Narodni Gospodar GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE. Člani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno. A Sklep urejevanja 5, in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; M< vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit- vrste, za za četrt leta eno krono; posamne številke po 20 h. ' večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 143. V Ljubljani, 10. avgusta 1903. Poštno-hran. št. 849.872 Kmetijstvo. Živinoreja. Temeljni nauk umne krnitve. (Konec) To se razvidi najbolje iz tega, da teleta v prvem letu svojo težo pomnogokratijo, dočim se to v 2. in naslednjih letih ne zgodi več, celo podvojitev teže je v 2. letu le sc izjema. Na posestvu Bah-winkel so delali v tem oziru poskuse in so dobili ta le števila Teličice so prišle na svet poprečno po 40 kg težke. V prvem letu so dosegle 272 kg, vsaki dan so bile težje za 636 gr, v celem letu so postale težje za 232 kg, prvotna teža se je pomnožila za 6'Skrat. Koncem druzega leta so dosegle telice težo 440 kg, vsakdanji prirastek 460 gr, letni prirastek 168 kg. Dosežena teža konci 3. leta je bila 548 kg, dnevni prirastek 296 gr, letni pri rt tek 108 kg. Prvotna (rojst ' teža junčkov 45 kg, enoletni jaueki so tehtali po 360%, bili sm težji vsaki dan za 863 gr, letni prirastek teže je bil 315%, prvotna teža se je za 8krat pomnožila. Končna teža v drugem letu 627 %, dnevni prirastek 731 gr, letni prirastek 267 kg. Teža s končanim 3. letom 707) kg, dnevni prirastek 460 gr, letni prirastek 168 kg. V 2. letu rabimo pri telicah vspešneje nekoliko širše redilno razmerje, ker ima močno krmljenje to slabo stran, da se telice prerade odebele, vsled tega tudi nerade ostanejo breje, dalje se prezgodaj vzbudi spolni nagon in slednjič se da tudi dokazati, da predobro rejene telice nikdar ne postanejo tako dobre molzne krave, kot one, katere smo v drugem letu zmerno redili. Pri kravah se ima redilno razmerje ravnati po razmerah. Pametno je, da damo novomolzni kravi primerno ozko redilno razmerje, dočim kravi, ki je suha in nič ne molze, pristoja bolj široko razmerje. To se pravi z drugimi besedami: Redimo krave po njih delu in rabi. Na ta način se nam bodo izvrstne mlekarice manj izmolzle in na suhem stoječe krave se ne bodo tako odebelile. Delavnim volom bomo po tem ali se bolj ali manj trapijo, privoščili tudi ožje ali širje razmerje. Pri pitanju so slednjič izračunali, da pridemo do najboljših vspehov, ako rabimo v prvi dobi redilno razmerje 1:7, v drugi 1 : 51/? in v tretji dobi razmerje 1:6. To si lahko razlagamo s tem, da je pri pitanju važna reč tolšča in to tvorijo brezdušičnate snovi in tol- šče v krmi, ne pa dušičnate sno-vij, zato je tudi pri pitanji redilno razmerje bolj široko. Ako se sedaj ozremo na razna krmila, tedaj ima dobro seno približno razmerje 1 :5. Ožje razmerje nahajamo pri otavi. Trave po senožetih imajo za časa najlepšega cvetja tudi sredno redilno razmerje. Mlada trava pa ima zelo ozko redilno razmerje in z ozirom na to ne pozabimo spomladi, ko prehaja živina od suhe na svežo krmo in pašo, nekaj časa (3 do 4 tedne) dokladati zelenju tudi nekaj sena, četudi bolj malopridnega. To pa vsled tega, da ne zapravljamo po nepotrebnem dragocenih beljakovin, ki se v krmi veliko preslabo izkoristijo, kadar jih je preveč. Ravno narobe je pri stari, davno odcveli travi, kakoršno naš kmet tako rad kosi, češ da dobi mnogo več sena; pri teh so dušičnate snovi večinoma zbrane v semenu, ki pa pri košnji in sušenji večjidel odpade in to je vzrok, da je redilno razmerje pri pozno pokošenem senu jako široko. V takih okolnostih namreč obstoji trava, kakor druga žitna slama po največ iz vlaknine ali celuloze. Zrnje naših žit ima poprečno razmerje 1:5 ali 1/6, stročnice, pivske tropine, sladne kali povprečno razmerje 1ja, oljnate pogače */2, gomoljnate in korenske rastline počez '/io, slama '/io do 1ji2, mleko 1ji. Najnaravnejša krma za govejo živino je vedno po zimi seno, po leti trava, če le mogoče na paši. Cim bolj izumetničena, ali bolje rečeno, čim nenaravnejša je izreja, tim bolj se imamo bati, da v sled tega trpi zdravje in vtrjenost živine. To razvidimo najbolje iz tega, da v gorskih pokrajinah, kjer se živina še čisto naravno redi ne nahajamo z lepa tuberkuloze ali sušice, dočim se ta bolezen po ravninah, posebno tam, kjer se krmi živina največ z odpadki od cukrovarov in špiritnih tvornic, strahotno množi. Nikar ne zabimo, da je prav, da si prizadevamo zrediti si živino, od katere bomo imeli največ haska., toda ta has-novitost imej svoje meje tam, kjer se pričenja bolezen. Rekli smo, da je negospodarsko i preozko i preširoko redilno razmerje. Z ozirom na to opozarjamo posebno na zimsko krmljenje s slamo, ki ima vedno preširoko redilno razmerje, ako ne nadomestimo primankujočih beljakovin z močnimi krmili. Zal, da vsesplošno opazujemo, da rede kmetje več živine, nego jo morejo dobro preredki. Veliko bolj pametno je, rediti manj živine, pa to z vso skrbjo. Nikad tudi ne zabimo, da nam živina, ki smo jo komaj, komaj predli skozi zimo tudi po leti ne bo dala nikoli tiste koristi kot pametno krmljena živina. Posavljan. Bikorcjci pozor! Deželni odbor bo, kakor druga leta, tudi letos nakupil nekoliko plemenskih bikov iz domače reje ter jih proti polovični nakupni ceni razdelil občinam, ki nimajo potrebnega števila bikov. Biki morajo biti čistokrvni in V/2 leta stari ter se živinorejci, ki imajo take bike muricodolsko-muriške, belansko - pinegavskc in simodolske pasme na prodaj, pohabljajo, da se pri deželnemu odboru zglase in naznanijo tudi ceno, za katero hočejo bika deželi prodati. Biki se bodo kupovali v hlevu ter bo vsak prodajalec moral jamčiti, da je bik zdrav in za pleme sposoben. Oziralo se bo samo na one ponudbe, ki dajejo poroštvo, da so živali res iz čistokrvnih rej; manj ugodne ponudbe se bodo takoj vrnile. Vinogradništvo in vinarstvo. Solnimi ožig. O tej prirodni prikazni smo že v zadnji številki na tozadevno vprašanje na kratko odgovorili ter smo tudi omenili, da hočemo isto v današnji številki nekoliko obširneje opisati, z ozirom že na to, da se v več krajih dogodi ter da se ta prikazen razno tolmači. O kaki bolezni tu ni govora, marveč je to le neka prirodna prikazen, ki ne napravi nikoli znatne škode. Tudi ne pokvari mnogo trt skupaj, marveč le nekatere in v gotovih krajih. Ta prikazen se pojavi osobito pri trtah, ki so na koreninah ali drugače v deblu pokvarjene, ali pa ki rasto v vlažnih zemljah ter blizu zidovja odnosno blizu dreves. Ožig je posledica pomanjkljivosti vlage. Ako raste trta v vlažni zemlji, kjer je vajena dobivati odnosno izhlapevati mnogo vlage, ali če je drugače pokvarjena, tako da ne more nadomestiti toliko vlage kolikor jo potrebuje za izhlapevanje pri hudi vročini osobito pa če na trto naenkrat močno sobice pripeče, listi naenkrat zvene ter porudeče in izgledaj o več ali menj, kakor bi bili močno od peronospore napadeni. Dočim so peclji zeleni, postane del ali vsa listna ploskev rudeča, posebno pa ob robeh. Pozneje pa porudeče tudi vršički ter drugi še nežni deli, tako da trta ne more več rasti oziroma popraviti se, ako se je ta prikazen pozno pojavila. Zgodaj tako pokvarjene trte, pa zaostanejo v rašči in če les dobro ne dozori, tudi pozebejo. Redko se pa pripeti, da cela trta pogine, ker navadno opari solnce le oni del prav močno, ki je solncu naravnost izpostavljen. Zato se toraj večkrat vidi, da je ena trta popolnoma ožgana, dočim je sosednja le deloma pokvarjena. Pravega sredstva proti tej prikazni prav za prav ni, in se tudi za iznajdbo dobrega sredstva nihče posebno ne briga, kajti taka prikazen je momentanna in kot taka težko zadržljiva. Vendar kaže v krajih, koder se solnčni ožig večkrat pojavi in v večji meri, ta nastop po možnosti zaprečiti. Sredstva zoper to so v prvi vrsti odpeljava preobile vode, drugič pa gledati na to, da se sade le zdrave trte, v katerih se more sok enakomerno pretakati. Napadene trte je treba dobro poškropiti, da če poženejo nove liste, se ti krepko razvijejo in bolje dozore in dalje, da se take trte spomladi kratko obrežejo ter dobro pognoje. Samoobsebi se umeje, da tudi grozdje na takih trtah zaostane ter da porjavi in se posuši. Tudi to ni smatrati posebni bolezni marveč upliva na isto izguba listov, ki so za razvoj grozdja glavni faktorji. Ako ni listov, ni tudi grozdja, in nasprotno tem lepše je grozdje, čim zdravejši in močnejši so listi. To pač lahko vsakdo opazi pri škropljenih in neškrop-Ijenih trtah. Enako prikazen se opaža po kaki hudi nevihti ali mrzlem dežju odnosno tudi če veje tudi dalje časa prav gorak južni veter. Tu v tem slučaju porudeče cele listne ploskve in take trte zaostanejo prihodnje leto v rašči. Postopati je toraj z njimi enako kot z gornjimi. X. — 22? — Preskušal na vinska klet v Ljubljani. Pod tem naslovom se je otvorila toli željena deželna vinska klet, v kateri se nahajajo samo kranjska vina. Namen te kleti je, pokazati domačim in tujim gostom, kakšna vina se na Kranjskem pridelujejo, prirejati kletarske tečaje ter posredovati vinsko kupčijo med producentom in konsumentom. V tej kleti se vina ne točijo na drobno in se tudi na debelo ne prodajajo, marveč se prirejajo tu-patam ob gotovem času javne vinske pokušnje, do katerih ima vsakdo pristop, drugače je klet vedno zaprta. Pač pa imajo kupci ali drugi tuji interesenti vsak dan pristop in lahko pokušajo vsa notri razstavljena vina, ako se popred zglase pismeno ali ustno pri vodstvu te kleti g. Fr. Gombaču, dež. potovalnemu učitelju v Ljubljani pri deželnem odboru. Omenimo, da so in da bodo v tej kleti razstavljena vina v posodah od 56—1000 litrov onih posestnikov, ki imajo dotična vina na prodaj. Tako je možno kupcu brez posebnih stroškov izvedeti, kje dobi ugajajoče vino ter koliko in po kateri ceni. S tem bo dežela gotovo mnogo pripomogla do boljše kupčije in spoznanja kranjskega vinskega pridelka in želeti bi bilo, da se tega občekoristnega podjetja vsi interesovani krogi okoristijo, to tembolj, ker se vse posredovanje izvršuje brezplačno. Splošno. Vzreja kuretlnc. Ako ima kmet priložnost, čas in veselje do živinoreje, navadno 8e mu ona dobro ponaša. To pa Se godi le tedaj, ako zna on to 8ti'oko umno urejevati, pa tudi 8krbno gojiti. To velja o vseh Vrstah domače živine, tudi o pe-rutnini. Tudi ta, večkrat zaniče-Vani drobiž daje kmetu ob umnem °skrbovanju lepe dohodke, zlasti blizo mest, kjer se lahko speča. Oglejmo toraj naravo te živali, da bodemo vedeli pri gojitvi ji streči. Najprvo oglejmo si nje domo vj e — kurnik. Ta je najbolje na nekoliko vzvišenem prostoru, da ni moker ali vlažen. Edino za race in gosi velja, da stanujejo bolj v mokroti, katere so od narave vajene. Pri vseh pa velja pravilo, da naj bodo tla v kurniku posuta s prstjo, med katero se nahaja tudi pesek, katerega vsakoršna perutnina za prebavo neobhodno potrebuje. Ako je kurnik ograjen z deskami, dobro je, da je tudi ometan z malto od apna in peska, katero kuretina kaj rada kljuva in obira. Seveda se mora ta omet čez nekaj časa po potrebi ponoviti. Dalje mora biti zlasti po zimi kurnik dosti obvarovan pred vetrovi in mrazom, vsaj toliko, da jajca ondi znesena ne popokajo. Dobro pa je in potrebno, da se oskrbi za kurnik tudi nekaj svetlobe, da se more živad tudi po zimi ondi krmiti, kadar radi snega ne more na prosto. Kjer je veliko raznolične pe-rotnine skupaj v jednem kurniku, treba, ako se ne da pregraditi, vsaj napraviti dosti „gredic11, to je počez napravljenih desk ali tra-mičev, nekatere višje, druge nižje, na katerih kuretina najraje čepi po noči. Ker se rada svadi, zlasti purani in petelini so včasih kakor roparji, treba gredice jedno od druge daleč napraviti, da se ne dosežejo s kljuni in imajo tudi kokoši in piščeta svoj prostor. Isto velja tudi za krmljenje, ako se to godi v hlevu, da se z deskami tla nekoliko razdelijo, sicer bi jeden požeruh zajedal celi kup drugih živalij. Toliko toraj glede k urnika. Da se žival koti in razvija, neobhodno potrebno ji je, da se more gibati na prostem, zlasti da more praskati po svoje po prsti in ondi iskati svoj naravni živež — golazen. To je potrebno za vsakoršno živad perotnine, čez vse koristno pa je še za piščeta. Ako se le ta gibljejo zraven koklje na prostem in zobljejo hrano od prsti — seveda se jim vsaj po trikrat na dan more tudi kaj hrane dati, da ne gladujejo, — bodo gotovo za polovico lepše rasli, nego oni, ki se gojijo po zaprtih prostorih. Vrh tega tudi manj hrane porabijo, ker to ne potratijo, temuč čedno pozobljejo. Ugodno toraj je, da se pasejo po travnikih, sadovnjakih in njivah. Ali ondi pa vselej ne ugajajo kmetu, ker ne samo, da mu napravijo po travi in žitu nepotrebne steze, tudi zlasti žita precej pokončajo. Posebno kjer so sosedi blizo skupaj, ne kaže na prostem imeti veliko kuretine, ker baš radi te malenkosti se je že marsikje vnel prepir in jeza, časih tudi tožba. Torej vse le v pravem redu in na pravem mestu! Da se kuretini more po volji ustreči, narbolje je, da se ji za po leti odloči nekaki kot, kjer se prostor visoko ogradi s plankami, da ne more živad iz njega. To naj bode kje v zavetju pred vetrovom in ne preveč na solncu. Treba tudi je, da se nekaj prostora pokrije s streho, kjer si živad najde zavetja pred dežjem ali nevihto. Dobro tudi je, ako je ondi kje napravljena plitva pa trdna jamica, v katero se vsaki dan vlije sveže vode. Ako pa gojimo race ali gosi, mora biti ta precej velika, da se živad more kopati ondi. Pa še več! Ako je kraj precej v strani blizo gozda ali planin, da od ondi pogosto preže na perutnino jastreb, sokol in enaka zver, treba kokoši in piščeta tudi proti tem okovariti. To se stori z lahka s tem, da napravimo par kolov, zobijemo v zemljo, počez na nje pribijemo par klinov in na te privežemo nekaj listnatih vej. Da ostanejo piščeta ondi, treba kokljo z motvozom za nogo h kolu privezati. Seveda se jim mora tudi ondi hrane in vode preskrbeti. Grlede hrane ne morem kaj posebnega svetovati, kajti ta se ravna skoraj v vsakem kraji drugače. Navadno dobi perutnina ostanke zrnja, to je bolj medlo in slabo seme, zraven večkrat kaj skuhanega in zdrobljenega krompirja, žgancev itd. Le za drobna p iščeta se privošči za časa po nekoliko pšena, za vso družino kurjo bi bilo to predrago. Zrnje jim ugaja narbolj pšeno, ajda in koruza ali pa pšenica. Za rež in oves so bolj izbirčne. Tako smo tedaj tudi to vrsto gospodarske živine — perutnino — nekoliko oskrbeli. Kakor že prej rečeno, kjer so kraji blizo mest, ondi se perutninoreja navadno dobro izplača. Opravki ti niso težavni, samo skrbi pa je treba. Zato pa se le ta naloži na človeka, ki je vedno blizo doma, kjer med drugimi opravki kakor igraje tudi oskrbuje kuretino. Navadno to delo in skrb prevzamejo ženske, katere za poboljšek temu ,,drobižu11 še vedno kaj po strani najdejo v kuhinji. Ne bodimo jim zato ne-vošljivi, temuč pomagajmo jim gojiti perutnino, da bode i ta tudi nam hvaležna z dohodki, v prid vsemu gospodarstvu! Pohorski. Pota po zemljiščih. Da se more gospodarstvo vedno oskrbovati in vsakoršno delo v pravem času in redno izvrševati, neobhodno potrebno je, da se zemljišče uravna tako, da če je le količkaj mogoče, se mora priti do vsakega kota zemljišča z vozom in vprežno živino. V ta namen pa so čez vse potrebna pota, katerih žal, marsikje v hribih zlasti, jako pogrešamo. Naši predniki namreč niso mogli vsega storiti, da bi se zemljišča uporabljala tako, kakor sedanji čas od kmeta zahteva, da bi se vsaki košček zemlje moral izrabljevati. Zato pa vidimo, da je v mnogih krajih naše domovine kraj takšen, kakoršen je bil v prvotnih časih, neobdelan, neoskr-bovan, zato pa tudi nekoristen. To pa večkrat edino za to, ker je vanj priti pretežavno, ravno zato, ker ni poštenega pota do tje. Tako se vidi marsikje, da gnjijo in pirave drevesa in veje po gozdih, dočim kmet doma po-greše pridelkov iz lesa, navrh pa še drv in stelje. Marsikje bi si kmet s prav malimi stroški lahko napravil njivo ali travnik, toda tega ne stori, ker ne more z živino do tega zapuščenega kota zemljišča. Razume se samo ob sebi, da tako ostane kraj mnogokrat čvrsto z drevjem zaraščen, zapuščen in kakor pozabljen od Človeka. Toda to je velika škoda. Zlasti dandanes, ko se od kmeta in njegovega zemljišča toliko zahteva, je še dvojna škoda, ako ima on zemljo, 'od katere plačuje davek in druge potrebščine, pa nima od nje nobenega dobička. Takšno stanje in takšna zemlja mu je le v škodo, ker mu le pomaga izpodkopavati njegovo blagostanje. To pa, kakor rečeno, ravno radi pomanjkanja potov. Da so ti napravljeni, lahko bi se kultivirali marsikje kraji in izkoriščali. Torej je prvo vprašanje radi naprave novih potov. Ti pa stanejo po legi kraja več ali manj. To je pa spet novi križ za preobloženega kmeta. Vendar jaz s temi vrsticami ga nisem prišel strašit ali žalit, nego namen mi je, da mu i v tej reči pošteno svetujem. Zalibog, kakor že zadnjič rečeno, ne more se kmet zanašati na druge, nego le na lastne moči. Tako se mu ni nadjati, da bi mu v kakšnem večjem podjetju — posamezniku, podelila kakšna podpora od katerekoli oblasti. Velja le: 'Pomagaj si sam, in Bog ti bode pomagal! Da bi se v takšnih razmerah pota mahoma dala napraviti v razne kote, večkrat podobne — breznom, tega si ni misliti. To stane stroške, za katerih voljo se tega dela niso lotili naši predniki. Vendar se tudi polagoma pride daleč, tako, mislim, tudi naš kmet pri napravah potov, to pa ob raznih priložnostih, kadar ni ravno nujnega dela. Pride namreč časih pozimi ali v zgodnej spomladi vreme, kopno in solnčno, kadar kmet res nima nujnih opravkov. Takrat je ravno pravi čas, da se loti on s svojimi ljudmi in gre pogumno naredit kakšen kos pota na svojem zemljišču. Le par dni tako in vspeh ga bode šele vzpodbujal in veselil ker kmalo bode videl, kako mu delo napreduje in zemlja v boljše namene uporablja. Samo začeti je težko, potem kmeta že sama nada nove bodočnosti vzpodbuja. Pravim, da ob prostem času naj se kmet loti sam s svojo družino takšnega dela. Vendar to vselej ni mogoče. Morda je sam preobložen z družim i opravki, morda je bolehen, morda nima tudi trdnih delavcev doma, ker to delo je težko, takrat treba delavce za napravo pota od drugod najeti. Ti so pa navadno čedalje bolj dragi, zlasti ako jih najemamo v poletnem nujnem času. (Konec prihodnjič.) Rad M prišel kam naprej ! (Od Obevščeka.) Pred časom smo dobili pismo sledeče vsebine: „Zelo spoštovani gospod, odpustite mi naj preje, da Vas nadlegujem. Že čez eno leto berem „Narodnega Gospodarja11 in četudi sem sprva mislil, to je morda tako ali pa tudi ni, to je tako nekaj za velike posestnike in več takih rečij, vendar je tako marsikak članek pustil za seboj nekaj v moji glavi in nehote se mi je zdaj vtepla v glavo misel: Ali si n« moreš izboljšati svojega položaja ^ Morda imate le prav! Ker se nii zdi, da Vam je le nekaj pri srcu blagostanje kmetijstva, zato se obračam na Vas z zaupanjem in vprašaj očim glasom ter vprašam: Kako si morem povišati svoje dohodke ? Ker pa Vi ne poznate mojega stanja, zato je potrebno, da Vam razložim svoje gospodarske razmere. Najraje bi bil govoril osebno z Vami, ker pa ne vem, kako, kje in kedaj, zato podajam tu kratek pregled mojih gospodarskih razmer: Imam malo posestvo, kakih 70 oralov (johov), deloma precej peščen svet, deloma srednje dobrote, zraven 3 orale dobrega travnika za namakati. Živine imam : 4 krave, 2 telici, 2 teleta in 1 konja; prašičev opitam vsako leto do 18, in to so tudi moji glavni dohodki, ker so pa suhi prašiči tako dragi pri nakupu, zato tudi ta reč ne nese več toliko, kot preje; vsled tega bi si rad poiskal kakih novih dohodkov in bi rad obrnil večjo pozornost na govejo živino. Doslej sem z govejo živino tako - le ravnal: Vsako leto sem odstavil za dom po 2 teleti, zato sem pa najstarejše krave, včasih eno, včasih dve prodal in sicer ali breje ali pa s teletom, ker takrat krava največ vrže. Dobil sem za krave po 115 gld., po 110 gld., pa tudi pod 100 gld., pod 80 gld. nimam nobene v hlevu. Pri meni se krave nič ne krtačijo, tudi ne dobe lanenih tropin ali palmovih ali ovsenega zdrobu ali žlempe ali kakor se že imenuje vsa ta šara, ampak po leti dobivajo deloma zelenje, deteljo in travo, deloma gredo na pašo, po zimi pa jim dam zobanja in rezanice in pese ter sena; sena in drugih rečij ne tehtamo, ampak klademo tako dolgo, da so krave približno site, včasih tudi preveč, da so napete kot vojaški boben, isto velja o rezanici in slami. V hlevu in na gnojišču ne potresamo sadre (gipsa), kajnita ali suporfosfata, kajti to velja denarja, iu denarja kmet ne da rad od sebe, ako ne ve natančno, da se zopet povrne z obrestmi vred. O potresanju sadre noče celo oskrbnik bližnje L... aške grajščine, ki je sicer prav prijazen mož, ničesar vedeti; enkrat sem ga o tem vprašal, rekel mi je pa, da je to po nepotrebnem proč vržen denar, on da tudi ne štupa, da pa ima vender toliko dušika in amonijaka, da niti vsega porabiti ne more, to da je za malega posestnika predrago, da se mu ne izplača. Pri tej krmi, mi dajo potem krave toliko mleka: ena 22 litrov, druga 16 in dve po 14 litrov, to se pravi do kakih 3 tednov po teletu, potem pa se zmanjša število litrov. Mleka nimamo v pleh-natih posodah, ampak v starih, ilovnatih, okroglih latvicah, smetano vpinjimo v stari leseni pinji, podobni izvotljenemu spodaj šir-jemu, zgoraj zoženemu drevesnemu deblu, v katerem urno tolčemo gori in doli s posebnim drogom, ki ima spodaj vodoravne, luknjičave lopatice. Vse je pa snažno. Toda v mlečni kamri ni tiste „gvišne“ toplote, ampak včasih je malo hladneje, včasih malo gor-keje, kakor je pač od zunaj vreme, in za to je treba včasih dalje pi-niti, včasih manje. Puter sam na sebi je čisto dober in ima prvo ceno na trgu v L. Dobim poprečno pri zeleni krmi na teden po 10 funtov putra, pri suhi krmi nekaj manj, včasih samo po 5 funtov. Pri tem gospodarstvu, zraven tega prodam še vsako leto nekaj ovsa in rži in dobim še okoli 24 gld, najemnine in drugih postranskih, mi ostane vsako leto, če ni kake nesreče, pri prav skromnem življenju 350 gld., včasih več, včasih manj, čistega dohodka. Zdaj tedaj, moj ljubi gospod, pridejo vprašanja, na katera bi rad, da mi po resnici in pravici odgovorite, v kolikor je to sploh mogoče, kajti pri nas še ni nobenega kmetijskega ali izobraževalnega društva, kjer bi mogel člo- vek dobiti kaj luči o marsikaki zadevi in kmetijske šole na Grmu zdaj ne morem več obiskovati, ker ne morem kar popustiti posestva in iti, hlapca nimam. Obračam se zato prav lepo na Vas in vprašam: 1. Kako se dobi največ koristi od goveje živine ? Ako se krave izmolze in potem proda debele ? Ali če se proda mlečne krave? 2. Ali bi ne bilo bolje, ako bi kupoval novomolzne krave, jih izmolzel in potem rejene prodajal ter jih ne več pripuščal, kakor pa, da bi si jih sam izre-jal in 21j‘2 leta ne imel od njih nobene koristi ? 3. Koliko lanenih ali ogrščnih tropin ali ovsa bi bilo treba za kravo na dan, da bi jih opital ? Saj seno, slamo in krompir imam sam doma, in koliko funtov sena in slame naj jim pokladam ? 4. Koliko časa bi moral rediti približno krave od novomolzne začenši dotlej, da bi se odebelile ? 5. Kaj je najboljše za pitanje goveje živine? In kaj je najcenejše, in kje se dobiva na prodaj ? In za kako ceno? Kako je treba krmiti? Ali bi stroški za krmo vtegnili biti večji od dobička ? Kaj bi mi n. pr. pomagale lepe, debele krave, ako bi se pa krma ne obrestovala in bi jaz ne dobil povrnjenih svojih stroškov ? 6. Kakšna posoda za mleko jc najboljša? Kje se dobi in po čim? Katera pinja je najboljša? Kje jo morem kupiti in po čim? Koliko stopinj toplote ali mraza mora imeti mlečna shramba ? Koliko stopinj smetana za pinjenje? Ako ste tako dobri, moj ljubi gospod, da mi odgovorite na ta vprašanja, potem prosim, da ne odgovorite, kot po navadi v listu, ampak pismeno.“ — — — Ako kljub nasprotni želji piščevi objavljamo to pismo — seveda brez navajanja kraja in imena — smo to storili, da pokažemo : 1. Kako silno občutijo mali in srednji posestniki potrebo po onem znanji, brez katerega je pametno kmetovanje docela nemogoče; 2. kako težko je pa tudi pri tem, poštenega, pridnega, varčnega in hvala Bogu, večjidel tudi pobožnega kmetovalca odvaditi starim navadam in jih pripraviti do česa novega, boljšega; 3. kako potrebno je, oživiti obstoječa kmetijska društva, ustanavljati nova in v teh pečati se kolikor moč le samo s kmetijskimi zadevami, politiko pa pustiti kolikor moč na strani; 4. kako potrebno da je, da vlada in država in dežela in društva in mesta v vseh okrajih osnujejo zimske kmetijske šole za mlade, praktične kmetovalce, da pošlje izvrstnih potovalnih učiteljev med ljudstvo, da ta častiljivi stan našega naroda tako izobrazijo in ukrepijo, da bo prej kot slej najtrdnejši steber države; 5. kako potrebno da je s poukom, predavanji, spisi, s praktiš-kim pokazovanjem pravega, podreti glavne temelje, ob katerih se razbije vse dobro, to so večkrat domišljavost, trdoglavost in strašanska nevednost, kakor se to že godi po nekaterih občinah. Na stavljena vprašanja je naš list že odgovoril v mnogih člankih. Danes ne moremo vsega še enkrat ponavljati in odgovarjamo samo na zadnja vprašanja, da je edino pravilna mlečna posoda ona iz počinjene kositrovine, ki se dobi v vsaki železni trgovini; da so C. Jurany-jeve kronske pinje (Dunaj, XIX/6 Heiligenstr. 101), kakor tudi Alfa-pinje prav izvrstne; da naj ima mlečna shramba 10° R, smetana po leti 10—12° R in po zimi 14° do 15° R za pinjenje. Na druga vprašanja smo odgovorili, v kolikor se da z zasebnim pismom, tu naj le še omenimo neznanske in čudne modrosti oskrbnikove, ki ima toliko amonijaka brez vsacih vezil, da ga niti porabiti ne more. O srečna duša! Toda ali je mogoče, da iz-blekne človek, praktičen kmetovalec, ki je vrhu tega še oskrbnik slovite grajščine tako neumnost! Praktiki in teoretiki si vbijajo že desetletja glave, kako bi mogli ohraniti izhlapljivi, plinasti, dragoceni amonijak v službi človeštva, iznašli so prav dobra vezila in zdaj mi pride kmetovalec in mi oznanuje, da je vezanje amonijaka nepotrebna igrača. Ta oskrbnik naj bi se šel učit in sicer če moči prav kmalu, da se nauči naj preje a-b-c vsega kmetijstva, ravnanja z gnojem, saj je gnoj vsacega kmeta zlati znoj. Črni koren. Mnogo premalo je poznan in preredko se pri nas prideljuje črni koren (latinski: Scorzonera hispanica). Tudi pisec teh vrstic jo je spoznal šele pred tremi leti, ali od tega časa bi ne hotel rad pogrešati te zelenjadi, Ker tudi drugim prav zelo privoščim kako veselje, ki je tako po ceni, zato naj spregovorim dobro besedo v čast črnemu korenu. črni koren je, kakor že ime samo pove rastlina, ki ima črno-rujavo korenino; marsikje po Španskem, Nemškem i. t. d. raste divje in cvete lepo rmeno, skoro popolnoma tako, kot znana kozja brada (tragopogon pratense) po naših travnikih. Ako hočemo dobiti močnih, pa obenem než-nosočnatih korenin, potrebujemo dobro obdelane, starozagnojene, pa ne preveč zrahljane zemlje. Ako grede prekopljemo vže v jeseni, da more prst čez zimo dobro prezebsti, je to veliko vredno. Sušca, malega ali velikega travna posejano seme, ki ima obliko jelkinih igel, v vrste, ki so po 25 cm oddaljene mej seboj, paziti moramo, da ne pride preplitvo v zemljo. Mlade rastline je treba razredčiti na 8—10 cm, jih dobro okopavati in varovati vedno plevela. V jeseni vzdignemo korenine, ki se zelo rade lomijo, ker so krhke, previdno z lopato iz zemlje, da se ne zlomijo in ne zgube mlečnastega soku in odrežemo listje preč kake 3 do 5 cm nad korenino. Tako pripravljene korenine vložimo v kleti v vlažen pesek ali v kako jamo, da moremo po zimi po potrebi odjemati korenje. Ker se črni koren ne boji zime, ga lahko sejemo tudi v juliju in avgustu in žanjemo potem prihodnjo jesen toliko debelejše korenje. Ako kaj rastlin uide v cvet po leti, to dobroti pridelka nič ne škoduje, korenje ne izgubi svoje okusnosti in se kakor ostalo lahko porabi v kuhinji. Črni koren se pripravlja na razne načine. Ostrgane in v kosce zrezane korenine vložimo za pol ure v mrzlo vodo, in ravnamo potem ž njim na ta način kot s karfijolom ali tudi kot s špargelj-nom. Moremo ga tudi kot zele-njad skuhati v mesni juhi ali porabiti k juhi. —o—, vrtnar. Razglas. o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c.kr. kmetijske družbo kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori šesti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajala 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se isto tako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo t. j. sploh za vse, 28 K, ali za ves tečaj 336 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadnepredpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu; če ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj.) Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih, se more dovoliti sprejem mlajših učenk: 2. znati čitati, pisati in računati. 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, katerim je treba priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj sc pošljejo do 15. septembra 1.1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če pa bo v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 60: (K. J. v P. p. L.) Prosim za pojasnilo, jeli poslana rastlina v resnici tako zvana „astra rnon-tana“, ki ima baje v sebi izvrstno zdravilno moč proti gadjemu piku ? Kaj sc v tern slučaju rabi, ali iztisnjeno olje ali čaj ? Se s tem rane le mažejo, ali je treba zdravila za vziti ? Odgovor 66: Poslana rastlina ni .astra montana“ ali pravzaprav „aster alpinus". Jeli ima ta rastlina tako ločilo proti gadjemu ali drugemu strupu, nam ni znano; aster alpinus ga nima. To morete pri ljudeh, ki se s tem ba-vijo natančno zvedeti. So rastline, ki imajo tako moč v sebi, mogoče je toraj, da jo ima tudi ta. Sejmi. Na Kranjskem: 11. augusta v Senožečah. 13. n v Toplicah. 14. n v Leskovcu. 15. n pri sv. Roku pri Mokronogu. 17. n v Spod. Idriji in Svirci. 18. n v Metliki. 20. v v Zatični. 22. n v Mokronogu. 24. » v Postojni, St. Jerneju, Kočevju, Loki in Kamniku. 25. yy Novem mestu, Moravčah, Ambrusu, (za blago in živino) 28. n v Strugah, pri Cirkvi. 29. n na Dobrovi, Zagorju ob Savi (kramarski in živinski) in Krškem. 31. * v St. Vidu (na Blokah), Dobrepoljski v Vidmu, Planini pri Črnomlju. 1. sept. v Ratečah, Skaručni, in Višnji gori. 4. „ v Preski pri Medvodah. 5. „ na Veseli gori pri Rakovniku. 7. „ v Vipavi, Zagradcu, Fužinah Premu. 9. „ Germošnjicah Lukovcu Vrhu (Adrijski kant.) Bušeči vasi, Vel. Laščah. Na Štajerskem: 15. aug. pri Mariji-Jarenini. 16. „ v Lembahu, Mozirju, Soseski sv. Roku (pri Ptuju) pri sv. Trojici (v Goric.) Sevnici (ob Savi). 17. avg. na Pilštajnu, Setalih, St. Jakobu pri Kolobji, Kapeli pri Brežicah, in Šmarju pri Jelšah in 22. pri Materi Božji (v Puščavi). 24. n v Arnuzu, Bistrici, Rogatem, Središču, Velenju. 25. n na Tinskem. 26. » na Ljubnem in Rajhenburgu. 28. n v Celju pri sv. Trojici (Goric.) 29. n Muti, Puličanah, Žavcu in Planini. 30. n na Hojdini. 31. n v St. Jerneju, Žrečah, sv. Lorencu v Preži n. 4. sept. St. liju in pri sv. Rozaliji. 6. „ pri sv. Vidu (blizo Ptuja). 7. v Mozirju, Kozjih, pri sv. Petru na sv. Gori, Slivnici (okr. Maribor) sv. Jederti. Na Koroškem: 11. aug. v Beljaku, St. Lenardu in Strasberzi. 20. v Frižah. 25. Lovamintu in nemškem Pliberku. 28. St. Andreju. 7. sept. v Pliberku. 9. » v Star. Dvoru. Na Primorskem: 16. aug. v Gorici, St. Lenardu pod Altano, (Videm del.) in Reziji. 24. Gorici (14 dni). 28. » Štanjelu (Videm del.) 1. sept. Boljunici, Gradiški in Stuti ali sv. Ti lih - u. 4. 7) v Karminu (3 dni). 7. 1) v Isoli (za lesenino). 9. n v Kobaridu (za blago in živino), Kačiču, Pesjivasi in Pontebi. Perilni stroj. se izgubi, ves dom se onesnaži, pari se dušno; vse to more gospodarja in gospodinjo spraviti v obup Pri pranju je doma vse narobe. S perilnimi stroji se temu pomaga. Tak stroj traja cel rod in ne potrebuje nobenega popravila. Lahek je, da ga dete izlahka obvlada. Nič ne ropoče in ker je zaprt s priklopom, omejuje parjenje. Perilo se varuje in vpere mnogo čišče, nego z roko ali na navadni peril-nici. Za kar se potrebuje pol drugi ali dva dni, zvrši perilni stroj za nekaj ur. Ker se prihrani čas in perilo, se izplača stroj vsakemu domu najdalj za dve leti. Izvrstne periIne stroje ponuja društvo Hospodar v Hustopečih nad Bečvo Morava. — Zahtevajte cenik. Prinnrnna eo • Vzajemnn zavaroval-riipUlUbU . nicft 1)roti požarnim škodam in poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Medjatova hiša. Trgovina in obrt. Trgovina. Naredba zadevajoča trgovino na obroke. Justično ministerstvo izdalo je 14. julija letos naredbo, tičočo se trgovine na obroke. Bistvena določila te naredbe podaj em o v sledečem, ker je v prvi vrsti v interesu občinstva, ki prihaja v dotiko osobito z agenti, kateri prodajajo razne predmete na obroke, da spozna to važno naredbo vsaj v poglavitnih točkah. Po §§ 59, 59 a, 59 b in 59 c obrtnega reda (člen 1. zakona z dne 25. februvarja 1902 drž. zak. št. 49) velja različno za iskanje naročb po obrtniku samem in za v njegovem poslu stoječe poobla- ščence (trgovinske potovalce) in za kupčijo trgovinskih agentov, kateri niso uslužbeni pri kakem obrtniku, marveč se imajo smatrati kot samostojni obrtniki. Ra-zun tega podvrženo je iskanje naročb v stajališču obrti manjšim omejitvam, kot zunaj stajališča, pri čemur se ima razumeti pod stajališčem tudi okolica krajevne občine, v kateri se označena obrt izvršuje. I. A) Iskanje naročb na blagu po imejiteljih obrti in njih trgovinskih potovalcib. 1. V stajališču obrti se lahko iščejo naročbe na blago razven kolonijalnoga, špecerijskega in materijalnoga blaga pri vseh osebah. Iskanje naročb na kolonijalno, špecerijsko in materijalno blago je tudi v stajališču obrti samo pri takih osebah dovoljeno, v kojih poslovanju se ponuđeno blago uporablja (§59 odst. 1 in 2 obrtnega reda). 2. ) Izven stajališča obrti. Trgovski potovalci potrebujejo po formularju A min. nared, z dne 27. decembra 1902 izvršeno legitimacijo (§ 59 odst. 1 obrtnega rega). Obrtniki legitimirajo se z obrtnim listom ali koncesijskim dekretom (§12 naved. min. nar.). V ostalem velja za iskanje naročb na blago izven stajališča sledeče: a.) Iskanje naročb na sledeče blago ni podvrženo glasom § 59, odst. 3 obrtnega reda in § 1 min. nared, z dne 27. decembra 1902 omejitvam : 1. ) Stroji, motorji kakor njih sestavine. 2. ) Stavbeno gradivo vštevši umetne kamene vseli vrst, plutne ploče, strešni klej in umetni materijal za tlakovanje cest. 3. ) Tehnične potrebščine za kurjavo, razsvetljavo in vodovode. 4. ) Leseni ruloji in šaluzije. 5. ) Šivalni stroji, pisalni stroji in kolesa. (Dalje prihodnjič.) s ZADRUGA Predpogoji za uspe vanj e pro-dajalnih in produktivnih zadrug. (Bistričan.) Najvažnejši predpogoj vsake akcije za skupno prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov je pravi odgovor na vprašanje: je li dotična zadruga tudi potrebna v kakem kraju. Kjer je nastalo kako kmetij, skladišče ali kaka mlekarna ne na podlagi očitne potrebe, marveč samo zato, ker je hotel z njuno ustanovitvijo kak špekulativen človek profitirati ali morda tudi zato, ker si hoče kakšen častihlepen mož na ta način ugladiti pot popularnosti, tam je dozdevnost, da se celo podjetje ponesreči zelo velika in v takih slučajih more le prav obilna pomoč od zunaj storiti, da životari zadruga še naprej v lOOterih težavah in skrbeh ali pa gre, kar se še rajši zgodi, naravnost rakom žvižgat. V takem kraju toraj bomo, zlasti še, če je trgovina z našimi pridelki prav reelna, ustanovitev zadruge redoma opustili. Temelj, ki je ,,konditio, sine qua non“ za vsako organizacijo za skupno prodajanje, je pa dobro urejena osebno kreditna organizacija, torej lepo število krepkih hranilnic in posojilnic v deželi z dobro organizovano osrednjo blagajno. V tem oziru smo deloma in marsikje že dosegli svoj namen, drugodi pa še stremimo za njim. Najvažnejša zahteva je pa vedno živa skupna zavest, ali kakor imenujemo ta naj- važnejši rekvizit v zadružni govorici, zadružni smisel. Ni lahko govoriti o predelitvi tega pojma tako, da bi ga izcepil do dna, zato si volim rajše lažjo pot s tem, da konštatujem, kateri grehi so nasprotni kreposti zadružnega smisla. O zadružnem smislu nikakor ne more biti govora tam, kjer stoje v prvi vrsti osebna ali krajevna korist, ki stoji v nasprotju z javnimi interesi. Seveda ni nič hudega, ako ima od kakega zadružnega podjetja ta ali ona občina, ta ali oni gostilničar ali trgovec še kako posebno korist in je le koristno, ako se vjemajo zasebni in krajevni interesi s splošnimi. Kjer pa tega ni, se je pa treba v zadružnih zadevah odločevati brez ozira na privatne in lokalne interese, tudi je dobro podvreči se v takih slučajih razsodbi nepristranskega osrednjega vodstva. Neobhodno potrebno je, da živi v zadružnikih, oziroma onih, ki hočejo postati zadružniki, neprestano zavest, da se gre pri vsaki zadrugi ne morda za kako tuje, marveč njihovo pralastno podjetje, katero je treba po vseh močeh in na vse načine pospeševati, podpirati in krepiti. Zato dirne človeka nemilo v srce, ako čuje, da se pogovarjajo ljudje o zadrugi, koji pripadajo, kot o nekaki prisilni delavnici, ki jim le omejuje prostost, ali kot o kaki birokratični napravi, mesto da bi se rajši zavedali, da ima v zadrugi vsak član popolnoma isto veljavnost kot vsak drugi. Z zadružnim smislom se tudi ne da zediniti, ako se pričakuje vsa sreča in ves vspeh kake organizacije vedno le od raznih podpor. Sicer se nam v tem oziru ni treba preveč pritoževati, ker so podpore, ki jih dobivajo slovenske zadruge v razmerji z onimi, ki so na razpolago nemškim zadrugam, prav malenkostne. Zato le želim večjih podpor našemu zadružništvu, da pomagajo premagati razne težave, ki nastajajo pri vsakem novem, tako tudi zadružnem podjetju; pri vsem tem pa ne pozabimo, da obstoj in vspešen razvoj zadruge zagotavlja le marljivo sodelovanje udov, le vedno živa smisel za samopomoč. Zadružna smisel tudi zahteva, da daje zadružnik vse svoje blago, ki ga ne potrebuje v lastnem gospodarstvu in zaradi katerega se je zadruga vstanovila, tej na razpolago, tedaj nujnost do davanja. Ta nujnost je toliko po-trebnejša, ker se v največ slučajih splača zadružno razpečavanje z ozirom na ustanovne in obratne stroške edino le pod pogojem, da promet doseže neko določeno letno visino. (Dalje prih.) Še enkrat pridobninski davek in ra jfa j seno ve posojilnice. V zadnjih dveh številkah tega lista navedli smo vse zakonite določbe, v smislu kojih so posojilnice rajfajsenovke proste pridob-ninskega davka in jim ni treba predložiti napovedi za omenjeni davek. Ker so dotična zakonita določila tako jasna, da si jih z največjim trudom ni mogoče drugače tolmačiti, kakor smo je tolmačili mi, bili smo uverjeni, da dotične davčne oblasti uvidijo neutemeljenost zahteve in raditega ne povzročajo posojilnicam rajfajsenov-kam nadaljnih nepotrebnih pisarij. Ali nekatere posojilnice, ki so se ravnale po našem poduku, prejele so spet dopise, v kojih se pozivajo, da predložijo napoved za pridobnino in se jim sicer zagrozi z denarno kaznijo. Ta opetni poziv utemeljuje sc sledeče: Posojilnice rajfajsenovke so take, ki zadoščajo zahtevam zakona z dne 1. junija 1889 (drž. zak. št. 91.) Davčna oblast se pa hoče prepričati, če še dotične posojilnice onim zahtevam zadoščajo, zato zahteva napoved, ker baje pravila ne zadostujejo. Da osvetlimo to zadevo, moramo spet citirati zakonito določilo, jasno kot beli dan i. s. kar § 1. že omenjenega zakona z dne 1. junija 1889. (drž. zak. št. 91.) Ta § 1. namreč označuje posojilnice rajfajsenovke i. s. tako-le: „Ako po pravilih zadruga sprejme neomejeno zavezo itd. itd. Pravila so toraj merodajna. Da so pravila merodajna, razvi-dimo tudi z ukazov c. kr. finančnega ministerstva z dne 13. junija 1889 § 4, in z dne 13. junija 1894 § 5, ki pravita, da morajo dotične zadruge (posojilnice rajfajsenove) vsako premembo pravil naznaniti finančni oblasti. Sicer pa ima finančna uprava res tudi pravico, preiskovati posojilnice od časa do časa o tem, ali pazijo na pogoje zakona z dne 1. junija 1889 (drž. zak. št. 111) člen II. a samo glede onih posojilnic, ki niso pod nadzorstvom kake autonomne oblasti ali kake zadružne zveze. Bilance. Hranilnica in posojilnica na Gorah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za prvo upravno leto 1902. Člani: v 1. 1902 pristopilo 31; koncem leta 31. Deleži: v 1. 1902 vplačano K 62; koncem leta 1902 K 62; odpovedano: 0. Denarni promet: K 32.887,70. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila Naložen denar Inventar premični .... Vrednost tiskovin Zguba Gotovina konec leta 1902 . . 9 748 1.527 216 300 81 1.641 63 17 20 Deleži Hranilne vloge s kapil. obrest. Predplačane obresti posojil . 62 13.331 120 61 39 13.514 — 13.514 — Pri posojilnicah rajfajsenovkah, ki so nase članice, pa nima finančna uprava tozadevno preiskovati. Opetna zahteva davčne oblasti, da naj predložijo naše posojilnice-rajfajsenovke napoved za pridob-ninski davek, ker se hoče oblast tako prepričati, če zadoščajo zahtevam zakona z dne 1. junija 1889 (drž. zak. št. 91) — je to-raj tudi neopravičena in naj dotične posojilnice — sklicevaje se na tu navedene zakonite dolobče napoved za pri-dobnino zopet odklonijo. Koncem še pozivamo vse po-sojilnice-rajfajsenovke, od kojih je zahtevala davčna oblast napoved za pridobnino, da nam poročajo in vpošljejo dotične dopise. Štajerska zveza gospodarskih zadrug v Gradci priredi dne 10. septembra 1.1. v sv. Mihelu pri Ljubnem na Gornje Stajarskem sej m za plemensko živino čiste murodolske pasme. Na ta sejm priženejo svojo živino samo le živinorejske zadruge oz. njih člani i. s. zadruge v Admontu, Judenburgu, Kindbergu, Knittelfeldu in Ljubnem. S sejmom je združeno tudi premiranje živine. Nova hranilnica in posojilnica po rajfajsenovem načinu ustanovila se je v Loškem potoku. Pravila so registrovana po c. kr. okrožnem sodišču v Rudolfovem dne 5. junija 1903 Firm. 98/3. Gen. 1—108/3. Nova posojilnica, ki je pričela že poslovati, razteza svoje delovanje na občine Loški potok, Gora, Draga in Trava. Udje načelstva so: 1. Jakob Bartel, posestnik, Hrib št. 20, načelnik; 2. Ivan Bartel, posestnik, Hrib št. 3; 3. Ivan Rihtaršič, Posojilno in hranilno društvo pri Sv. Emi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za četrto upravno leto 1902. Člani: v 1. 1902 pristopilo 11, izstopilo 0; koncem leta 79; odpovedano: 0. Denarni promet: K 17.824-24. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila 28 405 27 Deleži 158 _ Zaostale obresti posojil. . . 310 59 Hranilne vloge s kapi laikova- Naloženi denar 1.000 — nimi obrestmi 5.974 93 Inventar 169 16 Predplačane obresti posojil . 260 36 Predplačane obresti izposojil . 513 10 Izposojila 24.500 • Gotovina 31. decembra 1902 . 795 64 Rezervni zaklad 303 71 Knjige in tiskovine .... 100 80 Cisti dobiček 97 56 1 1 31.294 56 31.294 56 Tinjansko društvo za štednju i zajmove, registrovana zadruga na neograničeno jamčenje, za četvrtu upravnu g. 1902. Članovi: začetkom g. 1902 214, pristupilo 43, odstupilo 24, koncem g. 233. Dijelovi: začetkom g. K 856, primljeno K 172, izplačeno K 96, koncem g. K 932; odpovedano: 0. Novčani promet: K 60.695-73. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Gotovina 31 decembra 1902 . Zajmovi kod zadrugara. . . Tekući račun Od tekućih interesa diel, koji spada na god. 1902 . . . Inventar po odbitku 5°/o . . Knjige i tiskanice po odbitku 20°/o 3.921 34 788 2 078 1.278 221 60 17 74 78 30 62 30 Zadružni dielovi Uložci i posude sa kap. interesi Uložci u tekućem računu . . Predplaćeni interesi .... Pribrana — rezervni fond čisti dobitak 932 34.978 5.166 16 1 176 79 61 26 27 33 44 49.348 91 42 348 91 | | Kmetijska zadruga na Bledu, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za četrto upravno leto 1902. Člani: vi. 1902 pristopilo 7, izstopilo 9; koncem leta 238 s vplačanimi deleži K 4.089; odpovedano: 0. Denarni promet: K 155,930-23. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Nal. denar pri družili zavodih 202 _ Deleži 4 089 Vrednost blaga 16 435 13 Neizplačane obresti deležev . 502 78 Terjatve na blagu pri zadruž. 5.731 83 Izposojila 11.720 — Vrednost inventarja .... 1.270 65 Dolg na obresti izposojil . . 142 19 Gotovina konec leta 1902 . . 642 47 Dolg na blagu nezadružnikom 5801 27 Rezervni zaklad 1.628 73 Obresti rezervnega zaklada . 71 15 Čisti dobiček 326 96 24.282 08 24 282 08 || | Kmetijsko društvo v Frankolovem registrovana zadruga z om. zavezo, za peto upravno leto 1902. Člani: v 1. 1902 pristopilo 0, izstopili 4; koncem leta 110 s vplačanimi deleži K 1.029 05 odpovedalo: 20. Denarni promet: K 57.110 42. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K li Nalož. denar pri družili zav. 736 62 Deleži 1.029-05 Obresti od tega 6 06 Obresti od teh. . . .51-45 1.080 50 Vrednost blaga 2.185 94 Izposojila 15.000 — Terjatve na blag. pri zadr. . . 6.8S7 26 Dolg na blagu nezadružnikom 2.420 87 Vrednost inventarja .... 962 74 Rezerv, zaklad 1. 1901 1.308 80 Vrednost zadr. poslop. in zem. 9.005 33 4,/20/o od tega za 1. 1902 58.86 1 367 66 Gotovina konec leta 1902 . . 110 52 Cisti dobiček 25 44 19 894 47 19.894 47 | Kmetijsko društvo v Rovtah pri Logatcu, registrovana zadruga z omej. zavezo, za peto upravno leto 1902. Člani: v leta 1902 prirastlo 25, koncem leta 382 s vplačanimi deleži K 382 odpovedano: 0. Denarni promet; K 115.004-62. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Nal. denar pri družili zavodih Obresti od naloženega denarja Vrednost blaga Terjatve na blagu pri zadruž. Tejatve na blagu pri neza- družnikih Vrednost inventarja .... Predplačana najemnina. . . Predplač. pridobninski davek Gotovina 31. decembra 1902 2 956 51 6.083 6 485 297 260 80 36 58 45 62 43 59 47 54 56 46 Deleži Izposojila Dolg na blagu nezadružnikom Rezervni zaklad Obresti rezervnega zaklada . Cisti dobiček 382 12.900 30 2.756 110 130 1 ISgišSS 16 310 12 16 310 12 I Kmetijsko društvo v Sodražici, registrana zadruga z omejeno zavezo, za četrto upravno leto 1902. Člani; v 1. 1902 pristopilo 31, odstopil 1; koncem I. 314 s vplačanimi deleži K 1.467 40; odpovedano: 0. Denarni promet: K 122.153'73. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Nal. denar pri družili zavodih 210 Deleži 1.467 40 Vrednost blaga 12.305 24 Neizplačane obresti deležev . 131 85 Terjatve na blagu pri zadruž. 4.763 96 Izposojila 17.320 — Vrednost inventarja . . , 405 62 Dolg na blagu nezadružnikom 3.599 77 , hiše 4.624 79 Obresti od izposojil .... 402 79 Predplač. obresti od izposojil 115 — Rezervni zaklad 660 64 Gotovina konec leta 1902 . . 1.494 37 Obresti rezervnega zaklada . 29 70 Cisti dobiček leta 1902 . . . 346 83 23 958 98 23.958 98 II 1 II 1 župnik, Loški potok; 4. Ivan Turk, posestnik, Reštje št. 4; 5. Ivan Turk, posestnik, Reštje št. 1 ; 6. Josip Gregorič, posestnik, Reštje št. 50; 7. Janez Debeljak, posestnik, Mali log št. 13; 8. Anton Košmelj, posestnik, Mali log št. 4 ; 9. Anton Kordiš, posestnik, Segava vas št. 6 ; 10. Alojzij Lavrič, posestnik, Srednjavas št. 7. Izkazi naloženega in izposojenega denarja. Ker nam nekatere naše članice niso pravočasno vposlale izkazov o naloženem in izposojenem denarju v smislu naše okrožnice z dne 10. junija 1903, se je ureditev na podlagi omenjenih izkazov v toliko zavlekla, da še-le sedaj zamoremo pričeti z vknjiže-vanjem. Naše članice naj pa z vknji-ževanjem tako dolgo počakajo, da dobijo od nas dopis, v kojem je obvestimo, o pri nas zvršeni vknjižbi in jim damo natančno navodilo, kako da naj vknjižijo in izknjižijo. Take dopise dobijo začetkom meseca septembra t. 1. Denarni promet. Na tekoči račun so nam vposlali sledeči zavodi: Hrenovice, hr. in pos. (23.7.) K 2000-— Ribnica, „ „ „ „ n 2000'— St. Lenart sl. g. „ rt 1500'— Sevnica — „ V n 25082 Staritrgkm.hr, in , n rt 5000 — Vipava „ „ „ rt t) 4000 — Kanal okrajna pos. rt n 4000-— Dobrepolje — „ (24.7.) » 5000-— Kranjskagora „ (25.7.) rt 1000-— Dobrepolje „ n rt 6500-— Jesenice hr. in „ n n 3000-— Gorje , , „ n n 1000-— St. Jurij j. ž. „ „ „ n rt 1500-— Škocijan , „ „ rt n 1000'— Horjul „ „ „ n rt 600-— Kandija „ „ , n » 2000 — Idrija Ij. „ , , (26.7.) * 500 — I^i * n » n „ 2000-- Selce, n n ti n n 4000-— Horjul, , „ , n tt 200-— Gojzd, hr. in pos. (26.7.) K 500'— Višnjagora, hr. in pos. , 1) 2000'— Semič, , „ n v D 4000'— Planina, , , ,(28.7.; 1 » 500 — Jesenice, „ „ n v 11 2500'— Kranjskagora „ „ „ (29.7.) 11 3000'- ■ Beram, društvo za št. i. z. 11 646'96 St. Ilj pod T. pos. 11 1000'— Tržič, hr. in pos. (29.7.) H 2000 — Dobrepolje, — „ V H 4500,— Idrija, Ij. hr. in „ (30. 7.) » 2100 — Leskovica, „ „ „ 1000'— Šmartpo, „ , , (1.8.) 1000 — » » n n D 1000'— Zagradec, „ , „ » n 1000'— Šebrelje šted. „ , » 1000'— Sorica, hr. „ „ n n 1352-50 Vel. Lašče „ „ „ 9) 2000-— Št.Iljp.T. „ „ „ it • 3000-- Jesenice, „ „ „ n n 1500 — Struge, „ „ „ » n 2300-— Senožeče, „ „ „ n n 1000'— Tomaj, , n » n 1000"— Skofjaloka, „ „ n 2000 — Smlednik, „ „ „ ii 120-- St. Jur p. K., hr. in pos. (2. 8.) K 2000 — n n n r> n » n ' 1500 — Domžale „ „ 600 — Jesenice „ „ „ (4. 8.) # 1500 — Žužemberk, „ „ » » » 4000"— Idrija „ „ » M n 400"— Tržič „ n n » n 1200 — Metlika „ „ „ (5. 8.) n 3000 — Šmartno „ „ » » n 1000 — Cerkno „ „ n » n 5000 — Bloke „ „ • w 1000-— Št. Jurobj.ž. „ „ » n n 4000 — Tomišelj „ „ n » n 1000-— Mrija Ij. „ „ „ (6. 8.) n 800 — Naklo „ „ » » n 1200-— Št. Janž „ „ » n 20 98 Vipava, hr. in pos. (6. 8.) K 4000 — Češnjica, „ „ n n n 3000 — Selce „ „ » » H 4000 — Livade, opr. društvo „ 39V64 Št. Lenart, posojilnica „ 8000 — Tržišče, hr. in pos. „ n 1 Š GO Vrhnika, „ „ n n * 1500 — Tunice, . „ „ n n 1) 600- Kranj, gora, „ „ „ (7- 8.) » 500-— Šk. loka, Ij. „ „ 11 11 2400-— Vrhnika, „ „ 11 11 11 5000-— Šmarje, „ „ 11 11 1000-- Renče ,. „ „ (8. 8.) 11 198-68 Ribnica, „ „ D 11 11 2000-— Št. Rupert, „ „ 11 H 11 489-76 Pulj, istrska posojilnica „ 11 4000 — Srednjavas, hr. in pos. ,, Št. Jur ob juž. žel. 11 2500 — hr. in pos. (9. 8.) 11 500 — Trebelno, „ „ „ i 1* 11 1000-— Idrija, Ij. „ „ „ >1 11 600 — Medulin, dr. za st. iz „ 11 706.53 Št. Jur p. K. hr. in pos. (10.8.) 11 1200"— Kmetijsko društvo v Stari Oselioi, regislrovana zadruga z omejeno zavezo, za peto upravno leto 1902. Člani: v 1. 1902 pristopilo 10, odpadlo 0, koncem I. 96 s vplažanimi deleži K 635-—; odpovedano; 0. Denarni promet: K 44.55530. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Nal. denar pri drnzih zavodih Vrednost blaga Terjatve na blagu pri zadruž. Vrednost inventarja .... „ skladišča .... Gotovina konec leta 1902 . . 204 8.377 457 210 29 20 02 96 59 88 Deleži Neizplačane obresti deležev . Izposojila Dolg na blagu nezadružnikov „ „ obr. od izposojil . . Rezervni zaklad Obresti rezervnega zaklada . Cisti dobiček 635 102 6.490 1.544 13 235 10 269 20 01 15 37 57 15 9 299 45 9 299 45 Kmetijsko društvo v Velicih Laščah, regislrovana zadruga z omejeno zavezo, za drugo upravno leto 1902. člani: v upravnem I. prirastlo 49, odpadlo 1; koncem 1. 351 s vplačnimi deleži K 1329; odpovedano: 0. Denarni promet: K 145.818 21. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Nal. denar pri družili zavodih Vrednost blaga Terjatve na blagu pri nezadr. Vrednost inventarja .... Predplačana najemnina. . . Gotovina konec leta 1902 . . 402 22.647 3.582 720 30 7 92 28 54 05 Deleži Neizplačane obresti deležev . Izposojila Dolg na blagu nezadružnikom Dolg na obrestih od izposojil Rezervni zaklad Obresti rezervnega zaklada . Cisti dobiček 1.329 66 10.900 14.103 326 244 10 409 83 49 12 15 98 22 27 389 79 27.389 79 Mlekarska zadruga v Dolskem, regislrovana zadruga z omejeno zavezo, za prvo upravno leto 1902. Člani: v upravnem 1. pristopilo 66, koncem I. 66 s vplačanimi deleži K 516; odpovedano: 0. Denarni promet: K 8.528-83. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Naložen denar pri družili zavodih Vrednost inventarja .... Uredba mlekarne Ustanovni Gotovina konec leta 1902 . . 20 1.931 573 50 171 84 03 71 Deleži Izposojila Dolg na blagu nezadružnikom Dolg na inventarju .... Cisti dobiček 516 1.000 6 1.215 8 76 73 09 2.746 58 2.746 58 1 VABILO Mlekarska zadruga v Planini pri Cerknem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za četrto upravno leto 1902. na Člani: v 1. 1902 iztopila 2; koncem 1. 50 s vplačanimi deleži K 658; odpo- iZI*Cdni občili zbor vedano: 0. „Hranilnice in posojilnice na Gorah Denarni promet: K 32.957 15. registrov, zadruge z neom. zavezo", ki se bo vršil dne 23. augusta 1903 Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h v župnišču na Gorah. Vspored: 1. Poročilo načelstva. 2. Dopolnilna volitev načelništva po treh nadaljnih odbornikih. 3. Slučajnosti. Na Gorah dne 29. julija 1903. Načelstvo. Nal. denar pri družili zavodili Obresti od naloženega denarja Vrednost blaga Terjatve na blagu pri zadruž. Terjatve na blagu pri neza- družnileih Vrednost inventarja .... Delež pri „Gosp. zvezi11 . . Vrednost nepremič. inventarja Gotovina konec leta 1902 . . 1.659 9 890 110 1.346 931 200 240 482 43 50 43 97 24 50 67 Deleži Dolg na blagu zadružnikom . Dolg na plaćali .... Rezervni zaklad Cisti dobiček .... 658 685 86 3.356 1.084 65 51 58 5.870 74 5 870 74 1 Ljudska opekarna v Biljah, registrovano društvo z omejenim poroštvom, za peto upravno leto 1902. Člani: v upravnem 1. pristopilo 12, odpadlo 3; koncem 1. 47; odpovedano 0. Denarni promet: K 187.262-58. VABILO na izvenredni občni zbor „Kmetijske zadruge" v Toplicah, ki bode dne 30. avg. ob */24 popoludne v prostorih konsumnega društva v Toplicah h. št. 49. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Gotovine koncom 1. 1902 . . 4.738 17 Vplačani glavni deleži . . . 30.442 Vrednost poslopij 16.151 48 Opravilni deleži 12 „ zemljišč 14.477 77 Obresti glavnih deležev . . 1.257 40 Inventar premičnin .... 1.113 94 Izposojila 39.606 09 Tirjatve za opeko 20.239 18 Zavarovalnica zoper nezgode Naloženi deleži 406 — zastanek za leto 1902 104 47 Vrednost opeke v zalogi . . 30 000 — Zaostali davki zasebnikom 7 02 Naloženi denar 2.350 09 Dolg na železju za 1. 1902 . 114 Obresti naloženega denarja . 158 68 Zaostali pridobninski davek za Posojila . : 1.260 — 1. 1899, 1900, 1901, 1902 5.566 86 Obresti posojil 246 37 Zaostali zemljiški davek 55 62 Tirjatev najemščine .... 298 29 Reservni zaklad za 1. 1901 7.622 44 Tirjatev od gostilne .... 266 06 Čisti dobiček . . , . 7.089 13 Cement 171 — 91.877 03 91.877 03 Vs pored: 1. Rešitev odloka c. kr. okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 21. julij. 1903 žt. 7T-Firf • 115'3; Gen. I. — 97/7 2. Slučajnosti. V slučaju, da bi prvi občni zbor radi prepičle udeležbe zadružnikov ne bil sklepčen, vršil se bode jedno uro pozneje drugi, na istem kraju z istim vsporedom, koji pa bode sklepal brez ozira na število navzočih članov. Odbor. Kmetijsko društvo v Dobrepolja!) nam sporoča, da začne takoj po mlačvi v drugi polovici avgusta razpošiljati za jesensko setev seme „zlate pšenice/4 Naročila bo izvrševalo v istem redu, kakor prihajajo ter pošiljalo vrečice po 5 ^ za 3 krone po pošti, a vreče po 50 kg za 15 kron po železnici. Prosi se, da vsak naročnik razločno zapiše na katero postajo ali pošto naj se mu pošlje blago. „Gospodarska Zveza" v Ljubljani, Gradišče št. 1 naznanja, svojim udom, da ima vedno v zalogi vsa potrebna umetna gnojila, kakor Tomaževo žlindro, kalijevo sol, solitar, superfosfat (koščeno moko) in Barthel-ovo klajno vapno. Naročila se točno izvršujejo 1 MIHAEL KASTNER, Ljubljana priporoča svojo najmnogovrstnejšo zalogo vedno sveže napolnjenih tu- in inozemskih mineralnih voda ----------------------- ..... vrelčnih pridelkov. Najcenejša prodaja morske soli in soli za živino, voznine prosto na vsako železniško postajo. = Zgalnica za kavo = vedno sveže žgana kava, vsakdanje pošiljatve po železnici in pošti. i87 10—G =Zaloga petroleja in olja = za poljedelske in druge stroje ter mline. Ponudbe, vzorce in cenike na zahtevanje brezplačno in poštnine prosto. Delniška družba tovarne strojev N. HEID v Stockerau. «wn» Trijerji (čistilniki) za vsakovrstne namene s kovanimi plehi patent „Heid“. Trijerji za laneno seme, deteljo, rž, lečo in bob. Vprave za skladišča, posebno dober sistem in popolna izvršitev, Excelzior, mlin za šrotanje, pat. „Heid“. Lahek za goniti! Veliko naredi! Nizka cena ! Nad šestdeset prvih odlikovanj ! 171) 12—9 iČ033Cl33333333333333333333333J3333333333^ C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne wr blagajne prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlersflugel založnik Raiffeisnovih posojilnic Dunaj, L, Franz Joseplis-Quai št. 13. (170)24—14 ^3333033333333333333.333333333333333333 INajpopolnejši perilni stroj, likalnica, ožemalnica in pinja in sploh vsakršni praktiški stroji za gospodinjstvo in gospodarstvo po naj zmernejših cenah, nedosegljivo trdni. Plačuje se tudi na obroke. Ponuja franco do katerekoli postaje isi 10-8 Oru$tvo „5e$p©elar“ Zahtevajte cenik! V HlIStOpCČicll"Hl tllllC, MOI 3.V3,. Zahtevajte cenik! Imenovani Nj. svetost papež Leon XIII, sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponiju gospodu lekarnarju G a b r. Piccoliju v Ljubljani prisrčno za hvalo za doposlane Jim stekleničice tinkture za želodec in imenovali „Dvor. založnikom Nj. svetosti”, zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti pro- fesorji in doktorji priporočajo bolehavim G. Piccolije vo želodčno tinU:tvir*o katera krepča želodec, pospešuje slast, pospešuje prebavili. 176 24—9 Ijanje in telesno odprtje. Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G Pi c eo I i, lekarnar „pri angelju* v Ljubljani, na Dunajski cesti. Tinkturo za želodec pošilja izdelovatelj v škatljnh po 12 in več stekleničic — Poštnino mora plačati p. n. naročnik. Mentovane sprave za žveplanje trt Jednostavno i duplo delajoč ŠKROPILNICE PROTI IBS- ' PERONOSPORI TER VSE POTREBNE VSAKOVRSTNE POLJEDELSKE I VINOGRADARSKE STROJE prodaja v najboljši izvršitvi, vJ6JELER»JillWU D. Praterstrasse 49 Zastopniki se iščejo ! Ceniki brezplačno. 171 12—12 — 239 i ««■ Zarezane strešnike vštncne (Strangfalzziegel) in francoske (gepresste Falzziegel) zidarsko opeko h -h- & Cement, roman in portland glinaste peči in štedilnike plOŠČe Za tlak, šamotne in cementne kot vse drugo i stavbinsko blago ponudijo po najnižjih cenah v poljubnih množinah m 10-7 3. ?. Vidic & Comp. Ljubljana. eOfl? I Egidij Jeglič I ▼ vinski trgovec ▼ 4 v Selu, p. Žirovnica na Gorenjskem in ^ A na Glincah pri Ljubljani A f „pri Bobenčku“ f priporoča svojo veliko zalogo dolenjskih, štajerskih, istrijanskih in hrvaških vin po primerno nizkih cenah. V Ljubljani se postavi vino cenjenim A gg. naročnikom na dom. A 5 Za pristnost vin se jamči. 1 A Cene in p o skuš nje brezplačno na A T ========== razpolago. ======== T Pismena naročila n na glavno pošto v Ljublj pošiljati. @ • s • ® • S • S l)ad 200 jtrajeu o zalogi! Jtajboljše mlatilnice, gepeljne, trijerje, čistilnice (pajkelne), slamoreznice, mline in preše za sadje, fine kose, srpe in ainmkanske fosilne stroje (Damo tudi na poskušnjo) in vse potrebščine za poljedelstvo v veliki izberi priporočata po nizki ceni Karol Kavšeka naši. Schneider & Verovšek trgovina z železnino in zaloga strojev Ljubljana, Dunajska cesta 16. 18G G-6 Slovenski ceniki brezplačno. ©•©•©•©•©•© Prva kranjska mizarska zadruga v Šent Vidu nad Ljubljano se pripovoča sl. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotovljene, po lastnih in predloženih vzorcih. Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih. — V prav obilno naročitev se priporoča 365. 8rbar, 188 3—2 načelnik. Denar si prihranite, če vsakovrstne poyedelske stroje, °ro*|ja, šivalne stroje, trombe, cevi, kakor tudi mašinsko olje in motore, splošno za najboljše, priznane, kupite v zalogi jato' "■ —-i Sranc Zemana, Po.ja&u*&. 24. MT NB. Kedor mi preskrbi naročila, odškodujem ga za njegov trud dobro!!! iga 7—7 o A4 o t-* c$ ti cj .54 o S r$ KI CJ S ti* O o ti* o o« Nad 360.000 v rabi! Nad 600 prvih odlikovanj! Delniška družba itlfa-Separalor Zaloga za južne dežele: v Gradcu, Annenstrasse 26. „..iz premim berite! premim berite! 172 12—11 (Radovoljno $am potrdim, da so od $aše cenjene tvrdke za našo mlekarno postavljeni stroji, in mlekarske oprave sploh najboljše kakovosti in nas v vsaki svrhi popolnoma zadovoljujejo. (Z opravičenim ponosom se zato lahko sklicujete na tukajšno mlekarsko opravo, katera se gotovo lahko prišteva k najmodernejšim delOVrŠbam. Spoštovanjem Deželna mlekarna in šola 3a sirarstvo v tfromerišu, Moravsko. Kromeriž, dne 20. maja 1903. (Anton (Liska, l. r. ravnatelj. ti IZ* »-■- O •n ti ti •ti o ca o ti- CD ]NaJiz:vr*stnejšii in priznano najTbol jši s patentova-nimi okroglimi in umljivimi tečaji, na roko in na vitdl ali z motorjem, m "1 /f plugi iz jekla,brane,poljski valarji, jtreji za mlatiti stroji za sejaiye ,Agricola‘, amerikanski stroji za košnjo in žetev, za mrvo, deteljo in žito, za obračanje mrve, grablje za seno in žetev. Preše za seno, slamo, vino, sadje in hidraulične preše. Mlini za grozdje, stroji za obiranje grozdja, mlini za sadje, brizgalnice za trte in rastline, priprave za sušenje sadja in prikuhe. vitelji (kupje) za naprego, mlini ^ za čiščenje žita, trijerji, - v za roškanje J turšice, stroji za rezanico 8 patentovf< °^r^limi in maz- reznice za repo, mlini za Šrot, parniki za krmo, Sledilne peći, obračljive sesaike za gnojnico m vse druge poljedelske stroje 185 8—7 1 (. '.v ..'- 3.x=l ’rv:. ..ju- -; '---"-i—--—■-. izdeluje po najnovejši in poznano najboljši napravi Ph. Mayfarth & Comp. tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in zavodi za napravo plugov. Ustanovljene 1872. DUNAJ, II./l. Taborstrasse št. 71. i)00 delavcev. Odlikovane e vren 500 zlatimi in srebrnimi Svetinami itd. Obžirni katalogi brezplačno. — Zastopniki in prodajalci se radi sprejmo. Izdajatelj: Gospodarska Zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik dr. Viljem Schvreltzer, odbornik Gospodarske Zveze v Ljubljani. — Tlsek Zadružne tiskarne v Ljubljani.