razlika lined prostovoljstvom in pokli-canjeim je ta: Če greste prosto-voljbo, tedaj lahlko zberete to ali ono virstb vojaštva, kar hočete, če bodete pa poklicana, tedaj bodete morali tja iti, kamor vas pošljejo. iNihlče, ki bo poklican vsluabo, ne bo smel zbirati vrste vojaštva, pač pa je vsakomur na prosto dano Iz-rateiti svojo željo, in od vlaJd'e je oiclVišno ali upošteva ali ne.
9.	Pomnite, da pridejo vsi na zdravniško preiskavo, ki so poklicani v prvi skupini. Brez vprašanja je, ali -imate prvi papir, idimigt pajpir, ali sploh nobenega, ali ate oženjeni. ali" im«te (kaiki drug1 vzrok, ali vam manj-'ka roke, noge ali okčesa, ali ste (drugače pohabljeni — vsak mora na zdravniško ipreiskavlo, ki dobi naiznatniilo po ;pošti ali če y& sploh v prvi sikupini poklicanih. Lj<udje brez papirjev ne bodo vzeti, an njih usoda se fcDolofcj pozneje v kongresu, do-čim nameravajo Zjieid1. dt^žave vzeti ljiidi s prvimi papirji, toda tuldi ni še gotiovo, kajti ob-la-sfcl tšibudirajo sedaj mednaro-dlne postave, če je to dovolje-itno Toda t>rez izsgjotvora, ali imate papir-je ali ne, na zdravniško preiskavo morate. .
10.	Vi ste oženjeni, podpirate ženo in otitake, toldia nečete prositi za itevzietje, ker smatrate pod svojo častjo, da hi se izgovarjali. iVi hočete služiti pri ameriški armadi, tudi če morate ženo podpirati. Pomnite, da vladni neče delati nikomur težave. Brez sramu lahko vzamete papirje za izvzetje itt jih isipolnite. Če vi mečete tega, lahko naredi vaša žena to, ali pa čeku tretja oseba, ki je vaš sosed, in ki more seveda priseči, da je vise Tes.
11.	Pomnite, vlada ne želi, jdla (bi komu d*elala težave, in postava je mnogih ozirih. in shEajih jalko pfojpustljiva in
mehka, toda pravila se morajo spolniti natančno. Nihče ne bo siljeny kidor ima važne vzroke, ker to je demokratična vlada in ne tiranska. Nadaljna poja-istnaia damo v sredo Mi 'želiimo, da je vsakdo dobro inormiran. Če ne raizumete kaj, pridite k n(am, dobiite zanesljiv nasvet. Naši naročniki so pa prošeni, dla prigovarjajo onim, ki niso naročeni in katerih se tičejo vojaške postav^, itUa se naroče na list, kajti iz tega lista dobite najhitreje in najbolj zanesljiva poročila in pravila o slu- , ižlbi. Najbolj pa opozarjiamo na številko, ki izide v petek, 27. , julija, ker tam bodejo glavna j pravila in pojasnila za one, ki bolctejlo klicani.
—'Provost maršal general Crowid'er se je izjavil, da tujci, ki stanujejo v Ameriki in so vzeli prve papirje, so dolžni služiti. Glasom postave, ki je narejena za vojaštvo, je to dovoljeno, toda preiskovalo se bo se nadalje, če ni v kakem nasprotju z mednarodnimi postavami. UsoicNa teh oseb se po-J zneje odloči.
—87 milijonaJrskih sinov je bilo meid prvimi v CJevelandu, ki so bili poklicani za vojaško skržbo. Skoro vsaka družina toii milijonarjev je prizadeta-
—Slovenski odvetjntik M|r. John Mihelič nam naznanja, da je odstopil od kandidature za counciltnaina 23. varlde,
—Iz 23. wardie bo poklicanih 800 registriranih za vojaško službo- Vsega skupaj se je ( v tej waildii registriralo 5760 mibž in mlaldemBev. 800 izmed teh jih bo poz vami h na preiskavo. Iz 10. wairldle pa 771. Iz )v$ warde v New<burgiu bo poklicanih na preiskavo 788, in vojakov dobijo iz te warde 394, in iz 26. warfde kamor spa-dajoi rojafe v Coll'inwoodu in Nottinghamu, pa bo poklicanih na preiskavo 932 in vzetih k vojakom 466.
—Kdor bo pines i 1 za izvzetje od vojaške službe, in bo dal napačne vzroke ali bo potem po krivem prisegel, tega zade-in'e kazen $2000 in pet let ječe, poleg tega pa priklle na zagovor pred vojaško sodnijo in ne pre)J civilno.
—iSocijalista Rjtithenberg in Waigeniknecht, oba uradnilka socijaliistične stranke, sta 'bila v isoboito spoznama tod porotnikov krivim hudodelstva napram Zjed. državam, ker sta nagovarjala ljudi naj se ne registrirajo. Jasno se je dokaza-Ib, da se veČ oseb ni registrira-llo, ker so poslušali govore , tdh oseb. Obsodba se izrei&e v sredo Zvezini pravnik Wertz je imel sillbvit govioir v sodnji dvorani, irn je mekfl diHvgim dejal: Tu sekli obtoženec Cfbovek, Ru-the^iiberg, ki je bil kandidat za župana, za senatorja in guvernerja, ki je blatil vse postave, ki je delovaJ proti oni vladi, ki ga je gostoljubno sprejela v svlojo sredino, ki je prišel v AmJeriko, in povrača ta gostoljubni čin s tem, da zločinsko sramoti ptbstave.
o
Kajzer govori s socijalisti.
London, 22. julija. Kajzer 1 Viljem je včeraj pozval v avdi-jenoo Dr. Sdhciderrianna, Dr. Davida, Suedekuma in Elber-ta, s katerimi se je pogovarjal ratfli vojne. To je prvič, da 1 je kajzer pozval na konferenco sotijalistične poslance. *
Uporne ruske armade bežijo iz Galicije.
—---
Vojaštvo nece poslušati povelj, in Nemci so udarili na uporne Rute, jih pognali nazaj za 16 milj, jim odvzeli vse pridobljene kraje ter razkropili armado. Ekstremni socijalisti so odgovorni za uporni duh. Kerentki je diktator in skuša ustaviti beg ruskih armad.
London, 22. julija. Disorga-nizirana, uporna ihofda, je danes vse, kar je ostalo od velike ruske armade, ki je preid enim te^dJnom bila še taiko zmagovita. Ta ruska horda, ki nima več imena "armada*! se umika divje po galiških planjavah in prepušča sovražniku one dele, katere je pred enim (tednom s takim trudom in žrtvami dobila v svoje roke. N^ več upanja nimajo izavezjniki v ruiško armado. Nezadovoljstvo med vojaki, nemški špi;joni in notranji nemiri v Riusiji so pov-zvočito, česar cvet nemško-av.sjtrijfske aSrmaJde ni mogel narediti. Včeraj so Nemoi1 za-isKutili, da se v ruških vrstah ne-Ikaj igddii, in ddčim so se ruski vojaki med seboj prepirali, ali naj ubogajo povelja svajiih častnikov, so Nemci planili nad nje, jih pobili in pomandrali, ostale pa zapodili na vse strani-V nekaj urah je prišlo Nemcem v roke pol onega sveta, kar iterega iso Rusi telkom štirinajst dnij is takim trudom osvojili.
Rusi zgubijo Galicijo.
Nemci so postavili na fronto vse/ moštvo, kar so ga mogli dobiiiti ter tako strahovito udarili proti Rusom, da -so le z begom -se rešili. Uporni tfmski regimenti so bežali na dvse strani, nw da bfse mmtt-^tavJjatf: Ce Nemci nadaljujejo stem,poženejo Ruise popolnoma iz Ga-lilcije. Nemci preganjajo Ruse na SloČov-Tarnopol poti. S tem je Lvov zOpet na varnietm, Hbčirn so Avstrijci bolj južno pri Bmzezatny napadli ruske ar-matPe jih ,z enim samim udarcem dobili nazaj vse, kar so zguJbiil'i od 1. julija naprej. Na južn« fronti prfi vasi Novice so Nemci naskočili ruske postojanke, katerih so se Rusi polastili šele pretekli telden. Odvzeli so jim vse.
Disciplina je zginila.
Nemška uiradna poročila, ka kor tudi poročilo generala Bru-silova naznamja, da je zginila vsa klisciplina \z ruskih vrst. Vsak ruski vojak dela na svojo noko, povelja čaistnikov so zaman. Iz Berolina se poroča, da Rulsi zažigajo vasi in mesta, ko se umikajloi in (tla sledi strašno opustošenje rutslki armadi.
Oči vseh zro na Petrograd.
Žalostne inovice prihajajo iz Petrograda. Tii so se vršili ulični poboji in uimork ^ Nad 50 oseib je bilo včeraj ubitih Notranji nemiri v Rusiji iso Okrad-Atš igenerala iB>nusilova vseh njegovih zmag. Ruski republiki preti druiga inova kriza. Mi-nisterstvo je odstopilo, in edino 'KerensJki je še zmožen, da tiipelje reki! iln mir v notranjo Ruisijo ter še enkrat dvigne rusko armado.
Kerenski je diktator.
Kereniski je postal minister-ski predsednik Rusije namesto oklstoplega Lvofva. Kerenski je je v resnici diktator ruske re-bublike, in od njega je odvisna borioiantost Ruisij«. Kerenski je že začel gospodariti z železno roko in voljo. Uporne regimen te, naištfiuvane po radikalnih 90-cijaBistih je dal razgnati in njjh voditelj e vreči v ječo. iRuske ječe se zopet polnijo kot pod Nakollajem. Glavni ruski zarot-nlik in hujskač, Nikolaj Lenine isocijaHst ekstremnega krila, ki je v sluižlbi nemšketga kajzerja povzročil toliko gorja v Rusiji, je bil prijeti na povelje Keren-skija, V/ trenutku, ko je ihotel pobegniti iz Rusije. Zajedno z njkn so zaprli s^dlem njegovih socijalističnih .pomagačev. r
številne aretacije.
Druga partija ekstnelmistov je bila prijeta, ko se je nahajala na potu v Kronstadt, kjer so hoteli mornarjem Baltiškega b rodov ja ipridigati upor in anarhUrjo. Banke v Petrogradu sto za\prte, ifeer se je Kerenski bal, da bi druhal pričela pleniti.
Koncil vojakov in dclavcev mora proč.
Kerenski se pripravlja, da uniči konici Ivoj a kov in delavcev, ki je pravi vzrok vseh ruskih njelsreč, uporov lin nemirov, m kateri koncil je odgovoren, da so Rusi doživeli tako strašen poraz v Galiciji. Vodilni nuiski vojaškri krcngi so inifornui-rali IKerenskija, Iclla ta koncil vzbuja le upor in revolucijo med vojaki, in da povrnitev pravične discipline je ediina pot, po kateri more ruska armada pritli do uispeha.
Rusko uradno poročilo.
Petrograd, 22. julija. Jugto-zapadno old! Dvinska sovražnik nadaljuje s silnim obstreljevanjem naših postojank. V okolici Sločova se približuje sovražnik Tannblpolur, Naše čete ni-sO kazalej nobene vstrajnosti, in na nekaterfflt frontah niso hotele ubogati vojaških povelj, zato se povsod vrši neredno umikanje. Oib reki iLomnica je .softiTažnik večlkrait »kuišal napa-
pa se mti) je posrečilo, da je Zasedel nekaj hribov.
Francosko uradno porodilo.
'Pariz, 22. julija. Aktivnost artilenije je bila jako velika na Cerny-Q"aonne fronti. Naše baterije so razgnale več skupin Nemcev, ki so se zbirate na Califoroij'ski planoti. »Na levem bregu reke Meuse in pri Rheimsti se vršijo artilerijski boji. Pri Laonais smo pognali Nemce nazaj, ki so se zagozdili v naše strelne jarke. Pri Cer-ny so se Nemci idvakrat polastili naše fronte na razdalji 250 metrov, tokfa dvakrat so bili izgnani. Na ostalih točkah je m if,
Rumunci se gibljejo.
London, 22 julija Nemci na rumunski fronti kažejo znake življenja, in v ^kritičnem trenutku, ko se Rjusi umikajo iz Galicije, sO Nemci tudi v Ruimu-nlji posikiuB.i!lii napredovati. Toda Nemci so bili nemudbma ustavljeni od reorganizirane nuimunske armade. Ruska armada v Rumiuniji je ostala v rezervi in se ni ganila, ko so Nemoi nalpadalr.
Kerenski je bil skoro ujet?
Petrograkl, 22. julija. Ruski stocijal i stični hujskači bi se skoro polaistili Kerenskija prete-čeni petek, baš ko je Odhajal v neko (haltiš/ko pristanišče. Druhal je dospela na kolodvor v trehuitku, ko je Kerenski oklha-jal. Kerenski je pozneje v Hel-s.ingfbrs'u javno obdolžil eks-tremne socijah'ste, da so v slu-žibj kajzerja in glavni povzročitelji nuiskiih neuspehov. Kerenski apelira na vse demokrate, Wa se zvesto držijo provizo-nične vlade.
Se 33.000 prostovoljcev.
[Washington, 19. julija. Afrte niška vJada želi še 33 000 pro-stlovoljcev za redlno armado, da znese skupnid število te armade 200.000 mož. . Grški kralj dobi ultimatum.
Washington, 19. julij a. Grški kralj Aleksander bo kmalu sledil svojemu Očetu Conštantmu če ise ne bo ud al zahtevam mi-nisteirskega predsednlika Veni-zelosa, da Opusti nevtralnost in z vso močjo poldpira zaveznike. VenizeBcfe namerava po-
staviti in omganiiizirati 200.000 mož močno gršiko armado, za kar so zavezniki obljubili denarno potmo^. Krailj termi nasprotuje. Unija gršlktih organizacij je iniasvetoivala kralju naj 1 ugodi Venizelosui, ker sicer njegova krona n<i vama.
Najnovejše vesti.	1
Petrograd, 22. julija. Svobodna Rusija se nahaja v najbolj silni (krizi. Tekom prihodnjih 48 ur se odteči usoda nove republike. (Revolucija se vrši doma in na fronti, ruska armada ibeži pred Nenvci, vsepovsod vlada izdaja in nezaUio-voJjstvo, in v tej uri ima R)usi-ja le enega moža, ki zna odvrniti nevarnoet. Ta mož je Ke-renskri. Kerenski hiti na fronto, kjer se ruske armade ponovno puntajo in skuša s svojim govorom ustaviti bežeče ruske armade, ifcot jih je pred 3 tedni pripravil, da so napredovale.
Kajzer na ruski fronti.
Na drugi strani pa Ihiti nemški kajzer na musko fronto, da izkoristi olbupne razmere pri RjusLh, da navdahne svojim ar-maldiani pogum za preganjanje fsovražnik>a. V ruski armadi je že povzročena široka zagozda, deset milj dolga in oserfi milj globoka, in popolno uničenje nislHi^WmadU flWfrli' ^
Tisoče Rusov ujetih.
Iz Berolina se poroča, da so Nemci v zadnjih dveh dnevih ujeli tisoče in tisoče Rusov in (nezimemti vojni materija! je prišel Nemcem v roke. Edino kozaki se še bor^o, in kozafke uporablja ruska vlada, da uniči uporno gibanje med revolu-cijonarno armado, ki .pospešuje, Ida kajzer hitreje pride do zmage.
JPazite kdo pride v armada
Zvezima vlada v Washingto-nu je poslala na vse krajevne vojaške odbore oktoc, da naj patrijotični Amerikanci pazijo, (kdo pride/ v armado. Vlada se 5 boji, da pride v armado mnogo špijonov in zdajaJkev, in teh se bo treba braniti loolikar mo~ | goče Navzočbost nekaj nero- ' škiih prijateljev v novi ameriški arm ajdi zna neizmerno 2oo» ] ristfiti kajzerju, zato bo vladft-jako previdna, glede osdb, ka-^ tere sprejme v armado.
Siam napove vojno Nemčiji, i
(Lomd)on,22. junija. Najnovejša država na svetu, ki je rti- j .povedala vO»jno Nemčiji ki stri ji je kralje vstvo Siam. Siam 1 se nahaja v jtigo-vzhodni Aziji j in šteje 10.000.000 plcEebivalcev. i Ima armado 175.000 mti£ ter ?
«**>	^ 1 u rin-<j|l
------------------------f-^a1;'^
Pisma našili prostovoljcev. m
t r '
3000 jili je sedaj na mofje«
Uredništvo je dobilo rz mesta Levis, ,Que. kjer se je jugoslovanska prostovoljska četa ustavila, sleJdečb brzojavko: Sllovensiki dlobrovoljci inapre-diuijejo. Vsi zklravi in veseli- Ja-vorn^k, zastavonoša.
Nadalje smo »cfidfbili od prostovoljca France Lunka, bivšega našlega uisKužbernca, sledeče pismo: V sredo, 18. jiul. smo ttaspeli v kampio, katere ime pa mi ni znano, toliko vem, 'd!a je najbližje mesta Quebec. Potovanje je bilo nad vse prija-1/410, vozjli smo se ii'z Pittsbur-ga kakih 30 ur. Vlak se je ustavil spotoma le Jcjer je bilo ne-obrtilodno potrebno. Izven Cle-velanda *je došel še en Slovenec, ki je bival v !Woodlawn, Pa. Doma je iz iLjubljane, je oženjen in ima v starem kraju druižilnio. Svoje čiase jfe bival v Cleveilandu. Iz Clevelanda nas je okfšlo 2tr Slovencev kljub temu, da se jih je par izneverilo. Tukaj biva polkovnik Jovano-vič in nekaj civilistov, ki pomagajo pri sfpilošenm delu.
Prihodnjič poročam obširneje. iNajibrž odija'emo v petek na parnik. Prva ekspedicija je odšila že pretečieni teddn, bilo jdh. je natl en tisoč Jugoslovanov med njimi trinajst Slovencev. Sedaj nas čaka tukaj okoli 1000, in jlutri jih pričakujemo enaJkio število. Zal, da se ravno Slovenci v" tako malem številu odzivljejo, ker od njih hi morali največ pričakovati. Sedaj ni čas ia sestavljanje resolucij in pošiljati v svet izjave, ampak je čas, da splošno delujemo. Vem da se boWletepri vas držali dosedanjih načel, katerim šte tako izvesti ostali skozi vse teš-ke Saše.
iLjujdstvo nas je povsod navdušeno pozdravljalo, najbolj ganljivo je pa bilo, ko so nas canaidski otroci tako uljudno in prisrčno pozdravljali ter nam voščili naiboliši usoeh.
"Go ainkJ kill the kaizer" se jSl izjavilo malo štiriletno dete na i postaji v ©righton, Canada. M
Pogrešamo prav ničesar, razven pijače, katere je bftoi dovlj-v Clevelan/db, toda na-vil | diU se bodemo in je najbrž ne ] dobimo prej, d<rfcler ine prkls*' ! mo v Ujuibljano k Tišlerju.. Slovence sem jaiko ponosen. Vsi do izadnjiega vedo, zakaj.; gredlo, nekateri so se pa izjavil li: Da si moramo v resnici se* > dtatj priboriti Dom, kajti sedaj , (itak nimamo prave domovine. Če to mišljenje ostane, tetflaj je brez dvoma, da bo naša stvar rodila krasne uspehe. Prijazno potodravljam vse znance in pf^J jatelje
Lunka.
Uredništvo je nadalje' dob|» j lo piis-mo prostovoljca Leopold Puclja, ki piše: Danes, t. j. 20. julija odidemona ladijo. Imdia j laklije ne sunemo povedaiti. Zaldf njikrat smo se ozrli na Ameriko, predno smo se podali na širni ocean. Tam daleč za ono « voxlo stoj* /naš rojstni dom, kateremu gremo Wa pomoč' z veselim srcem, toda z veliko od-gavomostjo. Prej ne bo duša ; imela miruv dokler ne zagledam domačih ravnic in poma- ; gam oevoboidiiti našo zemljo iz krempljev Mažarov, Italjanov iin Nemcev. Bodite mi prisrčno pozkDravljeni vsi znanci in prijatelji šlirom Amerike, pciseto- • no oni v Clevelawdtn. Na svnde-nje v novo prerojeni domovini. -Leppold Pucelj.
Iz tega pisma je razvidno* da so naši prostovoljci že na morju. Potovali bodejo preko Francije in po Sredozemskem ■ inorj-u v Severno Afriko v Bi-serto, kjeT so vežbe in prideljc* j nje k posameznim polkom, potem pa odidejo na fronto. Koi^j je razvideti iz pisma Fr. Lunke j je odšlo in deborna gre v kratkem ie nad 3000 Jugoslovan-
J -L n.mtmrnl!^«!' «7 , A. nlM-rlf P
ywrh nrostovoiicev «z .vmrrri«:. i
CLEVELANDSKA AMERIKA
IZHAJA V PONDELJEK, 8KEDO IN PETEK.
NAROČNINA.
fjZa Amtriko - J3.00 Za Clifd. po poilif4X)0 I Zo EsJropo - f4-.00 ¥o*am§mna Jt**>ilKa - Jc
Vn pbm,	to 4mmm mm) *» »i»t« ■> "fin iiluhVi *■«•«"	_
> muct-olukaVu. h.	cumuin, ono. mMM <w?. nuxcnoM m
EDWARD KAUSH. Publish*_LOUIS J. PIRC. Editor.
I	ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
Red by 21000 Slm>us ta tke Gfr of tbdud ad elsewhere. hhtrim rates ea request Americu in spirit Foreign in ltnpiage only
• Entered at ttco$td-daa matter January 5th 1909, tt th» pott offict at Ckpolond, QUO mmitr tht Act* March 3rd, 1879.
No. 85. July Monday 13. igty. JS-—=-—SSSSSSSSSS^SSBSSSSSa.
Na frontah zaveznikov.
* Dtosedaj so imeli zavezniki navado, da so eden za drugim udarjali proti Nemcem. Nikjer se ofenziva ni vršila ihtkrrati, aiupaik le posamezno. Udarili so Rusi, dočim 90 Francozi počivali, .bbniili so se Angleži, do-čim so 'Rusi odnehali. • Ta sistem bojevanja je foil ifteljub za Nlomce, toda Nemčija ima toliko prednosti tpri prevažanju moštva, da je visekj lahrtro v najkrajšem času združila večjo armado na froti, kjer so zave-zBiiki najhiuje pritiskali.
»Vzgpekl kako znajo Nemci hi<no premestiti moštvo iz ene fronte na drugo, nam kaže seda nja rulska fronta. Zna-no je bilo vsem, da so Nemci slooroi popolnoma Spraznili svojo irusko frfonbo in dbktriali tam le toliko vojaštva kot je bilo neobhodno potrebno. iKakart »hitro so pa || Rusi začeli ofenzivo, pa so nemšflee čete hitele iz zapadne i, fronte na rusko fronto, in te-ddoim štiirintajst dni j je bilo Nem ? cem zopet mogoče ustaviti ru-p ako ofenzivo, ki se je tako sijajno pričela- Vzrok temu p.a je l:#opet, ker so FViancozi in Angleži nehali z ofenzivo v istem trenutku ko so Rusi začeli, in vltemcem je bilo na ta način I mlogoče zopet, številne vojaške jj«te transportiraiti na rusko ^fronto. In tiames po dveh tednih pušk« ofenzive, so ibili Ruisi ne aamo ustavljeni, ampaik celo
f. vrieni na ndcateuMi toBcah na-»j.
4. «M<ed tem pa tiUcfii Italjani po-£ čivajo in se niti ne .ganejo v I »vodjih postojankah, čitali smo v lasikih anrakilnih poročilih, da ko iso Italjani vtr&iJi ofenzivo pred dobrim mesecem, da je Avstrija, transportna ogrorn-I »e čete iz Galicije proti Italja-|§ptfli> toda kakor hitro «0 Rusi ^ sačJeli z ofenzivo, je laška ofen-
I • The consequences. I
__F
r
From Deti ver, Colo, comes the significant news that in g y'tbe nearby mining town Leadville, forty two men, aill off them t £| judlging by their names, Slovenians and subjects of Austria s ; who have been working in the smelters in the mines in and c near LeatiVille, have been arrested as slackers. Thereupon up- s raiding* were threatened by countrymen and sympathizers of j the arrestekl men and speeches were made in public to the ef- ^ feet that the Leadville jail wiJl (be stonmed and the*prisoners j liberated.	,
The sheriff was iiinable to handle the situation any longer and had to appeal for help from the Denver authorities. As- j sUtance was »rushed to Leadville; pidkddl men from battery B , of Denver restored order and transfelrred the jailed slackers to j Solida in order to prevent itthem ftloim ibeing rescued by their I j Austrian friendls. Vblance threatened for a while/ as feeling , ran high among the mob incited! by Austrian agitators against , the govenwment of the U. S., and only the presence of the , troops prevented worse outbreaks and foiled the final success df organized defiance of the (American authorities on the part of a mob mislead and fanatical foreigners, of whom none ibad , even thteir first citizenship papers let alone the second...
EXACTLY AS PREDICTED
This news did smnprise no one acquainted with the insido-us propaganda carried on prior to the declaration of a state of war with Germany in some Slovenian papers dbviously iin the sdrvice off the Austrian government for-the purpose of inciting among the ignorant Slovenian immigrants on inimical feeling against all the nations fighting Germany and her allies for the preservation of the world, democracy arid for the liberty of the small and qppressed peoples. This propaganda has been carried oti systematically ever smice the »Outbreak of the European war airtdl has reached its clknax when the United States entered the , fight on the side of the foes of autocracy and Prussian -predominance. (W'hen the United (States became a party to tbp fight for the defeat of Teutonic world dominion; these papers, which H I have named already on a previous occasion, could, of course, not continue openly their propaganda, though between the lines they are all the time giving aid and comfort to the enemies of this country in the most nefarious manner.
INFECTED THE MINDS OF THEIR READERS
• Wihen thesie papers t)o-day (protest their innocence under I the fire of our accusations and profess their loyalty to the United State«, every one whtai (knows the people who are behind
HK|{4>; f!* ■ ■ $ ■ it	't '
PHR	* .MMmi - : fcfii.r K'fjifrfKj £ Wsi'-'-M',.
aiva prenehala in Avstriji je bilo mogclče odjpoklilcati čete iz laške fronte in jih postaviti pfiioti Rusom. Tudi armada zaveznikov v Mbcedoniji se ne gane. Vise je mirno. Francozi in Angkiži pa tudli (počivajo.
K^f1>i Nemčija naredila, če bi vsi zavezniki naenkrat lukia-rili? Na to vprašanje ni mogoče odgovora, Ikajti ofenziva zaveznikov skupaj se ni še poisku sila. Niti dve zavezniški armadi niste ob enlem časru poskusile z ofenzivo. Celo na zap^efni tnonti, (kjer so Angleži irit Fran-corzi, in kjer je pravzaprav ena sama fronta, ne vodijo Francozi in Angleži skupne ofenzive. Zdaj eden, zdaj dhigi, je njih geslo. Toda čas ni več dlaleč, 'ko bodejo ■sovražniki Nemčije udarili vsi hkrati. Na zapadu, vshodu in jugu. Pod takim pritiskom Nemčiji ne bo mogoče prepeljavati svoje armade iz ene fronte na drugo. Na vsa- j Ikii bo Nemcem pretila enaka nevarnost. Tedaj se bo iskaza- ' lo, če je Nemčija v resnici zmoina ustavljati se ofenzivi ' kupnih nasprotnikov. Ker do- ' sedaj je imela Nemoiija lahko nalogo, bojevati ise proti posameznikom. In vrjefcno je, da ko se pojavijo tudi ameriške čete na fronti, in se začne pritisk na » Nemce od vseh strani, da bo Nemčija morala rabiti ono vojaštvo, kar ga tona na dotični fronbi. Potem pride vprašanje lotovešicega materijala in topov. Kdo lx> imel več -mož, kdo boljše topove, oni lx> dtelj z<ftižal. Najmočnejše nemške utrdbe se morajo zrušiti v tprah, če ni 1 dovolj brairiltev, ki ob priliki 1 Ipiosežejo v boj. Skupna ofenziva zaveznikov pomenja kone-čni i)Oraz nemišJkicrtuiršike-av-strijske anmajclfc, poraz kajzer-ja, avtokracije in militarizma.
said papers anW who know* to reald) between the	knows 1
exactly what fa gdmg m m Dhte mindt of these agent, of Austria and hirelings of autocracy who took upon themselves the task to do tffoeirbit for the perpetuation of Pnussianism among their couipOrymen,,. as the Joyal to Amejraca Slkxvenian papars •are ckniwg. their bit to thwart these treasonable endeavors and J to win over the vrtrofo of t bfty	lmmigrw^ls
cause of libefrty and <i>emocracy, inasmuch as upon its victory | dependis also the future of thus people amd the liberation of our j natiivei cotuntry and of our brothers across the sea from centennial Austrian arid Magyar oppressitom. iNow therefore, we do not hesitate to state t^jat as long as the publishers of the Au-sfnophite Slovenian papers win 'bte (permitted to influence the minds of their »readers as they have bffi doi«^ heiftoflore, the ! government will nave bal expect the wotrst on the part of this . 1 class ofimmiiginants, who owing to their ignorance are only too 1 willing tools of the kaisemblaosters who Are evidently talking a h sporting chance upon the defeat of America andl her aMies in j this war, and have stalked their future Upon the victory of the j j central powers.	(
FAR REACHING CONSPIRACY EXISTING. ' |
That a weU organired arid far reaching conspiracy is ex- , isting in the United Otattes in order to defeat the amiis of the ^ American government in this wair by means of inner disrup- i tion of a part of the foreign population, need not Ibe further proved, as aH the events from the moment of our entrance in ^ the war furnish sufficient pnc*of for this contention.	(
The incident itn Leadvjlle is only one link in the chain of such evidence an|d the selfpreisevation of this rqpiUblic of ours ^ demands that the ringleaders be dealt with severly and sum- , marily.	fl
It is a well known fact that in order to get at the root of an evil it will not »uffice to employ perfunctory -remedies. Only L a thorough operation will save the situation, as in this case, 11 only the most energetical and radical stejps against the men re- ,] sponsible for the creation of a spirit of iihellidn amioirug certain . classes of immigrants, can prevent more dangerous outbreaks , when the enforcement of draft will commence under the law. ]
If the bureau of investigation of the department of justice wiM take the pain arid investigate on wfhat Ikiirid of papers the ; Leadville slackers have thriven it will be idbllars against dough f nuts, that oUr assertion will be sustained that most of them re- j ceived either one or more olf the pronAustrian ipapens.	.5
Vpostevanja * vredno. s
C
--J
I
Ko vidimo, kako pogubono- j sne sadove nosi avsJtrijsika pro- j pagarida med našim nanoklom tin kako teške posledice preti- ? jo celemu našemu narodu radi neumnosti in netaktnosti nekoliko fanatikov, ki nagovar-ajo nas narod na sovražno zadržanje napram Z jed. drža-vam, kateri nagovori se morajo smatrati v .sedanjih časih^ ko r ise Zjednjene države nahajajo f v vojni, veleizdajalsikim—smo z namenili napisati nekoliko vr- | stic v svarilo onim, ki gredo v s lastno propast, ne vkteč da stojijo pred breznom, v katere- t ga bodejo zavlekli tudi svoje c ne«lblžne rojake, aiko pravo- s časno ne prenehajo s svojo av-strijisko in radikalno socijalno s propagando in ise odrečejo svO- ' £ fanat3cni politiki.	T
V	resnici se počutimo zalo- s stne radi zapuščenega in ne- > pod učenega nardda, ki je po 1 "Slovenskem Narodu" in ena- 1 kem strupu slabo poduCen, za- j peljan na napačna pota, narold, s ki še danes ne ve, zakaj se i pravzaprav gre, narod ki ne ' razume, da je svtotbotfa ena t stvar, anarhija pa druga. Neka- j teri še danes ne razumejo, da ^ ise morajo vsi državljani in tuj- 1 ci v državi, pa naj bo najbolj 1 svolbodna država na svetu, ka- « kor so Zjedtnjene (države, po- < koravati postavam, a(ko nečte- 1 jo, da jih dosežejo posledice : neupogljivosti in zapeljanosti. 1
V	isto vrsto kot avstrijske : liste štejemo itudi vse ostale li- 1
ki po strani v imenu soci-jalizima ali Tderikalizma blufa-jo naše zapeljane ljudi. Posebno smatramo zapeljivcem na.-roda one osebe, iki so se poja- 1 vili zadnje čase, ljudi brez vsake odgovornosti, ki hočejo nekaj zapovedati narodu po vzgleiclu ruskega socialističnega izdajalca 'Lenine, ki pravi: brez odškodnine in arieksije. In klika 'brez odgovornosti se drzne cčitati nam, da smo -spali ko se je vršila silovita borba za svobodo narodov napram nemškemu militarizmu in pru-sijanizmu. iKlika, ki ima program brez programa, neodgovorni ljudje, 'ki goviorijo v imenu naroda, dasi za narok! niso ničesar naredili, so »tali tri leta ob strani, se sfmejali narodnim organizacijam in indireiktrto napadalii slednje, včasih pa tu-dfi direktno, a sedaj, ko vidijo kako ise jie narod prebudil radi , našega dela, hočejo da vlomijo v maše delo in si brez truda spletejo venec narodne zmage.
Te ljudi bddiete takoj pozna-■ li povsod, na društvenih sejah, - v gostilnah, na cesti, na donnor. I vih in sicer po sledečem : Pa-
Enijotrcni in (waleztni am en ski j Slovenci bodejo 'predlagali na sejah, da se kupi Liberty bon- j de, da se pod|pira z vso močjo | Ameriški Riudteči Križ, in dru- j ge institucije v borbi proti kaj- \ zerju. In Vselej bodle(jo glasova- ' lii in debatirali nasprotno ter j tako indirektino pomagali 'kaj-zerju, da se proti njemiu ne or- ] ganrzira moč, (ki »naj ga zruši.
Ali ste videli v naših socija- < lističnih listih /tliolljro besedo za i Rudieči Križ, Liberty Ibonde? s Ameriška vlada, ta svobodna č naša vlakBa, katero smo izbrali i proste volje za svojo zaščitnico s želi, da jo podpnramO v gigan- 1 tskem ilx>ju zoper kajzerizem, iull>marini39em in avtokracijo. ^
Znano je, da v urejeni naro- 1 [I'ni državi', kot so Zjedinjene i države, mora biti red in spoštovanje do postav ter se mora manjšina pokoriti večin* ali pa si pripisati posledice. Da mora biilti red v vsaki organizaciji nam je najboljši dokaz socialistična stranka, kjer vlada največja disciplina, to je prav lata- 1 ko razumeti, kajti d a- I našnja socijalifctična (internaci- 1 jonala je ustvarjena po nem- ] škem vzgledu, in če nam hoče * kkk) socijalistov očitati neved- i nost o sooijalizmu, pa nam ci- 1 tira velikega Nemca M^arksa. 1 Nekateri izmedl naših starejših | čfitateljev se spominjajo, da so ] v Avstriji ptof naših krajlih naj- ■ prvo nemški agitatorji upeljali socijalizem, usitanovili prve podružnice stranke itd. Posebno na Hrvatskem je bil uradni jezik sOcijalistične stranke mnogo Časa nemški, in šele pozneje se je uvedla hrvaščina, ker so sprevideli, da z nemščino ne morejo naprej med narodom.
Tudi v Ameriki je bil sOcija-lizem precej na nemški podlagi, in če citarrto lirnena raznih kandidatov te stranke za to ali oni urad, bOdemo vselej videli, da je ime kandidatov 85 procentov nemško Ni ouda torej, da so se tudi naši jugoslovanski tbvariši navzelli nemške socialistične fraze "brez aneksi-je in otliškodnine". Resnica je, da so v vrstah socialistične stranke v Ameriki igrali prve ffosle nemški) in židovski soci-jalisti, iki so tako odločno sim-patizirali s kajzerjem v tej vOj-nt, ida je ta simpatija 'ilzizvala od Bočen upor v strariki sami. Toda železna disciplina stranike je onemogočiila tem odločhrim socijalistom vsako besedo, in kazalo jim ni drugega kfcrt Odstopiti iz socijairstične stranke, Iki je. pokazala kajzerjevo tendenco. Primerjaj Upton Sinclair, Stdlces, Debs, Ben-son. Ti so najboljši! amerišiki socija-. listi, ki so zapustili socijalisti-črto stranko.
Tudi v naših jugosotvanskih socijaltističnih kriogtih imamo socijaliste, >lci mislijo s svojo
1 glavo in jim je gnjusen vsak kajzerizem, toda ielezna di.ci-pbna velja tudi pfrt. nas, čemur je priča sodmg Cretikov, ki igri med jt*g<»lov«iiskimi so-cijalitsti uloigo carja Nikk>lajaII. tb ^ Kris^^eonjemmno-go povedati, ker kot značaj je prekršil par potov disciplino ter ga pošteno ožiigosal.
Plamena ivrertno je še dejstvo, da se v#i kajzerjeTi skriv-ni prijatelji v Ameriki, fkakdar-koli ne morejo odkrito ^ovtdat ti svojega mnenlja, sklicujejo 'na WiBsorwive (besede in pro-J glase. "Wilson je rdcel", ,4sam I Wilson ipripbroča", "misel na-| šega predsednika je", "Mr. Wil son je te»ga mnenja", itd- it»d. v nesikonclnost. Avstrijci kot kle-rikaloi, kakiar holčejo skrivati s\x>je kajzerjeve težnje, ise skli-1 cujejo na (Witeona in Ameriko, da je tadco in talko.
To je bluf. Wilsona nihče dru ^i ne razume kot patrijotičen Odkritiosrtolen in jptoi^tvovalen Ameriikafnec, ki je pripravljen preliti svojo (kri Kdorkoli naj-manje kritizira nastop Amerike v tej vojni, kdorfdoM skuša
I po ovinkih psovati ameriški sistem, kdonkoH ipreveč po Mar-ksovem sistermu bru»ha ma vr-(-hunlec siltejma, a pozaibUja ameriške dolžnosti v tej vojni, ne razume, kaj želi Wilson. Danes niso včasi <psihologi(6ne-gžL tolmačenja o tem ali onem sistemu, ampak Časi žrtev. Danes je predvsem treba treščiti in uničiti kajzerja in njegov mi iitairiizem, in teklaj ko bodejo narodi svobodni, preidemo na notranje naše razmere.
Pamet v glavo, vzemimo dogodke take* kakor so, ne take kakor si jih predočujejo ljiudje, ki so tri leta stali' ob strani, in hočejo danes uresničiti frazo "»brez ddšlkodnine in aneksij", ne da bi ob istem času dali besedo narodu, Idla on pove, kaj že
li. -
In narod ne 'bo pustil, da mm ostanejo pozabljene naše žrtve. Naše žrtve mislimo ameri- m Ike, belgijske, srbske, poljske I iiln druge. Da, bo odškocKnina in sicer strašna, bo aneflesija in sicer velika, dasi žalibože ne tako velika kot so bile žrtve-
Torej pamet v glavo, spali ste trii leta, ne cčitajte spanja drugim.
--o—
□
Pogled v Avstrijo j
* Hrvatska Rieč je priobčila i6.aprila izjavo 'dr. Djuro Sur-mina, hrvatskega poslanca, katero je hotel predložiti 12. aprila seji skupnega sabora, kar pa je moral opustiti,* ker je bil sabor odgoden. Da boldejo na- | ši čitatelji dobili nov dokaz, kako postopajo avstrijske ob- H lasti s Slovani, samo radi te- 1 ga, ker zagovarjajo narodne pravice, prinašamo izjavo dr. Surmina v celoti.	_
Obtožujoč nas hrvatske na-rodne poslance je g. Szmre- 1 csany zelo dolžil spoštovanega ministerskega predsednika in hrvatskega bana, da sta dopustila, da nas izroče vojnemu sodišču. Deželnim sddtnijam on ne zaupa. Konečno pa je, radi mene, ostro napal sedanje odgovorne voditelje politike na . Ogrskem in Hrvatskem. In, 1 kar je naravnost kaznjivo, oni i puste, da hodim jaz še po zem-
Informatorji g. Szmrecsa-, nyia sa rekli, da sem bil areti-■ ran takoj po sarajevskem aten-
-	tatu. V resnici pa so me za-
-	pri i 12. avgustai9i4- Tuja ne-, spretnost me je dovedla v za-; por, ne pa zveza s sarajev-5 skem atentatom. Vršila se je
-	hišna preiskava in odnesli so
-	spise kar na kupe. Neuka gos-
-	poda je seveda našla pri pre-1 islkavi pri meni vseučiliškem
-	profesorju,skripta, kokopise ali : spisov, pripravljenih za tiskar-1 no, materijal za literarno de-1 lo, pa tudi rokopise del, ki so
-	bila ie natisnena. Ako dode-!,' nem k temu, da so bile odne-
-	šene tudi knjige, tiskane s ci-
-	rilico, da so smatrali sumlji-1. vini tudi moje dekrete in sol-
-	ska spričevala mojih učencev,
-	mislim, da je to dovolj. Zaplenili so mi tudi koverte z de-
1 narjem ter mi je bilo pozneje I a povrnjenih od zaplenjene svo; | r. te 10 Iv
To je bilo delo državnih organov 12. avgusta 1914. Da bi bili popolnoma gotovi, so preiskali državni organi tudi izobraževalno društvo, katerega predsednik sem jaz'; zaslišan je bil {udi tajnik društva, društvene prostore pa zaprli.' Zaplenjeni kriminalni materijal je zagrebška državna policija uredila in izbrala iz spisov vse, kar je kaanjife-ga, velcizdajništfoega itd. Nar|iv- ; no je, da 31 jc tudi vojaška oblast, zlasti v začetku vojne, interesirala, kajti prijatelji g. Ssmrecsanyi-a so takoj raz^ 1 bobnali pb Zagjebu, da je bil najden pri d t Surminu zapisnik nabiralcev za orbsko Narodno Odbrano v Belgradu, pisma iz Belgrada in konečno tudi ključ za šifre. Odbrane spise je izročila policiji in c- in kr. vojnemu sodišču, kakor' da je vedela, da bo po izvedeni demokratizaciji zahteval nek madžarski narodni poslanec, in to član narodne stranke 1 da more o političnih delih iz leta 1908 in 1909. pravično soditi samo vojno sodišče za časa vojne leta 1914. Vojno sodišče je vrnilo spise deželnim oblastim, ker ni našlo ničesar, da bi započelo krivično kazensko postopanje proti meni. Te oblasti so me zaslišale 19. avgusta 1914. glede mojega sodelovanja pri sarajevskem atentatu, glede mojega poznanja srbskih atentatorjev, me izpra-ševala o zvezah z Belgradom, itd., itd. Vsa sreča zame, da da nisem bil v Belgradu v juniju 1905, ker sicer bi bil naj-brže poklican na odgovor zaradi tedanjih madžarskih pa-trijotičnih govorov g. Szmre-csanyia.
Konečno je prišlo na vrsto tudi vprašanje o dohodkih za "Narodno Odbrano". Ko sem
kakor tud/ skupne vlade v mi-nistersvu finance, trgovirte in
gACfwviafatija „ or. (Sizmrecsa-
nyi se bo spominjal, kako je • podpiral tu leta 1908 in «909. koalicijsko vlado na Ogrskem in ' absolutistično na »Hrvat- t skem je xSrzavni obtožitelj takoj odstopil o*d obtožbe ^
nek čuden pojav. G'. Szmrecsa-nykje vzel za popolno resnico, da s eni nabral na Ogrskem za
'Beligrad 24.000 kron v letih 1908 in 1909» medtem ko je bi-* lo leta 1908 ugotovljeno v tem „; | parlamentu, d i smo mi pireje-mali iz (Belgrada denar.
21. avgusta je bil sestavljen zapisnik in jaz bi moral biti po izjavi državnega pravništva izpuščen iiz ječe na svobodo. Ali seveda, mene je hrvatski ban z mihisterskim predsednikom v varoval in glaldil — tako bi rekli informatorji g. narodnega poslanca— in zaradi tega so me obdržali iz ljubezni v zaporu, seveda samo v policijskem. To poveličanje mojih ^ zločinov od strani državne oblasti je bilo tako veliko, da me . je izročila policija dne 24, avg. sodnemu stolu proti odredbi državnega obtožitelja- Izpra-ševalni sodnik me je zaslišal 25. avgusta. Od vseh obtožb, katere je imel državni obtožitelj 19. avgusta proti meni, me je soidinik vprašal le po ključu za šifre, za depeše in za podpiranje nekega dijaka, ki je bil pregnan iz Sarajeva zaradi njegovega prevelikega hrvat-stva (istodobno pa sem bil zaslišan tudi zaradi poneverbe.) Poli^ja me je tudi po zasliševanju od strani držav, obtožitelja pridržala v zaporu še Dalje na tretji stranL
Idilno	I Antisepsol fl
mlin	1 J« antiseptična t«ko6i-	I
na za notranjo in vna-	III
njo rabo. Rabiti bi ga	M
morali vsak dan kot	lil
mo za toaleto, obraz ali kopali mora	H^^jjJSJfSSS IN
rsebovati sledeče kakovosti: Biti	^c^^TcStoV.
nora čisto, zdravilno, antiseptično in	^__ lerazdrailjivo.
Seven's
0	j	Foot Powder
dR V Bi 8 S	(Saroror Prafok za 9
■	w	noga) j« znan kot an- If]
tiMptično preprečilo IU
Moiliraton	SSHib^a potne, ote-
IVlDUlbfllOII	kle. pekoče in razpo- 9
kane noge.
CLSn Cnen
oKin ooap --
■	P«l*< Mh M dob« tudi
d run zdravil* ln to*l*tM pripravka Izdelan* ln ki M
[Severovo Zdravilno milo za kožo) rsebuje vse to. Je izvršno za otroško ^no^oB^ topelj in je pravi matenn prijatelj. ktTv^h TMpoTtod. & jlh Mnogo družin ga rabi vsaki dan. .
Gena S6 centov. bm%o&
IV. F. SEVERA CO^ CEDAR RAPIDS, IOWA | ■nT -ss———saaigagsi
Slovenska Društva]
po vaeh S^jedinjenih državah im^jo sa g«alo» da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
droitrenetilkoTine,	ohrn.j«
na alorensko unijsko tiskarno
"Clevelaodska Amerika"
Ml lsdelajemo vae droitrene, Urgorake in privatne tlakorine. Naša tlakama je najbolj ■oderno opremljena isned vadi aloTenakik tiakmren v Ameriki. Pilite sa cene vsake tiskovine nam, predno se ebrnete kun drugam. PH naa dobite lepie, cenejie in boljie tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PEVA SLOVENSKA UNU8KA TISKARNA
, 6119 ST. CLAERAm. CLEVELAND, O.
t
— -■■ 111	I H I	JI.!. II 1,11.
——
tri dni zlasti ni nasvet prijateljev g. Czmreczanyia. In ko ni bilo nobenega dokaza za ve-leizdajo in za zvezo z atenta-
da'seff, Jtotpred&driilc ržoffrit-i^aln^ga društva ponevoril dliiltveni denar! Za to poneverbo sem izvedel šA od iz-
jedneni zahtevala od ttc.r. soda^' dame izroči njej, akoH4
pijrtflJrzan v zaporu. In tako s«<ft moral ostati v zaporu proti odločitvi sodnlj* do 26. avgusta, vse to radi velikih ozi-rov državnih oblasti proti meni;
»Postopanje se je vršilo proti meni, in to — zaradi poneverbe. 9. oktobra sem bil poklican pred iz praševalnega sodnika, toda on se je opravičil, da me je pomotoma pozval* ker me Ščiti imuniteta. 13. oktobra je sporočilo sodišče deželni vladi, da se vokdi proti meni krivično postopanje zaradi "zlarablja-ja uradne oblasti in zaradi poneverbe." Z banovim dekretom od 16. oktobra 1914 sem bil suspendiran od službe in plače. Po pregledu knjig je kr. sodni stol sporočil 16. decembra 1914 vladi, da je proti meni ustavljeno vsako sodnijsko postopanje. Do tega časa sem bil doma interniran. Po tej sodnijski obvestitvi vladi, sem bil izročen vseučiliškemu akademskemu senatu za disciplinam preiskavo, šele po vladi-fli razsoldbi 6d 19. junija 1915. — torej šest mesecev po sod-nijskem obveščenju — je bila preklicana tudi suspendacija.
V hrvatskem saboru sem priglasil vrnitev moje imunitete 18. junija 1915. O tej vrnitvi «e ni razpravljalo, ker je imel sabor ozir do državnih interesov v tem težkem vojnem času. Čuvarji državnega ugleda in državne oblasti, ki so se sami postavili, so dali sedaj, v vojnem času, g. Szmrecsanyiu priliko, da tu pregovori o teh stvareh. Jaz sem smatral za svojo dolžnost , da tudi jaz nimam več ozira kakor oni go-podje vojaki, na katere se g. Szmrecsany sklicuje. Ako je g. Szmrecsanyi s svojimi zaup>* nrki mislil, da mora to objaviti, kar bi smele veidleti danes samo oblasti, in da krivi mene za delo iz leta 1906. in 1909., ko je vladal na Hrvatskem režim. Kedor bi hotel pokazati ključ šifre za državni kluč, pa četudi bi bila v tem ključu #vsa imena narodnih poslancev, ki so vladi nepovoljni, in da vrže s tem veliko odgovornost na sedanjega bana in na ministrskega predsednika, tedaj je dokazano, da so tudi v vojnem času ljudje, ki izdajajo tajnost in pačijo resnico. Ako se tudi druga navodila g. poslanika taka, kakor ona glede krivljenja bana in min. predsednika vsled nemarnega postopanja z menoj — tedaj se jim mora samo čestitati kot dobrim čuvarjem političnih, državnih in vojaških interesov.
-o—
IZ STARE DOMOVINT.
Jugoslovanska socijalna demokracija in Rusija. "Edinost" ' piše dne 29. maja: Jugoslovanska socijalna (demokracija z navdušenjem pozravlja zmago ruske revolucije nad carizmom in vojnim nasiljem, in pričakuje, da bo »ruska revolucija o-grom|n!e važnosti za socialni pre dkret v Rusiji, objednem pa kategoričen opomin hasilni-kom cdlega sveta.
Jugoslovanska socijalna demokracija najtopleje želi, da ruska revolucija, ki je postala najbolj znameniti faktor miru in ki je smjrtno ranila vojno buržoazijo, fjovanoči, • da se preneha z nasiljem po celem svetu, da se dokaže potVeba socialne reoganizacije — da se iz mševiun opustošenih držav dvigne svobodna, socialistična Evropa"
Gorenje besede v "Bdiinosti" so povzete iz Usta "AVbeiter Zeitung", in uredništvo "Edinost" pristavlja k temu: "Clo-
:i Aiaao je, da je sicer prekin-iena vsaka ustavna in politič-la svoboda. Vprašamo samo, caj bi se zgodilo s kako drugo >bran ko afii osebo, <ki bi se drz-
- - t J^JT^ ! T^^ ' tv J T.a
raZTTi Uil iBV,TTr *! Ut iniKO JW
10 naznanjala podiranje idlana-^reda^	v Rusiji
povdarjala^l'esedo "jag^slo-mnskt , katera 'beseda je Slovencem posebno prepovedana?
Slovenci ne verujejo v poseben mir. "Slovenski Narod/" prše dne 16. aprila: Naravno \e, da social demokrati hrepenijo po tiraimi, in bi radi pomagaj, da se nemuMloma uveljavi. Odkar je zmagala ruska revolucija 00 še posebno aktivni im tnonda mislijo, da imajo pri turških 'socijalistih velik upljiv. Nemški vladni socialist Schei-demann pripravlja nekako so-cijalistično akcijo za mir, in kJu-najsiki socijalist Adler, iRemner in Seitz so otjpotovali v Bero-Im, da se z njimi dogovore-Vsakdo želi, da bo imelo to ka»k uspeh, toda kakor so razmere ni vrjetno, da bi najmanjša stvar rešila." . _
SLOVENSKIM UJETNIKOM V RUSIJI.
Slovenci, ki ste ujeti v Rusiji, berite pazljivo oglase v listu "Cleveland-ska Amerika", v katerih , oglasih iščejo vaši prijatelji in sorodniki v Ameriki svoje znance in sorodnike, ki se nahajajo v ruskem ujetništvu. Mi vam pošiljamo nad 400 izvodov lista v Rusijo, in ko ste prečitali list dajte ga ; še drugemu črtati. Vaši prijatelji in sorodniki po širni Ameriki se jako zanimajo za vas, radi bi vam pomagali, samo da jim je mogoče dobiti vaš naslov. Torej pazno pr«-čitajte vsak oglas, v katerem vaši prijatelji in sorodniki iščejo svoje znance, in sporočite nemudoma na označeni naslov, kar morete pozvedetL Hvaležni vam bodejo rojaki, hvaležni jim bodete vi, ki lahko dobite pomoč. Prejmite vsi slovenski u-jetniki v svobodni Rusiji iskrene svobodne pozdrave iz Amerike od vam na- ! klocijenega lista.
Zdravila, ki vam pomagajo v poletju.
Ali ise hočete počutiti udobno * v ipoletenskih mesecih ? Glavna stvarje, da preženete bolezen, in ker je glavni vzrok ptotletenskih bolezni želodčni nefneltf, skrbite, da so vaši odvajalni organi v redu s t«eim, da uživate Trinerjevo ameriško grenlko vino. Ta preparat, ki je zdravilo in pijača očisti ves sistem. Znebite se želodčnih neprilik, glavobola, ner-vOzmosti. iitd. Cena $1.00. Bo rseh lekarnah. Trinerjev lini-nent je zdravilo, ki bi ga morali imeti vedno pri rokah. Je jako velike vrednosti pri revmatičnih boleznih iin da oživi utiitujene živce in noge. Cena 25 in 50 c po lekarnah, po pošti 35 in 60 c. Jtos. Triner, ke-mist, 1333-39 So. Ashland ave. Chicaigo, 111.
Hiše na prodaj.
Hiša s 7 sobami, kopališče, >eč za gorfeoto", lepa prilika za Slovenca, iker ni daleč od cer-cvet Cena $2750. Jako poceni. Lastnik gret iz Clevelanda. [mam še več drugih hiš v naši naselbini. Vprašajte pri John Zulich, 1376 Marquette Rd-ravno zraven banke, telefon Rosedale 3471 J	(87)
ROJAKI V RUSIJI
[>rositn vas, da iščete mojega [>rata [Alojzija Urdiha, doma tz Kostanjevice na Krasu, ki i« ujet nekje v Rusiji. Za naslov bom jako hvaležen, kdor ga pošlje. Josip Uildih, 706 E-155th St. Cleveland Ohio U-5. A.__(87)
Delavci, ne podpirajte akeb-»kih tiskaren. Naročajte vedno
I Dr. L L I
M H|in|r
UIUIIIIIU nT aKT HE
, BOLEZNI SE ZDRAVUO
Na isti način in s istimi aparati kot zdravijo v
VELIKIH SANITORI-JIM V EVROPI
I	Urada« ir«i
10. do 12dop.ebaedeUak.
IxreitU ta egttu, da nm pomabii# narl&Oa
Hiše naprodaj.
Naprodaj je pet hiš na Norwood Rd. sedem na Addison Rd. štiri na 66. cesti, šest na St. Clair ave. $ prodajalnami, pet 74. cesti. Restaurant, candy store, mesnica, grocerije, jako poceni. Vprašajte pri J. Lu-šin, 1065 E. 66th St. Tel. Prln-ton 1167 R	(89)
Ujetniki v Rusiji pozor!
Prošeni so slovenski ujetniki v Rusiji* če kateri ve za mojega brata Rudolfa in Alojz Majzelj, doma sta iz Metlike na Belokranjskem. Pred letom in pol e prtšlo na občino Metliko^ a je moj brat Rudolf Majzelj v bolnišnici v Moskvi, Albjz Majzelj pa nekje v Sibiriji. Velikokrat sem jima že pisala, pa ne dobim nobenega odgovora ali je resnica ali rte. Ker je veliko Slovencev tudi Mfetličanov v ujetoiištvS, prostim rojake, če ve kateri kaj o mojih bratih, da mi naznani, za kar mu bom jako hvaležna. Oe pa sama bereta te vrstice, naj se nemudoma oglasita pri svoji sestri Paulini Lettner, 3017 20th St. San Francisco, Cal. U. S. A.
Ena front soba se da v najem za enega ali dva fanta. 11089 E. 66th St.	(86)
NAZNANILO.
Naznanjam cenjenim se-tram dr. Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, da sem prevzela tajniški posel. V vseh društvenih zadevah inaj se sestre od slej naprej obračajo na spodaj podpisano. Katera sestra še ni plačala asesmenta za julij, ima priliko plačati do 25. v mesecu. Odslej naprej se ne bo za nobeno več zalagalo iz dr. blagajne. Slučaj se lahko pripeti, da katera dolguje za tri mesece, zdi se jrpreveč plačati in raje pusti društvo. Pri tem pa trpi društvena blagajna.Sestre, plačujte redno vsak mesec, pa bo za vas kakor za društvo in Jed-noto najboljše. Nihče ne ve kdaj in kje ga čaka nesreča. Nte poza'bite, da je plačevanje ases-menta vsak prvi četrtek v mesecu v Jos Bdrioovi dvorani ter vsak dan na domu tajnice do , 25. v mesecu.
Poadrav vsem!
Fannie. Trbežnik, tajnica 6615 Bonna ave. (85)
KJE JE
moj brat Ftorijart Ferjančič, ki je služil pri 17. regimentu, doma iz vasi Manče ipri Vipavi. Ujet je bili od Rusov leta 1914 v avgustu in bi rafd! zvedel za •njegov naslov njegov tona t Jos. Ferjančič, 11098 Norwood Rd-Cleveland, O. U.S. A. (86)
Fant star ai let, želti delo .pri Slovencu, 4 <k> 5 ur. na dan, /zjiitraj tod 7. do 12. ure ali popoldne od 12. do 5. ure. V soboto pa celi dan. Geo. Kelly. 5367 St. £lair ave.	(86)
Naprodaj je dobro pohištvo, se proda jako poceni. 1064 E. 61st St.	(86)
štirje fantje se sprejmejo na stanovanje, s bramo ali btaefz.
Hiše naprodaj.
za eno ali več družin na Norwood Rd., na Carl ave., na Bonna ave., na Addison Rd. na St. Clair are. za trgovine. Dalje na 66. do 74. ceste. Naprodaj so grocerije, mesnice, slaščičarne, restauranti. Rojaki, zaupno se obrnite na mene, ker vam hočem pošteno postreči. tMnogo hiš na prodaj tudi v CcfliinwDodir. J. Krall, 961! Addison Rd. Telefon Prince-ton 1166 K_(87)
COLLINWOOEM j
VCollinwoodu jako napreduje slovenska naselbina in se množi danzadnevom. Tako smo se tudi mi piriklopili tej naselbini z našo suiho robo (Dry cleaning) In rojaki v Collinwoodu bodejo imeli sedaj lepšo priliki, ker znana jim je naša hitra postrežba in garantirano delo, s katerim čistimo, likamo in popravljamo vaše obleke.
Zapomnite si, da kadar nam ali našim zastopnikom izročite svojo obleko, ste popolnoma brez skrbi, da bode dovršena ;ob pravem času in v vašo največjo zadovoljnost. The Frank's Dry Cleaning Co.
Podružnica na: 15513 Waterloo Rd.
Glavni urad in tovarna:
1361 E. 55th St. (91) -"11 ■ ■1 ■ ..... 1 ■ ""
"GAS"
j« edina alovantka revij« v Ameriki. "CAS" prlnii« lepe povesti, ko r lit ne floe poda reke In gospod I neke nasvete, znan-etvene zanimivosti, pod učne In narodu potrebne razprave, mnogo mlfinih aloveneklh pesnic In poleg tega pa prlnaia lope In umetnlike alike.
Lie* ahaja maeeSno na 32 straneh In stane aamo 12.00 na leto, za pol leta $1.00. Naroča sp pri "CAt", 2711 *>. Millard avo. Chicago, lil. v Clevetandu In okolici pa na <033 81. Ciair ave. (F)
fcOJAKI V RUSIJI,
Prosim vas, da pomagate iskati mojega brata Josipa Plesni-čar, doma iz Ravnice na Pri-morsJcem. Ujet je v Rusiji on in še več bratov, in zelo bom hvaležen, kdor mi naznani njegov naslov. Andrej Plesničaf, .5377 Stannard ave. Cleveland,
0.	u. s; A.
KJE JE
moj brat Franc Oven, doma iz Smar.tnopod Smrelko pri Ljubljani. Pred dvema letoma in pol je bil ujet od Rusov. Služil je pri 17. pešpolku. Rojaki v Rusiji so prijazno prošeni, da •pozvedo za njega. Njegova sestra ^Fannie Oven, omožena Majer, 6712 Edna ave. Cleve-land, Ohio. U. S. A. (85)
Dekleta dobijo delo, da se naučijo izdelovati -moške zavrat-oiace. Dtobra plača ves čas, ko se učite. Simon in Jacoby, 1303 West 6th St.	(88)
Naprodaj sta dva šivalna stroja, še sWoraj nova, eden za šiviljo in eden za čevljarja. Pro-■dasrta se po nizki ceni. Vprašajte pri Jos. Kos, 15232 Waterloo Rtf. Collin wood.
(lFri-87)
Slovenka dobi delo v groceriji
in za hišna opravila. Dobra pla-ča. Zglasi naj se v uredništvu. __(86)
IZJAVA.
V odgovor na različne govorice, Iki se širijo !o meni tem potom izjavljam, da kar sem govoril iin ogovorim, je vse resnica in da misem bil lnikdar malopriden človek. V Cleve-landu, 17. julija, 1917. Stefan Cafuk, 5920 Premer av.
Delo dobi Slovenka v uradu zdravnika, znati mora angleško. Vprašajte pri Dr. Garber, 6204 St. Clair ave.	(85)
•Pozor za pikrJk!
Dr. Ribnica, št. 12. SDZ priredi v nedeljo, 22. julij-a telet na L. Petloovškove farme. Vozovi bodejo čakali na E. 62. cesti ob 10. uri zjutraj in ob
1.	uri popoldne. Na izletu se bo igral tudi baseball Za za-, . ^rprjAjl«	nreskir-
Kupite fatšo od poštenega
moža. Hiše zidane in lesene.	I
Loti in farme, sploh vse, kar	|
hMpete. Ce hočete kupltf ali	.
prodati, oglasite se pri nas, bo*	j
dete pošteno postrefeni. 1065	j Ev 66th St. Tel. Princeton
[FRANK WAHflC, f
1 i	1 s
: SloTcufa Mihu Trfwat |
74« E. 182nd STREET COLL1NWOOD, OHIO
Bell Rosedale 2377 W.
Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne ure od 9—1« in x—5 ure. Pondeljek, četrtek in so* boto zvečer od 6—8. ure. DR. P. L. KENNEDY, zobozdravnik. Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio. *	(x49)
National Drug Store I Slovenaka lekarna.
vogal St. Clair ave. ki 61. ceste S posebno a!crbno>st}o izdeluj« mo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lakanri.	(45)
Naprodaj je grocerijska trgovina, jako poceni. Proda se radi bolezni. Krasna prilika za Slovenca. 6904 St. Clair ave. Tel. Princeton 1167 R.	(85)
Delo dobi Slovenka za splošna
hišna dela. Dobra plača. Dr. Garber, 6204 St. Clair ave.(85)
Pozor Slovenci!
Naznanjam, da imam naprodaj vsakovrstne ihiše, najbolj pripravne za naše judi od $2400 naprej, za eno ali več družin. Rojakom se priporočam za dobro in pošteno postrežbo, ker jim lahko takoj postrežem, ker opravljam tudi notarska dela. Naznanjam, da z g. Kraljem nisem več v nobeni zvezi. Josip Travnikar, 378 E. 156th Str. Tel Wood, 522 R.	(85)
lorol
Wwiw a« M*Iim, U W h nUI ml dir i—
W ^OROL- i
krče m hlode* in
trebuhu, II I
3 @ bolan vrat, nmduka, glavo■ 1
V IIbol, i*t*bo taka. prthlad v
m M glavi. itd. itd.	1
H	S- il 1 1 JI mm	I. ■ »■■■II- B
■I ^PjJ^S I IRMR	H
^KmwI Mf' *lai> ^rWae sfe^itve ■
g|||S«=| lm4mm^w3EL.*MimlO* 1 [ys^'l »nfc lwnu allfapf
, ■g^jH P. AO. MCHTEK * CO.
^^^^^	askiaftea St. M2
^^^^^^	n«w, ■	^^
OBRESTI
SE ZAČNEJO VSA! DAN
VLOŽITE DENARNA
L AIC G SHORE BANK
Im pm peroni pUlamm de feev* 1» plinarn 4mm
4%
S«perier
_ i
J McNutt & McCall Cof
I	Veliki leti, litke ceoe m	I
I	Bliss Rd. k St Chur u%A-	|!
I	biflL Jako iireke ccstTlhk	I
1	p9 ceatafc. EMrtrižn lig,	C
2	Tadoraj fina drt?eia. Bfizn	1
X	navih kvaren.	1
8R
M	OGLASITE SE PRI
I LOUIS RECHER,	1
I DAN GARAPIČ, .SSSlrt j
I	Hi J. S. JablonsMi
II	SL0YBBH FOTOGRAF. |
6121 ST.CLAIRAVE.
Itdelnje alike sa icoltbein dmlloekc alike,otroike H an	alike, po najiu>Y«$M modi in po ntskik cenah. Z* M
■I 414 OO vrednoatnih alik (en docat), narediaio i nOI	cao veliko ali ko v naravni velikoati ZASTONJ.
99* VSE DELO JE GARANTIRANO.	g
Ali va> veseli narava? ||
Tedni al preekrbite fotografski M HtflW aparat, 4 aatorim IdUso d«l*ton^jl«. HUH Vi IT pi« sliko narav«. Pa tudi sliko valih I nUnjUH |1 U prijateljev in znancev.
iMC	NajboUi« aparate dobite pri
■Bp1 F. BRAUNLICH
mm^ |	LEKARNA
.....HM »M
; T*l. Main 206J	I
: Cuy. Cfnfrat 1690
John Li. M the tic h I
SLOVENSKI ODVETNIK
II	{ATTORNEY AT LAW) *
902-04 Enjintm u	3314> St. Clatr	\
! If|,» II4»< in > I • 14 1» I i I fl 4 4111 I M M M M 111» »I 11II M 14
-I. I I III I III	II	■■!■ I »TI 111-	——wB^H
Čisteije^	|l
DOBRO DELO.	NIZKE CINK.
| ' ' Moflke oblake.........-......«1^0 Ženake kiklje.....................Ma
Koike eoki^e...............^IjOO Ženake dolge enki^e......J$IM
i JopW...............................SO* ženake obleke...............4Ltt H
Til DMM DRY CLEANING Ct. IS
H Cgaww 1574 £, 55th ST. issUSK J| |
II	A. J. DAMM, pošloroctfm.
: f "ž
' TB. PRINCETON I>SS L
Frank černr
JI	SLOVKNSSCA TKGOVD4A MmA
S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMO-
FONI, SREBRNINO IN ZLATNINO.
; ^
;	6033 St. Clair Are.
Kadar Idlte kupiti dobro nro In dmgo ilatnlno, Columbia I ! frafofone, ploMe ▼ veeh jedkih, poeebno Importirane alovenake ploKe I« atare domovina tar vee t to atroko apadejoče predmeta, obrnite ae zaupno na avqjcga rojaka. Prodajam tudi aa meeefaa odplačilo. Točno popravljanje nr, tlatnine ln grafofonov. Veako blago je jamčeno.
-u
I JOS. ŽOKALJ I
■	6408 ST.CLAIRAVE.	7
I	1 '"""'' 1 1	■
SE PRIPOROČAM ROJAKOM V OBILEN PO&KT MOJE TRGOVINE. ^
■	Velika zaloga bih	I
B	Tn^NA pnqTOP^IlA PFNF 7MFRNF	. I
1ULINA 1 U^lKcZoA, i_c.rNE. AifliCHnCt. m p j
Ill	i
L^ Zločini Germanov	Sfe	I
(Crtmt* qf Germany)	MB^1	■
ft IT llruko ixresft fructike, belgijske ia uieriike b-	jR	(
misije e žniuHi delit »»ike trmide.	II	(
rJn kaj je (pesmica. Nemci v celem svojem uradnem poročila in zapisniku o doigodkih v Amkmne ne morejo posedati, da j« bil ubit en sam nemški vojak. Dasi sd Nema* z vso silo preiskovali, nobene nezgode ni brio. Tocl'a Itjtib tenm so za-pisali, da so '<bombe iru ročne granate kar dietževale na Nemce*'. Če bi Belgijci v resnici '^udičevo'' se obnašali, zagnali ndkaj tisoč btoanb in granat, 4!|t ne bi bik* umorjenih več sbo netnštoih vojakov in druge totimet ranjene? Tdda Nemci niso nikdar našli bainrt> niti strojnih pušk- In kljub temu so Nemci v Ardenne pastreliti cele kupe civilistov fcnb reki Melise. 234 jih na š tej e meimškio poročila Prizori so WK prožnejši kot se jih more popisati. T<*l!a Nemci niti z besedo ne ofcnenJijo silnega rlotpanja v An-dennel, iki je trajalo celih osem dni).
Nikjer v nemškem (uradtoem poročilu ne dobite nobenega izgovora, razven usodne beseda "strel je padel". Tdda Nemci so že napnej vedeli <in znali, da se bodejo v posameznih slučajih Belgijci uprli, kajti ktib »se ne i>i uprl, iče mu sovražnik napade zemlja nd da bi dbmaolni d«l najmanjšega povoda za to. In kakor se s pričuje iz nem škili poročil, so bili (Nemci že naprej pripravljeni, fcafloo »bodejo moriti, ropali in jpožiigali. Nemci trdijo, da njih fldčini v Belgiji so bHi povzro-tetoi od beJgijske vstaje. To je in sicer jalko nespametna |až. Nemška vlada je izdala po-Ifcfono knjigo o 'belgifjaki preiskavi, ki obsega nad 300 strani, toda miti »na eni strani, ne, niti ,y eni vrati te knjige ne moremo citati, da no se Belgijci organizirano »uprli Nemcem, in lipotnna organizacija je ravno |alko nevidUjiva kot "bombe in granate" o katerih Nemci ne tnorejo dlokazati. Samo N^nci so imeSi strojne puške in rabili so jih, da hladnokrvno morijk? belgijsko prebivalstva Dvoje dejstev je, 'ki se blešče pred vtHemi dlruigimi: P>rvijc umori in nopi po Belgiji «0 se prioelii, kefc se je nahajalo nemško vojaštvo v nervlaz-ni paniki rad: "strelov". Drugič je pa masak-re Belgijcev, ki ni bil povzro-, lim od nemškega vojaštva prostovoljno, ampak na zapoved hladinolorvirtih nemških poveljnikov, ki iso postali organizirani nuorilci, roparji in požiralci. Nemci so organizirali umore, rope in požige nad nedolžnim prebivalstvom, ker so upali, če z vso zločinsko kru-1 t ostjo porstopajo, bo belgijska vfcid^ maredila mir z Nemčijo, da reši prebivalstvo. Na ia način bi se Nemci rešili Belgijcev, karakali M nernoHeno v Francijo in uničili Evropo. Toda ker se je belgijska arnia-, da ustavila nemški annakiS, ki je brez naznanila planila v Belgijo, zato so «« nemški ča>s.tni-floit miaičevali naldi takimi možmi *ei*skami in otroci. Vsi nemški tčasrtiniki so igrali v Belgiji ulogo morilcev, požigalcev, Topar-jev in neeistnikov.
Ženske in otroci.
'Dokazi, <h so iNemci preganjali žen sike in otrdke na fronto (pred -seboj, da jih rabijo za svoje ščite, so številni. (Sledeči dokazi sol vzeti iz poročila ameriskoibdgijsklei komisije:
(Zavezniški uslužbenec D-96 pripoveduje: V Louvainu so Nemci mene, mojo ženo in dva otroka pdjali na prostor, kjer se je izdelovala olpeka. Tu smo našli 16 druziih mož, civilistov. Spotoma je bil moj 16 letni sin ranjen v trebuh z bajonetom-Idii nemškega vojaka, iin ko smo »prjšli na dvoriš^ opekarne, »se je-zgradil ra<14 zgufoe krvi. Kioj nio prišli tja, sem. videl da so Nemci pripeljali še nekega dnjjgaga cmlista, in videl sem kaiko so ga z revolverjem
ustrelili.	F
Potem so pa Nemci zvezali 1 nam roke na hrbtu, nakair so r izbrala pet civiflrstlav, med nji- t mi metne, da korakamo na fronti pred Nemci. Dtobili smo povelje, da vodimo Nemce pro-, v tr Hereutu. Častnik mam je po- 6 vedal, da je storil to raicM tega, u da če se bo streljalo na nemške C čete, da Ibodemo mi prvi padli, k Pehali so nas naprej z bajone- J ti. k V Armourgeur.	n
Priča G»i pripoveduje: Dne t' 12. ali 13. avgnrsta sem se na-( c hajal na hrilhu nadl reko Meuse. Videl sem, da isio Nemci prisili- 11 li ika'kih 200 moških in otrok, Y <lia so (korakali pred njimi. Ko- p rafkali so mimo fortov Pontisse ji i Fleron, kjer so se tedaj nalia- r jali belgbjski vojaki. Belgijski z poveljnik v fort Fleron je opa- p zil civiliste spredaj p;*ed nem- z ško armado^ in raditega ni ho- li tel dati povelja, da se strelja na n inje. Piotem sem še večkrat videl belgijske ci-viliste kako so korakali pred nemšfltimii četa- v mli. .Nemci so jim grozili ne- lj prestano z bajoneti, da so ko- \ rakali naprej, žensk nisem vi- v del, am,pak mlade fante in mo- p že.	P
Belgijski vojak v Tiriemontu. p Belgijski vojak G-2 pnipo- y vedMije: Nemci so prišli iz Tir- p lemonta. Ko so /prišli sem se 1< umaknil s svojo stražo do že- d lezniške ograje. Cesta je bihii ti zavarovana z dvema mitralije- ii zorna pri vratih. Ko so Nemci ž šli napretj sem opazil dve > žen- si ski in pet otndk, ki so korakali s! kakih petdeset metrov pred k nemško araiiado. Mi rtisnvomo- n gil ©prožiti naših strelnih pušk, k ker bi sicer ranile nase otroke o in ižene. Ena izmed žensk je it biia ranjena od nekega ibelgij- t< sJkega vojaka. Ženske so pove- r; tfiale poveljnik«, piotem ko so j< dospee do našie straže, da so k jMi Nemci prislilili iz hiš in da z so korakale pred nemško ar- g mado. S?tal sem poleg poveljni- \ ka tedaj in sem slišal kar so k govorile.	k
Angleški častnik.	r
Angkiški častnik G-4 pripo- šl veduje: V nedeljo, 23. avgusta s je dobila naša kompanija pove- ;t lje, da postavi barikado preko n ceste, ki je vodlila južno od n Mionsa. Ko smo zigiotovili bari- c kadio, smo čakali prihoda Nem- o cev. Niekaj ciiviliisitov nam je d naznanilo, da prihajajo Nemci P po cesiti in sicer ravnot proti » liani- Ivo smo pogledali v do- c tjično smer, smo oplnzili, da v z resnici prihajajo — tbda ne li Nemci, ampalk cela četa žensk, dekl«et in otnolk, ki so mahali z belimi robci, za »njimi cela ar- y mada Nemcev, Birez dvoma je, jj da so Nemci nalašč postavili te g otroke in ženske na svojo fron- c to, da bi s pomočjo žerfsk tin $ otrok s^e obvarovali našega og- ^ nja, )da me l)i miogli istreljati, iin ^ otrokom so zagrozili, da mora- |j jo maliati z belimi robci, da u bi se Nemci la'gje približali c nam in s-treljali na nas. Civili- ^ sti so korakali proti nam, do- Sl ler nisoi zginili v neki stranski cesti.	(Sl
V Monsu.	o
lf\nglešiki vojak G-6 pripove-	b
duje: Bil se»m za neko barikado	I;
na neki cesti v Morasti dme 23.	s<
avgusta, prvi dan ko se je na-	d
ša armada spoprijela z Nemci,	s
Škoti so se že borili z Nemci in	c
so korakali mimo nas ter nam	n
povedali, da nosijo Nemci an-	£
gleške suknje, da hi nas pre-	p
motili'. Kjinaki 'smo zagledali	lj
Nemce prihajati in sumljivo je	s
bio sprva, če so v resnici Nem-	d ci ali ne, kajti nosili so anglie-
ške suknje. Naj prvo sio se za-	s
tekli pod varstvo nekaterih hiš	|
na levi. K/o so se pozneje pri-	p
kazala- na cesti, so postavili	j
otroke in žiemske pred fronto,	s Prihajali so v masah in tudi I ženske in otroci so Ibili magnje-
teni pred njimii Zdelo se nam	j je, da jih z »bajoneti silijo na- r
prej, in vtidel semt, da so ustrelili vefc žensk in otrok ki niso mogli več naprej ali ki so se branili! korakati naprej.
Belgijski ubežnik.
Belgijski aibežnlitk G-9 pripoveduje : V Mjbmsu dne 23. avgusta sem videl, da so Nemci ujelli 200 belgijskih civilistov. Ob istem času se je vršila bitka med Angleži in Nemci, in NemcA so rabili belgijske otroke kot za ščit, Ida Amgleži niso mogli streljati na nje. Stal sem fedaj na ivldci de la 'Bisse. Neun-oJ so prihajali po glavni cesti-, Angleži so ,pa 'bili v stranskih uWcah. Videl sem, da so več Belgijcev ubili, ker so skušali pobegniti Nemcem, šest 'sem jih videli ustreljenih. Ne morem povedati kaj se je zgodilo z dnivgiinni, korakali so naprej pred Nemci, dokler jih niisem zgubiiil s pogleda. Belgijci so bili različne starosti, toda med njimi ni bilo otrok ali žensk.
Z bajonetom prisiljeni.
(Belgijski vojaJk G-26 pripoveduje : Bil sem s svojim bata- ! Ijonom v strelnih j ankih v Willebroecku', kjer je bila sprva utrjena Ičrta pred Antwer-pom, okoli 25. septembra. 35-pešpolk je korakal proti nam po ravnini, mož loti moča kak yard narazen. iNekateri so se plaiziil?, drugi so korakali. Zde- ,
10	se mi je, da so Nemci napre- ( dovali iz nekega gozda na desni, rin razločno sem videl, da , imajo pred seboj na froti več ( žensk in Otriok. Posebno dobro ,j sem vikllel štiri otroke, eno žen- , skof najbrž mijih mater ter ne- , kega starega moža. Tik za njimi so bili nemški vojaki. Te-
<
kom nadaljnega korakanja sem i
opazil, da se neka ženska brani iti napr»e[j. Obrnila se je s hrb- , tom proti nami, in vided sem , razločno nekega nemškega vo- , jaka1, ki se je plazil za njo, kako jo je dvakrat z bajonetom | zalbodel jMOtiil prisom. Pri drugem 'sunku je žiemska padla. Vsi smo slišali njene žalostne klice. -Mi nfisimo streljali na otro ke im 'ženske, ampak smo merili naprej, da zaderaemio nem-sike vojake. Eden izmed otrOk, sitar štiri ali pet let, je hitel pro ti ženskii, ko je padla, toda nemški vojak takoj za njim je nastavil svojo puško na sence otroka in kroglja je oklitrgala otroku pol» glave. To se je zgodilo skoro pred mojimi očmi. Naš regiment je nato zapustil strelne jarke in napadel Nemce z bajoneti ter jih vrgel nazaj. Njih zgube so bile jako ve-
J Angleški vojak.
Angleški vojak G-11 prii>o-venkije: Bil sem s svojim bataljonom v Momsu. Dne 24. avgusta smo se 'umikali iz okolice Mlonsa. Korakali smo po cesti tesno eden ipoleg druzega. iSbvra'zna baterija, v nekem gozldh.1 prr Mfonsu nas je obstreljevala. Kakih 700 j ar do v proč od nas sem opazil četo Nemcev močno do 600 mož. Niso ibili v strelnih parkih, niti nisem ntogel lopa rit i če napredujejo ali se umikajo. Nahajali iso se na odprtem prostoru in obstreljevani so bili od naše baterije, ki je neprestano sipa-la ogieinj nad nje. Kakih 300 sežnjev zadaj in. Nemcem na desno, se je nailiajala mala vasica. Videl sem veliko število civilistov, ženskih, lotflok in moških pnelJ fronto Nemcev. 6iIo jia.vokolii enajste uire do-poldne.^ Nemci so jih pr^anja-
11	naijirej. Neki mož je bil jako star in ves slkljiuičen. VicDel sem dve 'ženski, ikaterih vsaka je imela troje lOtnok, katere so stiskale k sebi kot v varstvo. Ena izmed žensk je imela moder pnedpasnik na sebi. Vseh skupaj je bilo kakih dvajset žensk, 26 otifok in šest mož. Petnajst iz dvainsedemdeset
Belgijski ubežnik O35 pripovedne: V Hoogledu je 'bilo nekai francoskih čet za cerkvi-
l|*Mn začeli so streljati «a
F Nemce, pa »niso nikogar ubili. i Nas o peljali Nemci Jdb nekega i prostora, ki se imenuje On- J r dank., in »k Ondanka smo kora- ; I kali v StaJdJcn. V Stademi so l fnancoske čete zopet streljale ( " na nas in so uibife pet oemdklh \ ulancev na fnoti, in tudi eden i izmed belgijskih irjetnikiov je bil ufoit. iGose je to zgodilo, so I Nemci postali jezni in so vse k belgijske ujieltnike postavili na fuioto. Francozje so nadaijeva-• li s streljanjem. Petnajst bel-» gijskih ujetnikov je "bilio zade-s tih. Ko smo videdi kako tovariši paidaijio, smo mahali z robci in kričali : "Živela iBelgija!" Francoz]« so ' potem nehali
■	streljati na nas Ositali ujet-i niki so potem skušali pobegniti in nekaterim se je posrečilo,
■	Utojcim so ostale Nemci postre; 1 lili. Ostalo nas je kakih 15 pri
živlijeniju tzmied 72. Med njimi 1 sem bil tudi jaz.
Angeški vojak.
Angleški vojak G-36 pripo-veldKiije: Ko smo zapustili Ai-sne sO nas poslali v neko vas , blizu Ypres, toda dobili smo ala!nm, in ko smo napredovali edem za drugiim, so prihajali Nemci v nerednih vrtstah s celo vrsto žensk, otrok in starih mož. BMi smo posvarjeni, da se bo kaj tacega zgodilo, tokla dobili smo p»ovelje, da vseeno streljamo. Kla so biH 'Nemci pognani nazaj, so one ženske, ki niso bile ustreljene mam ka-zalfei -hrbte. Videl senu sam, kako je ženskam kfrS tekila po telesu«, iin na neki ženski sem naštel 35 ran z bajonetom. To se je zgddSlo 20. oktolbra.
V Schepelaerju.
iBelgiljski vojak D-135 pripoveduje:'Dekleta so bila so bila ondčaščena od nemških vojakov na cesti, po kateni smo prihajali. Jaz sem o tem prepričan, ker takoj potem ko smo (presenetili Nemce, sem videl kakodeketa ibežijood njih pro-j tir ilvilail-irnes, korakajoč mimo mas in spotoma so nam pripovedovale, kaj se je zgddilo. Vi del semkni na njih kniiih in nogah, kajti po šibe so kratka krila, stare so bile od 14 do 16 let, njih bluze so bile raztrgane, da so kazale prša: Ti zločini so se zvršili v pričo vaškega pre- i bivalstva, katefro so Nemci uje- I 11 '

Danucaai, \ Kiei »s«-011 iKajvm jv 1
t ere so imele otroke v naroč-j 1 1 1 1 ,m

V teh dneh draginje.
■ '	n. hmmm i. . . .11.1	ili.il ............. ■ 1 im I ' ' 1 ..........— ...i
>	4
naj se vsak čuva nevarnih bolezni, ki pomeni propad dmUnstog« preračuna. Po polna resnica Je v pregovoru, da kdor je najprej posvarjen, je najprej oborožen". Zaprtje, glavobol, zguba apetha, splošna slabost, vsi taki simptoni naj vas nape-ljejo, da hitro iščete zanesljivo zdravilo, da si prihranite bodoče neprilike.
Trinerjevo ameriško grenko vino
je zdravilo, katero potrebujete v vseh takih slučajih. Sčisti prebavljalne organe, odstrani nabrane nečistoče, kjer se redijo bacili, pomaga prebavi, povrne* apetit in utrdi kri in želodec, da se lahko bori proti napadom škodljivih bakterij. V zgo-' rej omenjenih slučajih in pri nervoznoeti, neredih v želodcu, pri spremembi življenja ali za prsmogarje, je to zdravilo priznano boljše kot vse druge priprave. Je delano le iz grenkih zelišč, korenin in lubja, ki ima zdravilno vrednost, in iz čistega, naravnega, močnega vina. Najbolj natančni želedoc z veseljem pozdravi to zdravilo. Cena $1.00. Po lekarnah.
Trinerjev liniment
pripelje v vaš dom pravo družinsko zdrSvila Je neprecenljive vrednosti za rev-matizem in nevralgijo, izvrsten za nesreče, razpokline, napetja, trd vrat, itd. Je oavežljiv za utrujene mišice po trdem delu ali za trudne noge po dolgi hoji Cena 25 in 50c po lekarnah, po pošti 35 in 6oc
Trinerjev pomkjevalec kašlja
je najbolj zanesljivo zdravilo za prehlad in kašelj, hripavost, bronhitis, astma, itd| Cena ista kot liniment.
Trinerjeva zdravila so dobila največjo nagardo na vseh mednarodnih raz-sUvah. Zadnja nagrada: Zlata medalja, San Francisco, 1915, največje darilo Panamske razstave, 19x6.
Joseph Triner,
JC.EMIST
1333-39 So. Ashland Ave.	Chicago, 111.
SODNIJSKO ODOBRENO I
i
i » * 1
1MB............... ............... 1 ' IMgEffl
I	■■ ^^^^^^ j
AMERIŠKI
DRŽAVLJAN Vsa vprašanja in od- j
govori za one, ki
ijan. ustava, progia-	po^tavf	hočejo postati držav-
.	■ 1 #	ruo i A VL	I* * T 1	•
site? svobode in po-	liani, lo knjižico je
stave ameriške repu-	odobrila sodnija Zjed.
blike.	mm	držav.
Cena 25c
TOKALA Wt Tjtfflfti "CLEVELANDSKA AMERIKA" «11» ST.CLABI AVBNUK. CLEVELAND. OHIO
_Bit
—mjJ	I
Dobi se edino pri
Gevelandska Amerika I
NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. SL UNIJSKA TISKARNA.	f
6119 ST.CLAIR AVE.	CLEVELAND, OHIO [
t i
•	jj