DDir - P^KII H B ■•M ana v gotovini „ hbKl'" 60^° 020° Poštnina plačana v gotovini , Abb. postale I gruppo („eiia oOU IIT 3KI DNEVNIK Leto XXXIX. Št. 87 (11.503) TRST, četrtek, 14. aprila 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. OPTIMISTIČNE IZJAVEJASERJA ARAFATA PLO NADALJUJE dIaLOgTaMANOM ZA ODPRAVO VSEH NESPORAZUMOV Sele tedaj bodo sklicali izredni arabski vrh - Washington usmeril vse svoje diplomatske napore v libanonsko krizo - Včeraj pokopali Sartavija STOCKHOLM — Jordansko - palestinska razhajanja ob pritiskih ZDA in naporih \V'ashingtona, da reši vsaj libanonsko vprašanje, sta bili včeraj še vedno osrednji temi bližnjevzhodnih dogajanj. Vodja PLO Jaser Arafat je sinoči v Stockholmu izjavil, da bo napravil vse, kar je v njegovi moči za nadaljevanje pogovorov in odpravo nesporazumov med PLO in Jordanijo. Na tiskovni konferenci po srečanju s skandinavskimi socialdemokratskimi voditelji je tu- di povedal, da se bo v Tunisu že v prihodnjih 24 urah sestalo vodstvo PLO, ki bo proučilo nastali položaj po prekinitvi pogajanj z Jordanijo in po izjavah ameriškega predsednika Reagana. Jaser Arafat je tudi potrdil, da so odložili izredno zasedanje arabskega vrha v Maroku na datum, ko bodo bolj jasni odnosi med Jordanijo in PLO. Ob tem je pojasnil, da so pogajanja z Amanom propadla tudi zaradi nesporazumov, d., pa je PLO že predložila razna dopolnila in popravke, o katerih sedaj razpravljajo razni arabski voditelji. V Amanu se že nahaja njegov odposlanec, drugi pa bo prispel danes. Iz takih povsem nepričakovanih optimističnih izjav je torej razvidno, da se dialog med Palestinci in PLO nadaljuje. Iz Amana je včeraj prav tako prispela spodbudna vest. da so za neuspeh krive predvsem ZDA, ker nočejo priznati Palestinske osvobodilne organizacije. V polestinskih in arabskih vrstah piihaja torej do premikov, do novih pretresanj. Kaj vse to pomeni za Reaganov načrt, ni še jasho. Washington vztraja pri svojih trditvah. da je federacija med Cisjor-danijo in Jordanijo edina sprejemljiva oblika ureditve, ki lahko zagotovi Palestincem domovino. V nasprotnem primeru bi vse ostalo pri starem, Izrael bi nadaljeval z naseljevanjem Židov na zasedenih a-rabskih ozemljih, da bi Cisjoidanija prej ali slej dejansko postala izraelska. Po vsem sodeč pa je Washington sedaj usmeril svoje napore predvsem na reševanje libanonske kri- ■iiiMKiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiimiiiiiiiiuiMiiiiiiMititiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii Fanfani na Nizozemskem .-;H ■1 Hi: m v J* 0\ I • !|j'V »:. 1« m i ; i. J ze. Reaganov odposlanec Habib nadaljuje svojo težko misijo prepričevanja izraelskih voditeljev, naj se končno umaknejo iz Libanona. Morebitni uspeh ameriške diplomacije na libanonskih tleh bi po mnenju Washingtona dal novega zagona tudi vsiljevanju «ameriškega miru* Palestincem in Izraelcem, ki ga trenutno zavračajo. VVashington pa še vedno vztraja, da so vsega krivi «radikalni elementi v PLO», ki nočejo miru in sprave. V tej luči Reaganova administracija navaja tudi nedavni u-mor predstavnika PLO Sartavija na Portugalskem, -»človeka dialo-ga» so včeraj z vsemi častmi pokopali v Amanu, saj je bilo nemogoče ugoditi njegovi poslednji želji, da bi počival na svoji zemlji v Cis-jordaniji. I.e eno željo so mu izpolnili: na njegovem grobu niso odjeknile puškine salve, »človek dialoga* tega ni maral. Medtem pa se je izvedelo, da je potni list domnevnega Sartavijeve-ga morilca ponarejen. Portugalski preiskovalci so zato zaprosili za pomoč svoje kolege iz drugih evropskih držav, da jim pomagajo ugotoviti istovetnost aretiranega. Bržkone bo pri tem sodelovala tudi PLO. Iz Francije prihajajo namreč presenetljive vesti, da PLO že dalj časa sodeluje s francoskimi varnostnimi silami, predvsem da bi preprečili teroristično dejavnost raznih palestinskih oporečnikov organizacij. ki s svojimi dejanji rušjo ugled in diplomatske napore PLO. V vseh teh dogajanjih pa je najbolj zaskrbljujoča napoved ameriškega državnega tajnika Shultza, da ne bodo izvajali pritiskov na I-zrael. Prav tako so zaskrbljujoče vesti, da v Cisjordaniji pripravljajo konferenco projordaaskih Palestincev. ki bi hašemitskemu vladarju poverili mandat, naj jih zastopa na prihodnjih mirovnih pogajanjih. HAAG — Amintore Fanfani je na čelu italijanske vladne delegacije prispel v Nizozemsko, kjer je imel daljši pogovor s predsednikom tamkajšnje vlade Lubbersom in z vrsto drugih ministrov. V ospredju je bilo vprašanje namestitve ameriških manevrirnih raket na italijanskem in na nizozemskem ozemlju. Obe državi sta namreč pred časom privolili v Damestitev raket, vendar Nizozemska tega še ni dokončno sklenila. Poleg tega je bil govor o nekaterih vprašanjih EGS in s tem v zvezi še zlasti o kmetijstvu, kjer je nekaj odprtih vprašanj, posebno kar zadeva zaščito italijanskega in španskega olivnega olja pred uvo- o «inuusirij5iu m iuski iajuuiu lo. , zom iz držav, ki niso članice EGS. Fanfanija je sprejela tudi nizozemska kraljica Beatrik. (Telefoto AP). .............................................................................................................................................. V Bariju konferenca jadranskih mest BARI — Jutri se bo tu začela šesta konferenca italijanskih in jugoslovanskih mest ob Jadranu. Tema dvodnevnega simpozija bo »Vloga krajevni!) skupnosti za uravnovešen razvoj neravzitih področij, zlasti na južnem Jadranu*, pri čemer bodo glavna poročila imeli župani iz Splita, Kotora, Barija in Pesara, beneški župan Rigo pa bo spregovoril o »Industrijski in luški politiki za razvoj jadranskih krajevnih skupnosti*. Vietnam bo umaknil del čet iz Kampučije HANOI — Zunanji ministri Lao. sa, Kampučije in Vietnama, ki so se sestali v Phnom Penhu so ob koncu svojega izrednega sestanka izdali poročilo, iz katerega med drugim izhaja, da bo Vietnam v roa ju umaknil del - svojih čet iz Kampučije. Zunanji ministri so se sestali na podlagi predloga, ki so ga izrekli na sestanku neuvrščenih 8. marca v New Delhiju in po katerem bi se morale za iskanje izhoda iz zapletenega položaja, do katerega je prišlo na tem področju, sestati države ASEAN. Ministri so v svojem poročilu tudi poudarili, da je sklep o delnem umiku vietnamskih čet v skladu z duhom sedme ga vrha neuvrščenih v New Delhiju. Medtem pa so tajske oblasti sporočile, da so vietnamski vojaki tudi včeraj pripravili zasedo neki tajski vojaški obhodnici na južnem področju, ki meji na Kampučijo. V lu-atkcm boju, do kateiega je prišlo, sta bila težko ranjena dva tajska vojaka. To je bil že četrti tovrstni incident, o katerem poročajo vojaške oblasti iz Bangkoka, odkar je pred dvema tednoma začelo 6.000 vietnamskih vojakov (od skupnega števila 180.000, kolikor jih je trenutno v Kampučiji) s silovito ofenzivo proti oporiščem treh uporniških vojaških formacij na področju ob taj-skokampučijski meji. Kampučijski zunanji minister Hun Sen je to ofenzivo označil za »veliko zmago proti ostankom Pol Potove genocidne klike*. OGORČENI PROTESTI PROTI NAJAVLJENI FAŠISTIČNI PROVOKACIJI Proslavljanje Francesca Giunte v Trstu je žalitev za demokracijo in Slovence! doma T prihodnji Napoved fašističnega proslavljanja požigalca Narodnega Trstu, zločinca Francesca Giunte, ki ga namerava prirediti teden tržaška MSI v prisotnosti vsedržavnega kolovodje Almiranteja, je naletela med tržaško demokratično javnostjo na ogorčene proteste. Med prvimi jih je v ostri izjavi tolmačila Vsedržavna zveza partizanov Italije, za njo druge demokratične sile, jutri pa se bo sestal pokrajinski odbor za obrambo vrednot odporniškega gibanja. Komunistični svetovalci v tržaškem občinskem svetu (Calabria, Spetič, Monfalcon, Burio, Pacor, Vi-sioli, De Rosa, Batich in Poli) pa so naslovili na tržaški občinski svet resolucijo, v kateri označujejo Francesca Giunto kot »navdihovalca in voditelja tržaških fašističnih škva-der in odgovornega za številne zločine proti osebam in političnim ter družbenim antifašističnim organizacijam*, opozarjajo pristojne oblasti, da «predstavlja nameravano proslavljanje tega zločinca v Trstu žalitev prebivalstva in napad na mimo sožitje* ter jih poziva, naj »ne dovolijo takih provokatorskih manifestacij tistega političnega gibanja, ki se po lastno izražani volji ima za dediča in nadaljevalca režima, katerega so obsodili ljudje in zgodovina*. Slovenska kulturno - gospodarska zveza je ob najavljeni fašistični provokaciji s proslavljanjem požigalca Narodnega doma Giunte sprejela naslednji protest: ZASEDANJE KOMISIJE ZA MANJŠINSKA IN IZSELJENSKA VPRAŠANJA SZDL SLOVENIJE Poglobljena razprava o negativnih uiinkih lanskega ukrepa o depozitu za prehod meje V razpravi so sodelovali tudi predstavniki Slovencev v Italiji in na Koroškem - Boris Race: Slovenci v Italiji brez odprte meje ne bodo mogli zdržati vedno večjega pritiska LJUBLJANA — Komisija za manj- ] o položaju slovenske narodnostne Zvezni izvršni svet nadomesti z šinska in izseljenska vprašanja re publiške konference SZDL Slovenije se je z včerajšnjo sejo vključila v razpravo o žgočih vprašanjih sodelovanja s sosedi Slovenije, v razpravo, ki teče o pripravah na zasedanje republiške skupščine, ki bo prihodnji teden obravnavala med drugim tudi ta vprašanja. Seje komisije so se udeležili tudi predstavniki slovenskih organizacij v Italiji in Avstriji in sicer Boris Race, Feliks Wieser in Filip Warasch. Osnova za razpravo je bilo nedavno pismo predsedstva Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Zveznemu izvršnemu svetu, v katerem ugotavlja negativne učinke u-redbe o depozitu in se zavzema za njeno spremembo, informacija o obmejnem sodelovanju SR Slovenije s sosednimi državami in informacija JASNI ZAKLJUČKI PREISKOVALNE KOMISIJE IZ ZDA Bela hiša nedvomno vpletena v nikaragovske notranje razmere vitve že predolgo zapadlih delovnih j E!) toimačeSuUs;x;;4lzun),‘ z’dne Odločno zanikanje državnega sekretarja Shultza - Misija «četve-22. januarja o stroških za delovno rjce jz |’ petju, saj smo bili deležni trenutkov, ko je zbor zazvenel ubrano in skladno, vendar bo moral še nadalje posvečati več dela v prvi vrsti glasovni izobrazbi, pozornosti preciznega zadevanja vseh pevcev in odpiranju ust. Posebno velja to za druge base in baritone. Za vse pa je potrebno več vežbanja v dihanju. da se bodo nekoliko zastrti glasovi malo bolj osvetlili in bolj zveneče razvili v prostoru. Na ta način se bodo pevci glasovno utrdili in tudi bolj sprostili ter se z dirigentom vred lahko bolj posvetili interpretacijam, v katerih smo pogrešali več čustvene izraznosti, posebno pri prvi «Ko lani sem tod mimo šel* (C. Pregelj), ki nosi v sebi dovolj pristnega fantovskega duha: «Kra.ška burja* (N. N.) bi še bila sprejemljiva, vendar le do »spremljave*. ki ni bila čista. Najboljša je bila Simonitijeva priredba dalmatinske «A ča» in bi bila zadovoljivo učinkovita, če bi se pevci in dirigent sprostili v nekoliko bolj živahnem razpoloženju. Če pa pomislimo na lanski nastop, je tu tak korak, da bi lahko sklepali na možnosti nadaljnjega napredka. Potrebno bi bilo. privabiti v zbor več mladih pevcev. Tudi dekliški zbor iz Mačkolj, ki ima lepe glasove, še ni dose- gel potrebne homogenosti v posameznih glasovnih skupinah, je pa že bolje zazvenel kakor lani, seveda v nižjih dinamičnih stopnjah, medtem ko so se pri f pojavila iz stopanja nekaterih pevk. ki so ne-- kajkrat prešle celo v glasovno odprtost. Premalo je bila glasovno izdelana Pirnikova Uspavanka Ma tjažku. ki je zbor zaradi njene zahtevnosti tako glede glasovnih priprav — dilianje. točnost zadevanja, čista intonacija in njena vzdržljivost, celotna zlitost in enotnost zbora — kakor glede interpretira nja, ne more še povsem obvladati in dojeti. V tem trenutku je za zbor še pretežka. Torej bo treba nadaljevati s prizadevanji pri u-glajevanju glasov Tudi pri tem zboru smo spoznali določene pevske sposobnosti, ki bi se ob vztrajnem delu utegnile še bolj razviti. Mešani zbor z Mosta na Soči si je z deli J. S. Bacha in H. Sattnerja zadal nelahko nalogo gleda na sorazmerno maloštevilnost pevcev, na njihovo mladost in s tem tudi na volumen zbora. Očitno je, da je pevovodja vložil o-gromno truda in tudi dosegel določen uspeh, saj je zbor bolj uglajen kakor lani, vendar so posamezne skupine v svojih sestavah številčno in po glasovni zaokroženosti različne. Tako na primer sopranski skupini manjkajo visoki glasovi. Sicer pa smo pri tem zboru spoznali močno voljo za delo in smisel za lepoto petja. Prepričan sem. da bo zborov zven pri-hodnie leto. ko bo še nekaj glasov dozorelo, bolj poln in uravnotežen in da bodo pevci ob svojih nadaljnjih pripravah postali v vokalno tehničnih osnovah bolj utrjeni, da se bodo lahko z večjo zavzetostjo posvetili tudi zahtevnejšim interpretacijam. Zbor je v svojih prizadevanjih vsekako« na pravi poti. Vendar star pregovor pravi: »Hiti počasi!* Z drugo besedo bi lahko rekli, da je treba pevsko delo zasnovati smotrno, ga sistematično in dosledno razvijati ter mu posvetiti prav toliko časa. kolikor je. potrebno, da dozori. Ženski zbor iz Branika se je po dobrih treh letih trdega dela prebil do določene glasovne utrjenosti, do kar zadovoljive osnove, ki se kaže v dobri in pravilni izgovarjavi in v znatno bolj ubranem petju. Sicer se tu pa tam še pojavi nepreciznost redkih posameznic, ki povzročijo malce trenutne raz-glašenosti, vendar je bil zbor v celoti kar dobro pripravljen in tudi zvenel je uravnoteženo, razen pri Vrabčevi Uspavanki, ko so bili ailHflMIlMHlIimimitIHHIItHMIIIMIIMIIHIIHIIimiinnitlllllllUIIIIIIIIIIIIUMIIIIIIIIIIIIIIIttlllUinmillimil« Patronat KZ - INAC svetuje Prostovoljni prispevki za prvo trimesečje se lahko poravnajo vse do konca junija Vpr. (po telefonu); «Dloja mama je bila nekaj časa zaposlena kot družinska pomočnica, sedaj pa plačuje prostovoljne prispevke, da bo nekega dne dobila pokojnino. Rekli so mi, da se bodo od prvega januarja dalje povečali prostovoljni prispevki, vendar pa mi na INPS niso znali povedati. koliko bi bilo treba plačati. Ker pa mora moja mama plačati prispevke do vključno 10. aprila, kaj naj naredimo? če ne plačamo, izgubimo tri mesece, kar pa ni po mojem mnenju pravilno in bi moral INPS podaljšati rok, če niso še določili poviškov. Kai mi vi svetujete?» K.š. Vaša zaskrbljenost je popolno ma odveč. Čeprav INPS še ni objavil novih zneskov za posamezne plačilne razrede prostovoljnih prispevkov, ki so stopili v velja vo s prvim januarjem 1983. pa to sploih nima nobenih praktičnih posledic, saj zapade rok za poravnavo prostovoljnih prispevkov za prvo trimesečje komaj konec junija. Očitno se pri tem nanašate na zapadlost za družinske pomočnice, za katere mora delodajalec plačati zavarovalne prispevke do 10. dne naslednjega meseca po vsakem trimesečju. Konkretno: če bi bila vaša mama danes še zaposlena, bi moral delodajalec poravnati prispevke za prvo trimesečje do 10. aprila, ker v nasprotnem primeru INPS aplicira pasivne obresti. Ker pa je vaša mama že prekinila podrejeni delovni odnos, veljajo za tiste, ki plačujejo prostovoljne prispevke, drugačni termini, ki so enaki za vse delovne kategorije. Osnovno pravilo je naslednje: prostovoljne prispevke za določeno trimesečje lahko zavarovanec plača v teku naslednjega trimesečja, ne glede na dejstvo, če je to prvi ali zadnji od devetdesetih možnih dni. Vaša mama bo torej lahko plačala prispevke vse do 30. junija in učinek bo isti, kot če bi plačala 1. aprila. Določen je namreč rok devetdesetih dni in nepravilno .je tisto vplači lo, ko samoplačnik poravna prispevke izven predpisanih devetdesetih dni. Rok desetih dni se ne aplicira več za bivše družinske pomočnice, ki niso več v rednem delovnem odnosu. alti nekoliko pretihi. Drugače so bile skupine znatno bolj homogene kakor lansko leto in s tem tudi zbor v celoti bolj zlit. Lahko si predstavljamo, če primerjamo razliko med prvim in zadnjim nastopom, koliko truda je vložila pevo-vodkinja in v svoji nepopustljivosti končno uspela usposobiti zbor do take mere, da se zdaj lahko s pevkami bolj neovirano preda interpretiranju, ki je tudi pokazalo nazornejši izraz, posebno pri Pahorjevi Pomlad gre v svet, ki je bila najbolj dognana. Ob tem uspehu pa ne bi bilo prav. če bi se zbor predal pretiranemu samozadovoljstvu, kajti marsikaj bi moral še izpopolniti, predvsem glede nadaljnjega glasovnega izobraževanja. Tudi Briški oktet je bil glasovno bolj uglajen in v celoti bolj zlit. Že pri prvi, Simonitijevi Pesem galebu, je zazvenel intonančno čisto, ubrano ter dovolj izravnano: škoda, da je delovala malce razvlečeno. v nekoliko hitrejšem tempu bi v večji strnjenosti postala bolj nazorna. Isto velja za Ipavčevo Imel sem ljubi dve. Opozoril pa bi na baritonista, ki v ff malo izstopa. V celoti pa je oktet zapustil ugoden vtis: zaradi očitnih prizadevanj in truda, da bi dosegel čim boljšo zlitost in pesmi izoblikoval v živem občutju. Naj v tem pogledu nadaljuje, kajti pri pevski dejavnosti nikdar ni dovolj popolnosti, vedno moramo glasove prečiščevati, vedno znova učvršče-1 vati in plemenititi, v pesmi se poglabljati in skušati čim bolj verno oblikovati njihovo glasbeno vsebino. Mešani zbor iz Ajdovščine je bil glasovno dokaj dobro pripravljen, kar smo lahko spoznali že pri prvi, Orffovi Odi et amo. ob zlito zvenečem unisonu; pesem je bila tudi interpretacijsko izrazita in prepričljiva. Pri muzikalno zasnovani in tudi dobro izpeljani Ipavčevi Lahko noč pa so tenorji začeli nižati, basi pa so pravilno in-tanacijsko vztrajali in je zaradi tega prišlo do določene neskladnosti. Bila je seveda s tem nekoliko prizadeta tudi nazornost interpretiranja. Verjetno, da je do tega prišlo zaradi akustičnih problemov odra in s tem povezane nedovoljne medsebojne slišnosti pevcev. Zbor pa je v celoti zapustil ugoden utis. saj ima lepe glasove. ki so v svojih skupinah dosegli zadovoljivo homogenost in tudi celotpn zbor zveni dovolj ubrano. deluje disciplinirano in enotno. Moški zbor z Opčin je bil glasovno že boljše pripravljen in je njegovo petje bilo bolj ubrano in enotno. Zdi se pa, da le to kali le določen del pevcev, ki so premalo uvežbani, pa je to morda posledica nerednih obiskov pevskih vaj, drugače si ni mogoče predstavljati, če primerjamo letošnje petje z lanskim, ko smo ugotovili napredek v zlitosti in ubranosti, discipliniranosti, fraziranju in sploh v interpretiranju. Jasna razlika se je pokazala prav pri Mirkovi Na trgu, ki jo je zbor pel tudi lani. ! Škoda, da zbor ni mogel zadržati že dosežene ravni. Sorazmerno najšibkejša je bila Maličeva Bela breza, za katero bi zbor potreboval temeljitejše glasovne priprave. Boljši sta bili že omenjena Na trgu in Prelovčeva Oj Doberdob, ki bi gotovo bili izrazitejši, če bi jih pevovodja razvijal v nekoliko hitrejšem tempu. Komorni mešani zbor iz Nove Gorice se je predstavil pomlajen in glasovno osvežen. Pridobil si je novih pevcev in pevk, ki so že po naravnih glasovnih kakovostih prinesli zboru polnozvočnost in svojsko barvitost. Skupine so zazvenele že pri prvi pesmi dovolj homogeno, pa tudi celota je bila čista, zlita in ubrano petje je učinkovito podpiralo muzikalno osmišljeno oblikovanje. tako da smo se nehote v mislih vrnili na najboljše nastope v prvih letih delovanja tega zbora. Sicer bi bilo zboru v ko- Hrisftorajtp en DIJAŠKO »IA1110 rist, če bi uspel poiskati in privabiti vsaj še tri ali štiri visoke soprane. čeprav je zbor glasovno dobro izdelan, je vendar prišlo do padanja ob prehajanju v p — pp, kar je posledica zapiranja ust in premalo pozornosti sapni podpori. Interpretacije so bile dovolj izrazite in prepričljive, le Mozartova Ave verum morda v nekoliko prepočasnem tempu. Bila bi pa še bolj učinkovita brez dodanega, dobro zvenečemu in oblikovalno nazorno delujočemu zboru, neustreznega godalnega kvarteta, ki že za radi zvočne šibkosti ni sodil v tako povezavo, kakor tudi ne vsi ostali dosedanji poizkusi instrumentalnega sodelovanja. Iz opisanega torej vidimo, da so sorazmerno dobri poprečni kakovosti revije utisnili svoj pečat v prvi vrsti komorni mešani zbor iz Nove Gorice, ženski zbor iz Branika. Briški oktet, mešani zbor iz Ajdovščine in navsezadnje v določeni meri tudi mešani zbor z Mosta na Soči, medtem ko jo je popestrila z ljudskimi izvirnimi in z izvirnim načinom petja ženska pevska skupina «Stu ledi* iz Trsta. IVAN SILIČ Iz umetnostnih galerij Slikar Tomaž Gorjup razstavlja v Idriji V četrtek, 7. aprila je bila v Galeriji Idrija otvoritev samostojne slikarske razstave akademskega slikarja Tomaža Gorjupa iz Ljubljane. Slikar, rojen 1950 v Ljubljani, je diplomiral na ljubljanski akademiji za likovno u-metnost leta 1974. pozneje pa je opravil tudi slikarsko specializacijo. Doslej je imel že več kot 20 samostojnih razstav, sodeloval pa je tudi na mnogih skupinskih razstavah v domovini in tujini, kar priča o njegovem intenzivnem u-stvarjanju. Vse dosedanje Gorju-pove razstave so naletele na velik odmev likovne kritike doma in po svetu. Na razstavi v Idriji je slikar predstavil svoja novejša dela, ki so nastala v letih 1981-83. Slike večjih formatov, izdelane na platnu s kombinacijo oljnih barv in voska, so tematsko povezane v več ciklusov, ki nosijo pomenljive naslove kot «Naselitev», Prisotnost«, «Koraki nemožnostb, «Noli me tan-gere«, »Ahil«, »Eros-thanatos« itd. Gorjup suvereno obvladuje figuralno in barvno problematiko v imaginarni perspektivi in ekspresivno napeti kompoziciji. Motivi čevljev, stopal, nog. prepletenih figur in odpadlih udov so upodob Koliko žitaric pridela ves svet V dneh okoli Velike noči se je ves svet spomnil — lačnih. Seveda se je govorilo o milijonih ljudi, ki umrejo od lakote, ter o tem. kako bi tem nesrečnežem pomagali. Čeprav smo šele nekaj dni mimo velikonočnih praznikov, je bogati, siti svet pozabil na lačne, pač pa govori o svojih «težavah*. med drugim tudi o kmetijskih pridelkih, ki da jih je ponekod preveč, drugod pa premalo. Ni dolgo tega, ko sb na primer iz Bele hiše ponovno pozvali ameriške farmarje, naj zasejejo ali posejejo manj površin z žitom, ker da obstaja problem, kam z viški, ki rušijo cene na svetovnih tržiščih. V Sovjetski zvezi pa tožijo, da je bila lanska letina šibka Hkrati pa smo prav pred dnev i brali, da se med Moskvo in Washingtonom ponovno pogajajo o leta 1973 sklenjeni pogodbi o sovjetskem kupovanju ameriškega žita. Čeprav je res. da človek ne Žiri le od kr pha, ker potrebuje Uidi marsičesar drugega, smo ,se ob kampanji za pomoč lačnim ustavili Qb . pridelku žila na sveti*, Toč- nih podatkov za lansko letino ni glede pridelka v posameznih deželah.. Ve se pa, da so lani na vsem svetu pridelali 40 milijonov ton žitaric več kot leto prej. Tako pravijo v rimski organizaciji FAO, kjer tudi zvemo, da so na vsem svetu pridelali 1 milijardo 550 milijonov ton žita. Pri tem je treba žalostno dodati, da so v deželah s prehrambenim primanjkljajem pridelali le -159 milijonov ton in da je bil pridelek lani povsod tod slabši kot leto prej. razen na Kitajskem, kjer se je tudi lani pridelek povečal. V splošnem bi torej na račun 40 milijonov ton večjega pri delka mogli biti zadovoljni, a nam to zadovoljstvo kvari druga ugotovitev. Na zemljepisnih področjih, koder živi tri četrtine svetovnega prebivalstva, so lani pridelali le 20 odstotkov celotnega svetovneea pridelka rita. na področjih, koder živi 25 odstotkov prebivalstva, pa so pridelali 80 odstotkov lanskoletnega pridelka. Se pravi, da bodo siti — presiti, lačni pa bodo še. bolj lačni. In spet bomo govorili o pomoči bogatega sveta lačnemu, nerazvitemu svetu. ........ ljeni na nekakšen nadrealističen način, ki dopušča možnosti psihoanalitičnega branja slik. Pravzaprav so figure le racionalne o-vojnice, ki skrivajo iracionalno praznino, katere vsebina nam ni dosegljiva. Vijoličasti toni se pojavljajo kot kompromis med e-rotično rdečo in racionalno modro barvo, ki determinirata človeško eksistenco. To eksistenco usodno razkraja civilizacijska anonimnost, ki jemlje subjektom njihovo identiteto in jih spreminja v prazne lupine, brez glav in brez zanesljivih korakov. Telo je postalo kot oklep, znotraj katerega ni lastne volje, ampak ga premikajo u-sodne zunanje silnice. Noge simbolizirajo anonimne ljudi, njihovo samoto v človeškem morju in njihovo tavanje v iskanje smeri. Figure so večkrat tudi zapletene v agresivne konfrontacije in spopade, ki jih vedno znova razkrajajo. Ponekod zbode strupena zelena barva, ki daje slikam nove dramatične poudarke. Gorjup se ni slučajno poslužil nekaterih antičnih motivov (Ahil. Prometej), saj so že pri njih prisotne prene-katere občečloveške stiske in konflikti. Idrijski amaterji postavili na oder delo domačina Idrijsko Dramatično društvo je v torek, 12. aprila v Rudniški dvorani predstavilo krstno izvedbo drame P črti rak, ki jo je napisal znani idrijski kulturni delavec prof. Vinko Cuderman. Drama je zamišljena kot sodobna parafraza na znano ljudsko pesem o Za-riki in Sončici, ki govori o tra gični usodi dveh sester. Delo je reži~al avtor sam, nastopih' pa so izključno domači igralci. Sceno in plakat je oblikoval akademski slikar Rudi Skočir, glasbeno spremljavo pa je izbral skladatelj Aldo Kumar. Domači gledališki amaterji zaslužijo vse priznanje, saj so v predstavo vložili veliko truda in ponortoo potrdili kvalitetno raven, ki je odlikovala idrijske gledališčnike že v preteklosti. Razumljivo je, da je predstava, ki so jo oblikovali in odigrali samo domačini, vzbudila v Idriji veliko zanimanja. Zato je Dramatično društvo sklenilo uprizoriti tudi abonmajski pred^tajj,. v, sredo in čet: tek, razmišljati pa bi kazato tudi o gostovanjih v prihodnjih mesecih. JANEZ. KAVČIČ > f r A čeraj je po naših osnovnih šolah članica ljubljanske Drame, sicer pa našim ljudem dobro znana gledališka Igralka Štefka Drolčeva začela s ciklusom gostovanj. Včeraj jc pripovedovala pravljice šolarjem v šoli »Karel Širok« v Ulici Donadoni ter v šoli »Josip Ribičič« pri Gv. Jakobu. Danes, jutri in pojutrišnjem pridejo na vrsto druge šole v mestu, prihodnji teden pa se ciklus nadaljuje tudi po tržaški okolici in po Krasu Mladostna srečanja s Srečkom Kosovelom 1. BOKIS MOŽINA V Črničah na Vipavskem — pri Kosovelovih, nasproti cerkvi — so imeli tri fante; dva sta bila pametna, mlajšega pa so poslali v šolo v Gorico in od tam naprej v Koper, kjer je postal učitelj. Tako nam je v šoli povedal Srečko o svojem očetu, ko smo med prvo svetovno vojno skupaj trgali hlače na nemški realki v Ljubljani. Menda je imel Srečko v mislih svoja dva strica: Valentina, rojenega 1856, in Jožeta, rojenega 1858, ki sta bila rojena pred njegovim očetom Antonom, r. 1860, kajti za očetom Antonom se je rodilo v Črničah pri Kosovelovih še vrsta deklet in za temi pozneje tudi še nekaj fantov; res je pa, da so nekateri umrli mladoletni. Stari oče Valentin, r. 21. nov. 1830, je prišel za zeta v Črniče. Po odhodu iz Gorice 1915, kjer smo bili trije bratje v šoli. je moj najstarejši brat Danilo nadaljeval šolo na realki v Ljubljani in tam normalno maturiral 1916. Drugi brat Stojan je spričo vojne prekinil študij za eno leto, jaz pa kar za dve in sem prišel v Ljubljano 1917, po dveh letih zanimivega in razgibanega življenja med vojaki-vozataji, ki so bili s svojimi konji in tipičnimi podkarpatskimi vo- zovi stalni gostje v naši vasi, tik za soško fronto. Naš oče je bil kot čmovojnik uradno postavljen za župana velike občine Rihenberk Branik in je imel preobilico skrbi, zelo malo časa pa za nas njegove številne nadebudne otroke. No, pa saj sta bili ti dve leti svobode, tik za fronto, zame mala univerza, ki me je že zgodaj napravila. Srečko je prišel v Ljubljano 1916, preskočil prvi razred realke in se znašel v drugem razredu z mojim bratom Stojanom. Z očetom sva jo mahnila v Ljubljano 1917, na realki naju je stari ravnatelj Junovvitz prijazno sprejel ter dovolil, da sem napravil izpit čez prvi in so me vpisali v drugi razred. V razgovoru iz očetom je ravnatelj Junovvitz povedal, da je doma nekje od črnovic in ko mu je oče omenil, da je morda Rusin, je dejal: «Ja, ja gewesen.» — Da, da bil nekoč... Čeprav leto starejši, sem bil na realki eno leto za Srečkom. V Ljubljani smo stanovali vsak pri svoji gospodinji. Srečko v Križankah, midva z bratom pa sto metrov dalje v Zojzovi palači na Bregu; jaz pri nemški, Stojan pri slovenski gospodinji. Srečko je bil majhen, šibek fant, takrat oblečen v čedno, modro obleko; nosil je velike naočnike, za katerimi so počivale zasanjane oči mladega, nadarjenega pesnika, katerega smo vsi cenili in radi imeli. Bil je živahne narave in šaljiv; pogosto je kakšno domačo po svoje povedal, pa tudi zelo rad poslušal okrogle dogodivščine, ki jih je tako prijetno prepovedoval hudomušni in humorja neizčrpni Stojan o svoji vasi in lepi Vipavski dolini. Srečko je ob takih priložnostih neverjetno oživel. Z menoj sta stanovala tudi dva izmed štirih bratov Jugov, ki so vsi takrat obiskovali gimnazijo. Ta dva sta po ure in ure krožila s knjigo v roki po veliki Zojzovi sobani in polglasno žebrala latinščino in grščino. Mlajšemu Jugu je Srečko nekoč popravil slovensko nalogo. Namesto «suha trava« je zapisal «seno». »Bom šel in bom nesel« pa mu je popravil v «pojdem in ponesem«. Srečku je lahkotno tekla beseda. Svojo lepo, tekočo govorico je podedoval po materi, ki je bila doma iz Kobariškega kota, kjer imajo po mojem najlepšo slovensko govorico: potečem, porečem, pojdem, postrojim, tako se je slišalo tudi pri nas doma, kajti tudi naša mama je bila doma iz »planinskega raja«. Šola nam ni delala posebnih težav. Za razliko od nekaterih naših pesnikov, je bil Srečko tudi odličen matematik in je z lahkoto reševal zamotane enačbe višje stopnje. Stojan pa je bil tudi nadarjen risar in se je po dovršenem študiju zaposlil pri direkciji za gradbo železnic v Beogradu. Precej zahteven in trd oreh je bila nemščina, ki je bila, kajpak, tudi učni jezik. Zadnji dve leti vojne je postajalo ozračje na šoli napeto; stara Avstrija je polagoma hirala, mi mladi smo v zraku čutili prihod Jugoslavije. Večkrat smo se na šoli spopadli z nadutimi Nemci; toda nemčurji in avstrofili so se potuhnili in se začeli dobrikati. Bili smo precej bojeviti. Srečko je nekoč povedal, kako mislijo na Krasu; »Prelomi, preskoči, ne Tejzi’ odspod.» MimiiliiiiiiiiiriitiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimifiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiititiiiiiiliui Štefka Drolčeva pripoveduje pravljice ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.15 - 11.45 Milan: Otvoritev 61. mednarodnega velesejma 12.30 Šola in vzgoja 13.00 Italijanska kronika 13.25 Vremenske razmere 13.30 TV dnevnik 14.00 Al Paradise Oddajo vodijo Milva, Heat-her Parisi in Oreste Lio-nello 15.30 Kolesarstvo 16.50 Danes v parlamentu 17.00 TV dnevnik - Flash 17.05 Neposredno preko tvoje antene 17.10 Remi - risanka 17.30 Deset slik ena zgodba 18.00 Risanka 18.20 Jug kliče Sever, Sever kliče Jug 18.50 Stanlio in Olio 19.00 Dogodki, osebe in osebnosti 19.45 Almanah Vremenske razmere 20.00 TV dnevnik 20.30 Test - «Izgubljeni sin* -1. del Izgubljeni sin je naslov oddaje. Naslov zveni nekako svetopisemsko, vendar to ni, pač pa gre za nekaj, kar je hudo aktualno. Menda še nikoli v zgodovini ni bilo med staro in mlado generacijo, torej med generacijami tako hudega prepada, preloma in skoraj že spopada kot ga do življamo danes. Kaže, da stara generacija ni znala prenesti na mlajšo vsaj nekaj svojega, pri čemer mislimo na način mišljenja, čustvovanja, da ne govorimo o izkušnjah in vsem o-s*alem. Potrošniška miselnost je starejšo generacijo tako zavzela, da se za bodočnost sploh ni menila. In »sedaj smo tam*, bi rekli »po starem*. Današnje prvo nadaljevanje te ankete bo govorilo o zelo delikatnih odnosih med očetom in sinom v današnji stvarnosti 22.45 TV dnevnik 22.55 «A domanda risponde* -»Vprašanja in odgovori* 23.40 TV dnevnik - Zadnje vesti Danes v parlamentu Druai kanal 12.30 Opoldanski program 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 Šola in vzgoja 14.00 16.30 Tandem 14.15 Risanka 14.35 V studiu 14.55 TV film iz serie »Blondie* 15.20 Dan v ... 15.50 Risanka 15.55 ril club delTiride* 16.30 šola in vzgoja 17.00 TV film iz serie Mork in Middy *!*”•';' :n’ ' 17.30 TV dnevnik - Flash 17.35 Iz parlamenta 17.40 Na ’ tretji strani.......T 18.40 Tl' dnevnik - Šport 18.50 TV film iz serie »Starskv in Hutch* Vremenske razmere 19.45 TV dnevnik '10.30 »Reporter* 21.20 Srečanje s kinematografijo 21.25 »Drim* 22.25 TV dnevnik °7 3"i, šoortra oddaja 23.45 TV dnevnik - Zadnje vesti Tretji Kanal 17.20 Koncert orkestra «1 pome riggi musieali* 18.25 G’asbena oddaja 19.00 TV dnevnik 19.30 Deželni programi 20.05 šola in vzgoja 20.30 Iz avditorija v Pistoii «Di scoinvemo* 21.30 TV dnevnik 22.05 »Si puo fare ... amigo* -Film JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.05 - 10.35 TV v šoli 14.55 šolska TV 15.55 Nogomet 17.50 Poročila 17.55 Živali v gibanju - poljudno znanstvena serija 18.25 Podravski obzornik 18.40 Obramba in samozaščita: Kako postaneš pilot 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Tednik 21.00 Francija v šansonu Nocoj bo na sporedu tretja oddaja iz serije Francija v šansonu, avtorice Marie Claude - Vogrič in režiserja Mirča Kraglja. V 60. le tih je v Franciji potrošniška družba v polnem razmahu Tudi glasba se krasno prodaja in trgovci niso zamudili priložnosti. V Franciji so leta 1966 prodali 43 milijo nov plošč, dobiček pa se je povzpel na 272 milijonov frankov. Glasba je porasla v cvetočo industrijo, ki sku ša zasititi ogromno tržišče 6 milijonov mladih Franco zov. Reklama, mikrofon, ki marsikomu s šibkim glasom le omogoči, da snema plo šče, radio in televizija, vse to je spremenilo glasbo v večno prisotnost, ki se je trdno usidrala v moderni sistem življenja. Ta industrija ponu ja publiki zvezdnike, tova riše in ideale hkrati, ki u stvar.jajo iluzijo, da je usp-za vsakogar na dosegu rok 21.30 Dolgo iskanje: Budova sto pinja dokumentarna oddaja Tretja oddaja iz serije do kumentamih oddaj britanske TV proizvodnje bo približala budistično vero v Sri Lanki, ki je skupna vsej jugovzhod ni Aziji. To vero so v fll mu osvetlili menihi. Da o-troci in gospodinje. Zdi se. da ima prav ta vera visoke meratea merila. Kamera sledi različnim obredom te ve: re. ki ne priznava stvarite Pa sveta, a se menihi ven darle trudijo, da bi ohranili budistično izročilo in izbol.j šali svet. Zanimive so obred ne slovesnosti ob koncu de ževnega obdobja in živl.iente menihov v samotnih gozdnih področjih, k'er se predajajo tihim razmišljanjem Koper 14.00 Odprta meja 15.55 Nogomet 17.45 TAT) novice 17.50 TV šola 18.15 Sodelavci - serijski film Danes bodo v okviru oddaje Odprta meja med drugimi predvajali tudi naslednje vesti: TRST — Porazdelitev sredstev zakona 828 TRST — Raziskovalni center TRST — Razstava o arheologiji Industrije na Tržaškem 19.00 Lignano - International show 82 19.30 TVD stičišče 19.45 Z nami pred kamero 20.30 Visoki pritisk 21.30 Obzorja 22.00 Turistični vodič 22.15 TVD danes 22.30 Kdo pozna umetnost? TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 in 19 00 Poročila; 7.20 Dobro ju tro po naše; 8.10 Almanah: Ivan Trinko ob 120-letnici rojstva: 8.45 Glasbena matineja: 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: 11.00 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole: 11.30 Poldnevniški razgledi: Beležka; 12.00 Na goričkem valu: 12.30 Dežebii zbori na reviji »Primorska poje*; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Roman v nadaljeva njih: T. Svetina: «Ukana», 10. del; 14.30 Otroški kotiček: »Sem in tja skozi čas*; 15.00 Diskoteka; 16.00 Sprehodi po tržaških predmestjih; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.10 Mi in glasba: violinist Stefano Pi-cotti in kitarist Giulio Chiandetti; 18.00 četrtkova srečanja; 18.30 Priljubljeni motivi. KOPER (Slovenski programi 6.30, 13.30 Poročila: 6.00 Jutranji program, Glasba za dobro ju tro in Jutranji koledar; 6.15 Cestne razmere; 6.45 Prometni servis in Napoved sporedov; 7.15 Val 202; 12.40 Popoldne na valu radia Koper: Glasba, predstavitev programa, Zanimivo in Glasbena šola; 13.40 Glasbene želje; 14.00 Iz glas bene ustvarja bosti; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Danes z nami; 16.30 Primorski dnevnik. KOPER (Itolllonski nrogrom) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila: 7.15, 12.30, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik, 6.00 9.30 Jutranji variete; 9.32 Luciano-vi dopisi: 10.00 Glasba in pošta; 10.10 Leteči zmaj; 10.35 Vetrnica; 11.00 Svet mladih. 11.30 Na prvi strani, 12.00 Glasba po željah; 14.32 Pesem tedna b glasba; 15.00 Leteči zmaj - ponovitev; 15.20 Glasbena oddaja; 19.00 Zaključek programov. RADIO 1 7.00. 8.00, ll.00, 13.00. 14.00, 15.00. 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.00 9.00 Jutranji programi; 9.00 Radio in jaz 83; 10.30 Pesem v času; 11.10 Top b roli; 11.34 Jaz Claudio; 12.03 Ulica Asiago Ten-da; 12.58 Zeleni val; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master; 14.30 Daba dam bam bani; 15.03 Znanstvena oddaja; 16.00 II Paginone; 17.30 Glasbena oddaja: 18.05 Glasbena knjižnica RAI; 18.35 Naši orkestri lahke glasbe; 19.30 Radio in jaz '83; 22.00 Objektiv Evropa; 22.27 Audiobox: 22.50 Danes v parla men tu; 22.58 Zeleni val; 23.05 Te lefonski pogovori. RADIO 2 6.30, 7.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30. 16.30. 17.30, 18.30, 19.30, 22.30 Poročila; 6:00 - 9.30 Jutranji variete; 9.,'12 Deželni program; 10.13 Glasba; 10.30 Radiodue 3131; 12.48 Glasbeni efekti; 13.41 Sound Tračk; 14.00 Deželni programi; 15.00 Življenjepis Gaetana Donizet tija: 15.30 Oddaja o ekonomiji; 15.42 Natečaj za radijsko dramo; 16.32 Festival; 17.32 Ure glasbe; 18.32 Krog sonca; 19.50 šola in vzgoja: 20.10 Predmet pogovora; 21.00 Večerno srečanje z meto dramo; 21.30 Izbrana proza in poezija; 22.20 Parlamentarna pa noraina; 22.50 Radiodue 3131. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.10, 6.45 in 7.35 Promet ne bformacije; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola: Kaj je punk?; 8.35 Mladtoa poje; 9.05 Glasbena matineja: 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali pozna te; 11.35 Naše pesmi b plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetij ski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.40 Jezikovni pogovori; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.50 Radio danes,-radio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Z ansamblom Vita Muženiča; 18.15 Iskalne radij ske postaje; 18.35 Iz opusa Vilka Ukmarja; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč. otroci; 19.45 Mi nute z ansamblom Franca Puharja; 20.00 Četrtkov večer domačih; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.25 Iz naših spore dov; 22.30 Večerna podoknica: 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk. nogomet v Številne težave za Enza Bearzota CARNAGO (Varese) — Bolj kot Sobotna tekma z Romunijo selektorja italijanske reprezentance Bear-sota skrbi kopica vprašanj, s katerimi se ukvarja v Carnagu, kjer so se zbrali in trenirajo »azzurri*. Polemike v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi v prvenstveni tekmi nied Genoo in Interjem so prodrle tudi med igralci. Interjevi člani reprezentance odločno demantirajo, da so se pred tekmo dogovorili z Genoo za neodločen izid, a prav go-wvo velja, da jih zadeva, ki je dvignila toliko prahu, nemalo obre-d^njuje. Sicer pa bo med njimi zagotovo igral proti Romunom le Collovati, vsi ostali pa bodo sedeli na klopi. Bearzot še najbolj pesti odsotnost Orialija. še sedaj ne ve, s kom ga bo zamenjal. Bearzota nemalo skrbi tudi vest, da Švedska noče odložiti tekme, ki J?.1 j° morali odigrati samo dan po tinalnem srečanju za naslov evrop-s*mga klubskega prvaka. Ker je zelo verjetno, da se bodo v finale uvrstili igralci Juventusa, je jasno, da ne bodo mogli odigrati dveh te-Kem v 48 urah, kar pomeni, da bo moral Bearzot popolnoma spreme-!*’“ Postavo prav v tekmi, ki u-tegne odločati o uvrstitvi v sklepni del evropskega prvenstva. KOŠARKA ZA ITALIJANSKI DRŽAVNI NASLOV Bancoromi prva finalna tekma Zasluženo je premagala moštvo milanskega Billyja - Američan Wright odličen POGOVOR S TRENERJEM ITALIJANSKEGA KOŠARKARSKEGA PRVOLIGAŠA SCflVOLINIJfl Skansi: «Zletošnjo sezono sem zadovoijen» Bi I ly 88:82 Bancoroma — (49:32) BANCOROMA: Wright 22, Gilardi 35, Polesello 1, Solfrini 15, Castel-lano 2, Kea 13, Delle Vedove. BILLY: D. Boselli 2, F. Boselli 12, D’Antoni 16, Ferracini, Premier 22, Meneghin 16, Gallinari, Gianel-li 14. SODNIKA: Baldini (Firence) in Montella (Neapelj) PROSTI METI: Bancoroma 12:18, Billy 24:26. PON: Polesello v 31. min., Ca-stellano v 33. min. in D'Antoni v 39. min. GLEDALCEV: 18 tisoč-za rekordni zaslužek 115 milijonov lir. RIM — Pred nabito športno dvorano EUR v Rimu je sinoči domače moštvo Bancorome osvojilo prvo finalno srečanje za italijanski košarkarski naslov. Povsem zasluženo je namreč premagalo moštvo milanskega Billyja, ki je tokrat igralo pod svojimi sposobnostmi. Rimski košarkarji so si ob odličnem vodenju Američana Wrighta že v uvodnih minutah priigrali zanes- l,l'iniiil„lilltllMIIIIIIII,lllltlllllllllllllllllnmm1lnHM||||t|||||t|||(|||t||||||||||||t||||||"""|||||)|m'"|"""" nogomet Dino Meneghin (Billy) včeraj se ni izkazal ljivo prednost, ki so jo v prvem delu tekme povečali celo na 19 točk. Trenerju Bancorome Bianchiniju je v tem delu srečanja odlično uspela namera, da je s hitro igro onemogočil obrambo gostov. Če dodamo še, | namiznoteniški turnir za rekreativ-I ce. Prvo mesto je osvojil Mauro Sedmak, ki je v finalu premagal Edija Tenceja, tretji je bil Walter Att&nasi, medtem ko je četrto mesto osvojil Boris Bogateč. Društvo je vse udeležence turnirja nagradilo s spominskimi kolajnami. Nekaj dni prej pa je društvo organiziralo poseben turnir za člane, ki so včlanjeni v zvezo FITET in so torej redno nastopili v promocijskem prvenstvu. Prvo mesto je zasluženo osvojil Giorgio Tence, ki je tako dokazal, da je v tem trenutku med vsemi kriškimi igralci v najboljši formi. Na drugo mesto se je uvrstil Diego Košuta, medtem ko je bil Alain Tence tretji. Na turnirju so med drugim sodelovali tudi Dar-; ko Pahor, Igor Gustinčič Nikola j Tence in Aleksander Sedmak. ■ S tema turnirjema je ŠD Mladina uspešno kronalo letošnjo igralno sezono, v kateri gre zlasti podčrtati izkušnje, ki so jih igralci odnesli v promocijskem prvenstvu, kjer se je kriška ekipa, kot znano, uvrstila na sredino lestvice. (A. S.) Veliki spopad za letošnji italijanski državni naslov je ostal brez «ju-goslovanskega predstavništva:*. Lani se je v velikem finalu za »košarkarski scudetto* boril Scavolini iz Pesara, ki ga je treniral Peter Skansi in za katerega je igral Dragan Kičanovič. Letos pa je moštvo iz Pesara (ki je dobilo še enega Jugoslovana — Željka Jerkova) izpadlo v polfinalu. V teh tekmah je namreč izgubilo proti milanskemu Billyju. Večji del italijanskega tiska ni «prizaneslo» jugoslovanskemu predstavništvu v Pesaru. Nasprotno! Na Skansija, Kičanoviča in na Jerkova so te dni letele vsakovrstne kritike (tudi neokusne), ki jih trije Jugoslovani gotovo ne zaslužijo. Naj pomislimo le, kaj je bil «košarkarski Pesaro* pred nekaj leti: pravi babi-lon, saj so trenerji «frleli» kar med sezono, mestno društvo pa se je bolj kot zaradi uspehov »proslavljalo* zaradi žolčnih polemik. Skansi je pred leti rešil moštvo izpada iz lige. Klubu je dal strokovno in organizacijsko podlago (seveda ob sodelovanju odbornikov), s Kičanovičem pa je Scavolini napravil velik kakovostni skok. Kaže pa, da se je na vse to že pozabilo. . . «(Skansi, zadnje čase je italijanski tisk zopet udaril po vas. . .» «Kaj bi lahko rekel, gotovo je, da nas nimajo radi, sicer pa nas spoštujejo.* »Lani ste igrali v finalu za dr-žavni naslov. Letos ste bili izločeni v polfinalu. Je to neuspeh?» »V končnici prvenstva res nismo igrali najbolje. Sicer pa lahko rečem. da sem z letošnjo sezono zadovoljen. V polfinalu smo izgubili proti državnim prvakom Billyja, ki ima vse možnosti, da tudi letos osvoji prvo mesto. Naša sezona je bila uspešna, saj smo osvojili naslov pokala pokalnih prvakov.* »Kaj pa meniš o ostalem jugoslovanskem predstavništvu v Italiji?* »Za Tanjeviča lahko rečem, da sem od njega pričakoval, da bo napravil to, kar mu je uspelo doseči. Tanjevičeve sposobnosti so vsem dobro znane. Da pa je Indesit napredoval v višjo ligo, ima tudi Slav-nič veliko zaslugo. Glede Nikoliča bt dejal, da je bilo s takim moštvom, kot ga je imel na razpolago in ob tako ostri konkurenci, zelo težko uspeti.* «Tvoja najboljša peterka italijanskega prvenstva?* «Wright (Bancoroma), Kičanovič (Scavolini), Jackson (Carrera), Magee (Cagiva) in Meneghin (Bil-ly).» *Najboljša italijanska peterka?* »Silvester (Scavolini), Gilardi (Bancoroma), Zampolini (Scavolini), Meneghin (Billy) in Costa (Cidneo). «Najboljša 'tuja’ peterka?* «štiri tujce sem že omenil, kot petega pa bi omenil centra Billyja Gianellija.* «Kaj bo s Scavolinijem v prihodnji sezoni, ali bolje: kdo od vas treh bo ostal v Pesaru?* »Osebno sem že govoril s predsednikom Scavolini ja. V Pesaru bom gotovo ostal. Kičanovič in Jerkov pa se s predsednikom še nista pogovorila. Verjetno Kičo bo ostal, za Jerkova pa bo odvisno, kako bo z njegovim zdravjem ali bolje s kolenom.* «Bo Jerkov lahko igral z jugoslovansko reprezentanco na bližnjem evropskem prvenstvu v Franciji?* »Izredno težko! Pesti ga poškodba. Naj omenim le. da je več kot polovico italijanskega prvenstva praktično igral poškodovan.* »In še tvoj komentar o dogodkih v Šibeniku.* »Srečanja nisem videl. O dogodkih pa sem slišal marsikaj. Dejal bi le to, da se nikdar ni zgodilo česar podobnega. Če so bili pogoji neregularni za igranje v Šibeniku, potem bi srečanja sploh ne smeli pričeti.* B. Lakovič V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI i *£ Ji1 SVSf 5TS?a Olimpiji dragocena točka Osvojila jo je v Tuzli proti Slobodi V včerajšnjem, 24. kolu prve jugoslovanske nogometne lige je ljub-janska Olimpija v Tuzli osvojila Predragoceno točko v boju za obstanek v ligi. Ljubljančani so celo Prvi povedli v peti minuti z Doma-srukom, ki je bil ob Petroviču in etru Ameršku najboljši v Olimpijcih vrstah. Domačini pa so izenačili v 55. z Zahirovidem. lestvici še naprej vodi zagrebški Dinamo, ki je na težkem gostovanju v Sarajevu iztržil Železničarju točko. Drugouvrščeni artizan pa je v mestnem derbiju premagal moštvo Beograda in tanjšal svoj zaostanek za Za-* kočani na eno točko. Beograjska Crvena zvezda pa je zanesljivo izgubila v Nišu. IZIDI 24. KOLA Sloboda - Olimpija 1:1 gtjeka - Sarajevo 3:0 Badnički - C. zvezda 2:0 Beograd - Partizan 1:2 ^eljezničar - Dinamo (Z) 0:0 Dinamo (V) - Budučnost 2:0 Vardar - Osijek 2:1 Vojvodina - Velež 1:0 Dalenika - Hajduk (danes po TV) ITALIJANSKI POKAL Milan in Piša v četrtfinalu Milan in Piša sta se uvrstila v četrtfinale italijanskega nogometnega pokala. Milan je včeraj premagal Caglia-ri s 4:2 (2:1), potem ko je že zmagal v Cagliariju z 2:1. Piša pa je igrala v Bologni neodločeno 2:2 (1:1). Prvo srečanje v Pizi se je končalo brez zadetkov. Globa za Verono MILAN — Disciplinska komisija je v A ligi za dve koli izključila nogometaša Ascolija Nicolinija, za eno kolo pa ne bodo smeli igrati Celestini (Napoli), De Vecchi in Gasparini (Ascoli) in Pileggi (Caglia-ri). Zaradi izgredov, do katerih je prišlo po tekmi Verona - r,Fiorentina, pa bo morala Verona plačati kar 12 milijonov lir globe. »Libera* Fio-rentine Passarello, ki naj bi v slačilnici pretepel spremljevalca Verone, za sedaj še niso dikvalificirali. lovljenju odbitih žog, potem je tudi jasno, da so rimski košarkarji v prvem polčasu visoko vodili. V nadaljevanju je Milančanom u-spelo zmanjšati zaostanek na samih šest točk, tudi zato, ker je Bancoroma zaradi petih osebnih napak o-stala brez Castellana in Polesella in nenazadnje tudi zaradi utrujenosti Wrighta. Milančani pa več niso zmogli. V zmagovitem moštvu bi ob Wrightu omenili še izredno razpoloženega Gilardi ja, ki je bil s 35 točkami tudi najboljši strelec srečanja, in Američana Keaa, ki se je izredno požrtvovalno boril pod košema. Pri gostih je še najboljši bil Premier. Druga finalna tekma bo v nedeljo v Milanu. V primeru zmage Billyja bo za osvojitev naslova državnega prvaka potrebno še tretje srečanje, ki bo zopet v Rimu. Italija in Španija na EP TREVISO — Na kvalifikacijskem turnirju v Trevisu sta se Italija in Španija uvrstili v sklepni del ženskega evropskega košarkarskega prvenstva. NAMIZNI TENIS PRED DNEVI V KRIŽU Turnirja ŠD Mladina ŠD Mladina je pred dnevi priredilo v dvorani rekreatorija v Križu MiNiHiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiittitmniiiiinNiiiiiMiHiiiMNiiiiiiniiiifiiiiiifiiiuiivmafiiiiiiiniiiiMiiiHirtiiiiiiNifiiiiNiiiitiiHniitittmntiiiiiiiiiiiiNitiiiiiiiiiiiiiiniiHHiitiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiNiiiiiHiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHittiiiitiiitiiiiitiiiiiiiiiiliffiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiifinrmi KOŠARKA PRED NEDELJSKIM GOSTOVANJEM Jadranu v Firencah ne bo lahko Igral bo proti moštvu Pino Culligan, ki se na vse kriplje bori pred izpadom Točen naslov telovadnice v Firencah pa je: »Palazzetto ITI*; Ul. Benedetto Dei. (Niko) 1. MOŠKA DIVIZIJA djevci» boljši Walter Sosič (z žogo), eden »najkoristnejših* v Jadrauovem moštvu Za jadranovce je bil v prejšnjem kolu najbolj neugoden izid v Porto Recanatiju, kjer je nedeljski Jadra-nov nasprotnik (Pino Culigan) izgubil. Dejstvo je, da so si Florentinci s tem porazom praktično zapravili možnost obstoja v-ligi, in bodo seveda na nedeljski tekmi dali vse od sebe, da bi premagali Jadran in da (Ml l|| M | ||- g L - ■ m- |y ^ ■ ........ ® . izrise A. Kralj: «Letošnja ekipa šibkejša od lanske» ■ ? nedeljskih izidih 10. povratnega *°'a v 2. amaterski ligi je že škAV0’ je v 3. AL izpadla padri-dov' Sropajska Gaja, ki si je napre-Se anJe v 2. AL zagotovila v lanski BaM’ k° je vodstvo padriško - gromkega kluba prevzel Aldo Kralj, n. a v zato smo se tokrat obrnili do erja Alda Kralja in mu zastavili ^Jvprašanj. str ■ pet pred koncem prven-soip’]e tvoia eKipa matematično ob-— - J’a na izpad. Si kaj takega predli pred začetkom prvenstva?* Pide to- r,znati moram, da sem bil v klnh U ae kar optimist. Voditelji do * S0 ,m' namfeč obljubili, da bo-hielair^i ek>Pe z nekaterimi nogo-ohitfu' ^a* pa je to ostaio le pri sem * ’ kajti po petem kolu leto« • za^e* slutiti, da nam bo v 2godhJem prvenstvu res trda predla, zarai- 56 j® namreč, da sem se Bosr P°®kodb, ali vojaških obvez-šev1 nekaierih ključnih nogometa-jtj ’. 2r,ašel s šibkejšo ekipo, kot sem na n*.?* Pred letom dni, ko smo dedovali iz 3. v 2. AL. Hotel tj. celo dati ostavko, vendar so tog .prePričali, naj ostanem. V le-tiohiern Prvenstvu res nisem imel neSa zadoščenja, skoraj bi re- ......* kel, da sem doživel največje razočaranje, odkar sem igral oziroma treniram* »Kaj je po tvojem letos manjkalo ekipi?* »Če bi imel ekipo, ki je napredovala iz 3. v 2. AL in s tremi okrepit- vami bi dosegli boljše razultate in verjetno ne bi izpadli iz lige*. «Kafco se počuti trener z ekipo, ki ima že zapečateno usodo. Bo tvoja naloga v teh preostalih petih tekmah še težja?* «Mislim in upam, da se stanje ne bo poslabšalo. Treningi bodo pač potekali kot doslej, z 8 - 9 nogometaši.* »V letošnjem prvenstvu si srečal vse ekipe. Se ti zdi trenutna lestvica realna?* »Mislim, da lestvica prikazuje realno sliko moči raznih moštev. Mug-gesana si bo prav gotovo zagotovila napredovanje. Iz lige je poleg nas že obsojena ekipa Campanelle, za tretje moštvo pa bo boj med Do-miom in San Marcom. Na boljšem je vsekakor Domio, ki ima tri točke več od San Marca.* nKatera od naših ekip te je letos najugodneje presenetila in katera bo zasedla najvišje mesto?* »Nedvomno Kras. ki se je izkazal kot homogena in živahna ekipa, ki konstantno igra vseh 90 minut. Kar se pa tiče uvrstitve, bo vse odvisno, kako bodo Kras, Primorje in Zarja igrali v teh preostalih petih kolih, saj nobeni ne preti več nevarnost pred izpadom in zato lahko igrajo sproščeno, vendar tudi nemotivi rano*. «Poleg 2. AL slediš še drugim amaterskim prvenstvom? Bo Primorec napredoval? Bo Vesna ostala v 1. AL?* »Za Primorec bo verjetno odločilen dvoboj 13. kola v Trebčah proti San Sergiu. če bodo Trebenci zmagali, bodo napredovali v 2. AL. Kar se tiče Vesne, je prav v nedeljo z zmago nad San. Giovannijem naredila lep korak naprej. Sedaj je za Križane važno, da ne izgubijo doma.* ^Kakšne načrte imaš za prihodnjo sezono? Boš ostal pri Gaji?* »Trenutno nisem še odločil. Priznati moram, da sem nekoliko utrujen, zaenkrat .je moja naloga, da kon čam letošnje prvenstvo, kot sem obljubil voditeljem. Glede prihodnje sezone. . . bomo videli.* B. Rupel GRONINGEN — V prijateljski tek mi je reprezentanca Avstrije igrala neodločeno z 1:1 z nizozemsko enajsterico Groningena. Za Avstrijo je bil uspešen Krankl. bi lahko preprečili najhujše. Ekipa Pino Culligan - Firence je v letošnjem prvenstvu zabeležila 16 porazov in osvojila 10 zmag in le te vedno r.a domačem igrišču. Floren tinci so premagali tudi vodečo Vi-cenzo in Caneilo San Dona, izgubili pa so proti Caveji Forli in proti Castelfrancu. Trener Giorgi ima na razpolago dokaj nizko ekipo le z dvema višjima igralcema, ki sta tudi najboljša in najučinkovitejša v ekipi. To sta Baracchi in Zanardo. Sicer pa to moštvo zna odlično izkoristiti prednost domačega igrišča. Teren je a sfalten, slabo razsvetljen, za koši se že dvigata steni z ogromnimi okni, tako da na igrišče bije sonce. Se veda za ekipe, ki na to niso navajene, kot na primer Jadran, ki igra v športni palači v Trstu ali v telovadnici v Repnu pod odličnimi pogoji, je to velik handikap. Morda bo prav ta tekma odločilnega pomena za naše fante, ker morajo nujno zmagati. Igrali bodo proti izredno borbenim in motiviranim nasprotnikom. Dobili pa smo razveseljivo novico, da bodo naši študentje, ki bodo na izletu po Toskani, prišli navijat za jadranovce. Bor A — Bor B 58:52 (28:26) BOR A: Oblak, Canciani 6, Ger-dol 13 (5:8), Ferluga 13 (3:10), Jančar (0:3), Perko 9 (1:3), Sestan, Bajc 6, Mesesnel 11 (1:3). BOR B: Cerasari. Jogan, Žerjal .5 (1:2), Smotlak, Volk 20 (4:6), Ko-ivačič, Bevčič 2 (0:1), Korošec 2 I (2:2), Maver 13 (3:5), Furlan 10 1(4:5). j «Stari» so premagali »mlade* in I to povsem zasluženo. Z dobro consko obrambo so »ajevci* spravili v težave mlajše, ki jim nikakor niso mogli priti do živega. Vodili so skozi vso tekmo tudi z desetimi koši prednosti. Pri »ajevcih* se je odlikoval Canciani, ki je bil glavni pobudnik vseh napadalnih akcij. Med «bejevci» pa ni ..bilo zagrizenosti v obrambi, tako da je bil poraz popolnoma zaslužen. (Vato) MLADINSKE IGRE ZENSKA ODBOJKA Učiteljiščnice v finalu Dijakinje «Slomška? so namreč v polfinalnem derbiju premagale Zois - Slomšek — Zois 2:1 (13:15, 15:2, 15:5) SLOMŠEK: Paulina, Malalan, M. Klemše, Stoper, Pertot, Ušaj, Sancin. ZOIS: Daneu, Ban, V. Klemše, čač, Ferluga, Menegetti, Kokoro-vec, Starc. SODNIKA: Sosič in Pipan Odbojkarice učiteljišča »Slomšek* so v polfinalnem srečanju ženskega turnirja za višje srednje šole v okviru mladinskih iger zasluženo premagale vrstnice trgovskega zavoda «Zois» in se uvrstile v finale za 1. mesto, ki bo v sredo, 20. t.m. Gregorčič — Čampi Elisf 2:1 (10:15, 15:7, 15:3) Gregorčič — Bergamas 2:0 (15:9, 15:3) GREGORČIČ: M. in K. Velikonja, Možina, Zobec, E. in L. Žerjal, Mauri, Pertot, Taučer, Manmenvall, Canciani. Kar zadeva ženskega odbojkarskega turnirja za nižje srednje šole pa so se v teh dneh končali boji v obeh kvalifikacijskih skupinah. V skupini A je šola «Gregorčič» z včerajšnjima zmagama v zadnjem kolu osvojila drugo mesto za »Cankarjem*, s tem pa so si Dolinčanke priborile pravico do nastopa v polfi-Prvi set so dokaj nepričakovano naiu’ juer se bodo pomerile z vrst- osvojile »trgovke*, tudi zato, ker so nasprotnice zgrešile veliko število servisov. V nadaljevanju pa je prišla do izraza velika premoč v napadu šesterke »Slomška*, ki uvršča več kvalitetnih in izkušenih i-gralk kot «Zois». V drugi polfinalni tekmi pa je šola »Da Vinci* premagala »Ober-dan* z 2:1. ODBOJKA * Pokrajinski finale «under 15; Drevi SokoMnter 1904 Pred torkovim povratnim srečanjem bodo skušale Nabrežinke izbojevati čimbolj izdatno zmago na boljšem se zgodilo, ko bi Jadran Kaj bi se zgodilo, ko bi Jadran končal regularni del prvenstva z enakim številom točk na lestvici s kako drugo ekipo? Jadranovci bi bili v tem primeru gotovo na boljšem od vseh ostalih moštev, saj imajo v medsebojnih obračunih boljšo koš-razliko. Jadran (36) - Caveja Forli (38) 71:76 in 110:89 (4-16); Jadran - VI-ren-,4 (36) 84:77 in 91:93 (4-5); Jadran - Canella (34) 76:89 in 91:74 (4-4); Jadran - CIS Pordenon (32) 67:75 in 109:92 ( 4-9); Jadran - Ca-stelfranco (38 ) 84:65 ( + 19, povratna tekma 7.5. v Castelfrancu). Mlade odbojkarice nabrežinskega Sokola čaka drevi prvo finalno srečanje za naslov pokajinskega prva-j ka v kategoriji «under 15». Nabre-i žinke so si uvrstitev v finale, kar je že samo po sebi lep uspeh, pri-, boriie z osvojitvijo prvega mesta v drugi kvalifikacijski skupini in se bodo tako drevi ob 19.30 na domačem igrišču pomerile z zmagovalcem prve kvalifikacijske skup;ne. se pravi s šesterko Interja 1904. V nocojšnjem srečanju bodo skušale varovanke trenerja Ušaja izbojevati čimbolj izdatno zmago, saj jih čaka prihodnji teden (najbrž v torek) povratno srečanje v Trstu, na katerem bi se želele predstaviti v prednosti, tako psihološki, kot v setih in točkah. Njihova naloga vsekakor ni lahka, saj je Inter zelo ne varen nasprotnik. Igalke Sokola bodo nastople v naslednji postavi: (v oklepaju letnik rojstva, telesna višna. vloga v igrt) Aleksandra Pertot (68, 167, poda-jač), Ivana \'enier (68, 174, tolkač), Tamara Ušaj (68, 163, tolkač), Anna Pizziga (68, 173, tolkač), Lucija A-bram (68, 155, tolkač), Sara Gruden (69, 169, tolkač), Aleksandra Jazbec (69, 155, tolkač), Valentina Visen-tin (69, 155, poda.iač), Monika Ru-dež (69, 166, podajač), Bogomila Perdec (69, 164, poda.iač), Irene Ra-detič (69, 164, tolkač), Katja Legi-ša (69, 153, tolkač). NOGOMET ZAČETNIKI PRIJATELJSKA TEKMA Kras — Muggesana 3:3 (2:3) KRAS: Marino Taučar, Frassi-nelli (Marucelli), Umek, Čeme (Mozetič), Lucijan Škabar, Mitja Žagar, Alan Škabar, Grmek, Grgič, Šuc in Anton Taučar (Erik Žagar). STRELCA za Kras: Černe ter A-lan Škabar 2. Kras je v torek odigral prijateljsko tekmo z Muggesano. Gostje so že vodili s 3:0, toda »rdeče beli* so prevzeli pobudo in zaigrali, kot znajo- (R. B.) 1» i l*t>|iiiiiiiiaaiaiiaaiaaill,alia,ai,illilllliai,illiilltiailviaiil,iiaaa,llia,IViliaiaavtlill,B,ltiaa(lllliatBVVMaiill,vlllcaatv,t,lll,lllli,aViltaii,,aaic,,l,l,,iliiIMMtafti,l«aiiIMtiiiaiiiaati,ll,iaaiai,ill(,itS9,iaiiattaM,a,Vi(ai,ia,vl|avtalv|nrvai|,|iaiMV,vaaaa>aaaB| ■ + -V.■ . IZ PLANINSKEGA SVETA • IZ PLANINSKEGA SVETA ®ližnje delovanje SPDT dvnJr'- Zve^er bo v Gregorčičevi 20/2 ,an‘ v Trstu (Ul. sv. Frančiška, u v prvem sklicanju ob 20. ter ob 20 30 devetindvajseti bo n °bčni zhor SPDT. Na sporedu Ško dse(!ni^°. l^jniško, blagajni rQ? .Por°či!o, poročila načelnikov ter ,tl odsekov, razrešnica staremu Vo ''ol,tve novega odbora, razpra "a poročila - --------- j in razno. drWg,f>s, i« občni zbor pozneje kot sfca e,a' ker se je tudi smučar-0lanJez'ma nekoliko zavlekla. V ralo 1 ^bor bo tudi letos kandidira J!ekaj mladih članov, vsi tisti Vanj, J*' sodelovali pri delo-zbnr, društva, naj se na občnem “ z0lasijo pri odbornikih. SPDT prireja v nedeljo, 17. apri- le' 'i, akviru delovanja Športne šo-diJ^ nlet za osnovnošolsko mla 0/jp 'Zbirališče bo ob 9. uri na Trgu O^Jdan pri openskem tramvaju. bn l * ,ramvajem proti Opčinam letno ■ Db 10. uri se bodo iz-p napotili z Opčin proti dolini no ’n Preko kraške gmajne tx,„,?dvedjak in nato še proti Re-e^ntabru in Colu. Med potjo bodo .( 7 * otroci razdeljeni v skupine po raz redih. Vodiči, ki jih bodo spremljal:, jim bodo razlagali razne kraške zanimivosti in zgodovino krajev, po katerih se bo odvijal izlet. Povratek z Repentabra bo z naročenim avtobusom ob 18. uri, prihod v Trst, spet na Trg Oberdan, pa je predviden za 18.30. O vtisih izleta bodo otroci pisali na posameznih šolah, pismeni izdelki pa bodo objavljeni v mladinski reviji «Ga-leb*. Za prevozne stroške mora vsak udeleženec izleta prinesti s seboj 2.500 lir. SPDT prireja obenem v okviru delovanja Športne šole - Trst tudi izlet za predšolske otroke v sprem ■ m ' lil m OBVESTILO L Alpinistični odsek SPDT vabi svoje tečajnike, da se udeležijo plezalne vaje na kaninskem območju. Zbirališče tečajnikov in Inštruktorjev bo v soboto, 16. aprila, ob 13.39 na Trgu Oberdan. Obvezna je zimska oprema (cepin, dereze Itd.). stvu staršev. Zbirališče bo ob 10.30 pri Fernetičih pri križišču za Re pentabor. Ob 10.45 se bodo udele ženci izleta napotili na sprehod proti Medvedjaku. Na travniku, kjer bo prilika za pik nik, bodo na sporedu razne igre za najmlajše. Vsem otrokom, ki se bodo udeležili izleta, bodo podelili značke SPDT. Vabljeni vsi starši z otroki! • * * Nadaljuje se tudi delovanje alpinističnega odselca SPDT. Ob torkih so za tečajnike teoretična predavanja, v soboto, 16. aprila, pa se bodo tečajniki skupno s svojimi inštruktorji podali na kaninsko območje, kjer bodo preplezali nekaj lažjih smeri. Zbirališče bo na Trgu Oberdan ob 13.30 Vsi tečanjniki naj vzamejo s seboj popolno zimsko 0-premo (torej cepin, dereze itd.). Klavrn konec PARIZ — Bivšega boksarskega evropskega prvaka v super veltrski kategoriji Francoza Gilberta Cohena so skupaj z dvema pajdašema aretirali zaradi kraje v nekem sta novanju. Cohen je boks opustil le ta 1979. • SLOVENSKE ODBOJKARSKE EKIPE V RAZNIH PRVENSTVIH • Medtem ko so odbojkarice 1. divizije že pričele odločilne boje za napredovanje v D ligo, morajo odbojkarji končati v A skupini še 1. kvalifikacijski del bojev. Do konca manjkata 2 koli in neporaženi Kras in Inter A sta že končna finalista. Sklepni turnir ženske četverice pa bo izredno izenačen, vsaj tako kažeta izida prvih dveh tekem, ki sta se končali po petih setih igre. 1. ŽENSKA DIVIZIJA IZIDI 1. KOLA Vivai Busa - Bor 3:2; Oma 0-lympic - Gold Fassl 3:2. LESTVICA Vivai Busa in Oma 0!ympic 2 točki, Bor in Gold Fassl 0. PRIHODNJE KOLO Oma Ol.vmpic - Bor, Gold Fassl -Vivai Busš. 1. MOŠKA DIVIZIJA IZIDI Sistiana - Sloga 3:0, Volley 80 Duke - Nuova Pallavolo Trst 3:0, Kras - ASPAV 3:0, Inter A - Kras 0:3, Nuova Pallavolo Trst - ASPAV 0:3, Volley 80 Duke Sistiana 2:3. LESTVICA Kras 22 točk. Inter 1904 A 18. Sloga 10, ASPAV in Volley 80 Duke 8, Pallavolo Sistiana 4, Nuova Pallavolo Trst 2. PRIHODNJE KOLO Sloga - Volley 80 Duke. Sistiana -ASPAV, Nuova Pallavolo Trst - Inter A. (G.F.) NA GORIŠKEM 1. MOŠKA DIVIZIJA Z zmago proti Torriani se je Naš prapor znova vključil v boj za napredovanje, za katerega se potegujeta še Mobilcasa in Italcantieri. IZIDI Italcantieri - Torriana 3:2; Juven-tina - Mobilcasa n.o.; Naš prapor -Italcantieri 2:3; Libertas - Torriana 0:3; Torriana - Naš prapor 2:3; Juventina - Libertas 3:2. LESTVICA Italcantieri 8, Mobilcasa in Naš prapor 6, Torriana 4, Juventina 2, Libertas Capriva 0. (Mobilcasa ima dve tekmi manj, Juventina in Ital cantieri pa eno tekmo manj). PRIHODNJE KOLO Torriana - Mobilcasa, Juventina -Italcantieri (19. 4. ob 19.15 v Štan-drežu). Libertas - Naš prapor (21. 4. ob 20. uri v Fari). 1. ŽENSKA DIVIZIJA V zadnjem kolu prvega dela prvenstva je Soča počivala, Sovodenjke pa so tesno klonile v Tržiču. Upati je, da bosta naši ekipi v povratnem delu boljši, IZIDI Volley Club Tržič - Sovodnje 3:2; Mariano - Cormons 3:1; Volley Club Tržič - Mariano 0:3; Torriana -Corridoni n.o.; Italcantieri - Mos-sa n.o. LESTVICA Mossa in Mariano 12; Corridoni in Torriana 10; Volley Club Tržič in Libertas Krmin 8; Sovodnje 4; I-talcantieri in Soča 2. PRIHODNJE KOLO Libertas - Sovodnje, Mossa - Vol-Iey Club, Soča - Mariano (17. 4. ob 9. uri v štandrežu), Torriana -Italcantieri. Počiva: Corridoni. UNDER 15 — ŽENSKE Domovke igrajo čedalje boljše, čeprav je Libertas iz Gorice daleč premočan nasprotnik in zanesljivo vodi. Sovodenjke so v zadnjih kolih nekoliko popustile. IZIDI 01ympia - Lucinico 1:2; Lucinico - Dom 0:2; Sovodnje - Liberta« 0:2. LESTVICA Libertas 10; Dom in Sovodnje 6; Lucinico 4; Olvmpia 2. PRIHODNJE KOLO Libertas - Dom (16. 4. ob 17. uri v Gorici), Sovodnje - 01ympia (18. 4. ob 20.30 v Gorici). Počiva: Lucinico. 1. MOŠKA DIVIZIJA Juventina — Lib. Capriva 3:2 (15:10, 7:15, 15:15, 15:9, 15:12) JUVENTINA: Vogrič, Cej, Braj-ni, Juren, Zavadlav, Bastiani, Mu-čič in Bensa. Juventina je dosegla svojo prvo zmago v finalnem delu 1. moške divizije, štandreški odbojkarji so po petih izenačenih setih strli odpor šesterke Libertas iz Koprivnega. Pripomniti moramo, da je bila zmaga naših fantov zaslužena, saj so pokazali bolj požrtvovalno in tehnično izpiljeno igro kakor gostje. S tema dvema točkama Juventina zapušča zadnje mesto na skupni lestvici z upanjem, da se bo v povratnem delu prvenstva bolje o-drezala. nicami openske šole »Kosovel*. Dijakinje »Cankarja* pa bodo v polfinalu igrale proti ekipi šole »Mu-zio De Tommasini*. Končna lestvica skupine A Cankar 10, Gregorčič 8, Čampi E-lisi 6, Bergomas 4, Manzoni 2 in Sauro 0. -m MOŠKA ODBOJKA Bergamas — Kosovel 2:1 (11:15, 15:7. 15:11) Kosovel — Čampi Elisl 2:1 (14:16, 15:3, 15:9) KOSOVEL: Kerpan, Hrovatin, Komar, čač, Sosič, Kočevar, Milkovič, Canziani, Purič, Baldisin in Kralj. «Kosovel» je na tekmi s šolo »Bergamas* zamudil lepo priložnost, da bi posegel v boj za pokrajinski naslov. Šoli sta bili namreč vse do tega srečanja nepremagani in tekma je odločala o prvem mestu na lestvici. Ekipi sta prikazali res lepo in tehnično dokaj dovršeno odbojko. Z veliko zagrizenostjo je »Kosovel* iztrgal prvi set, v drugem vidno popustil, v tretjem pa sta o-be moštvi iztisnili vse iz sebe in zmagala je ekipa, ki je v ključnih trenutkih manj grešila. Z zmago proti dijakom šole »Čampi Elisi* pa je «Kosovel» utrdil svoj ! noložaj na drugem mestu lestvice, (ki ga bo lahko obdržal, če bo v soboto na svojem zadnjem srečanju premagal ekipo šole «Muzio De Tommasini. (Inka) NOGOMET Gregorčič — Codermatz 1:1 (0:0) GREGORČIČ: E. Bandi, Mitja Ota (Marko Ota), R. Bandi (ša-vron), Macinich, Zobec, Stržaj, Bo-neta (Koren), Mauri (Glavina), Hervat, Prašelj, Švara. STRELEC: Prašelj Tekma je bila od prve do zadnje minute izredno napeta in zanimiva. Našim fantom je bila nujno potrebna zmaga, da bi se uvrstili v finale, namera pa se jim ni uresničila. Naj omenimo, da je bil njihov nasprotnik zelo kvalitetna ekipa, naši pa so jim bili v vsem enakovredni. Posebno se je izkazal Stržaj, ki je bil pravi steber moštva. (M. š.) Končna lestvica Caprin 8, Codermatz 5. Gregorčič 4. Rittmeyer 2. Addobbati 1. KOTALKANJE V okviru mladinskih iger se je prejšnji dan na kotalkališču na Peči zaključilo občinsko (sovodenjsko) prvenstvo, ki ga je pripravilo kul-tumo-športno društvo Vipava in ki so se ga udeležili kotalkarji tega društva. Izidi so naslednji: OSNOVNA ŠOT.A Kategorija A (dekleta): 1. Tom-masi, 2. T. Florenin, 3. V. Flore-nin. 4. Juren, 5. K. Florenin, 6. Tomšič. Kategorija B (dridice): 1. Pahor. NIŽJA SREDNJA ŠOLA Fantje: 1. Černič Dekleta: 1. Peteani, 2. Kovic. TENIS Zmaga Mirne Jaušovec AMELIA ISLAND (FLORIDA) — V prvem kolu ženskega turnirja v Amelii Island je Mariborčanka Mirna Jaušovec premagala Peruanko Ar-rayo s 6:3, 6:2. Ostali izidi: Kohde (ZRN) - Mesker (Niz.) 6:3, 6:4, White (ZDA) - Sukova (ČSSR) 6:4. 6:4, Casale (ZDA) - Wite (ZDA) 6:3, 6:3. Uredništvo, uprava oglasni oddelek TKS1 Ul Montecchi 6 P P 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TUC 400270 Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1 Tel (0401) 03382 (85723) Naročnino Mesečno 9.000 lir — celoletno 65.000 lir V SFRJ številko 6,00 din, zo zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Postni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tieka, Trst 11-5374 Stran 6 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADI I — DZS 61000 ljubliano Gradišče 10/11. nod.. telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr 1 st„ viš. 43 mm| 39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir zo mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18% Oglasi iz dežele Furlamie - Julijske krajine 6e naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh druaih dežel v Italiji pri SPI. 14. aprila 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja\ in tiska I IZTT j Trat Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Stranj Tajska: demokracija na prepihu Postavljeni med dva velika nemirna «kotla» in dijskega subkontinenta in indokitajskega polotoka, ležita državi Burma in Tajska. Burmo se malokdaj omenja. Tajska pa je pogosteje na očeh nas, «za hodnjakov*, če ne drugače, zaradi pisanih reklam, ki vabijo med Bangkoške pagode, kanale in nočne lokale. Danes je Tajska na očeh opazovalcev zlasti za radi pritiska, kateremu je podvržena na vzhodni meji s Kampučijo, kajti khmerski nasprotniki vietnamskih zasedbenih sil, imajo v Tajski svoje strateško in politično zaledje, katerega se nujno poslužujejo. Vendar bi bilo obravnavanje tajske vloge danes, na mednarodnem pozorišču, le v zvezi s kampučijskim sporom skoro žaljivo za pomen te države in, za njeno širšo vlogo na območju Jugovzhodne Azije. Poleg tega bi se tako obšlo tudi celo vrsto »vozlov* notranjega tajskega razvoja, ki so tudi zelo važna, možna, žarišča napetosti. Tajska je dežela z zelo bogato politično in kul turno zgodovino. Danes daje »soliden* videz srednje velike države (meri toliko kot dve Jugoslaviji in tudi šteje približno dvakrat več prebivalstva); prebivalstvo je precej homogeno po strukturi: večinoma tajske narodnosti in budistične vere. Država je gospodarsko še kar stabilna, saj ima danes «le» 8 milijard dolarjev zunanjega dolga, a vendar je njeno notranje politično življenje zelo razrvano. Od prve ustave, ki je bila izdana leta 1932, do danes si je sledilo že dvanajst ustav, cela vrsta državnih udarov in tudi danes je glavni problem oblast vojske, ki noče predati vajeti v roke civilnim o-blastem. Sredi junija letos bodo na Tajskem namreč volitve in vojska skuša na vse načine pre prečiti glasovanje, ki bi pokazalo, da si ljudstvo želi demokratične jši režim. Za približno razumevanje te tajske notranje družbene razrvano-sti je potrebno stopiti «nekaj korakov v preteklosti in pogledati korenine današnje družbene strukture v tej oddaljeni deželi. Za Evropejce so taki opisi precej naporno branje, kajti naše zgodovinsko in kulturno obzorje sega le do obal Sredozemskega morja. Po drugi strani, pa brez najskro-mnejše zgodovinske osnove, postanejo vse politično-družbene no vice iz tistega konca čista folklo ra; bolj ali manj zanimiva, a povsem nerazumljiva dejstva. Jedro in zibelka tajskega naroda je bogata dolina rek Menam Chao Phraya. Tu se je to ljudstvo tako razvilo, po svoji nase litvi iz južne Kitajske, da se je v 13. stoletju otreslo nadoblasti Khmerov. V teku dveh stoletij stalnih borb proti sosedom se je izoblikovala siamska država in ci vilizacija, tako, da je od nasprot- nikov prevzela najkoristnejše in najučinkovitejše poteze. Pred 400 leti se je pojavil prvi siamski kralj (Tajska se je tedaj imenovala še Siam), ki si je la stil veliko božanskih lasnosti, kar je pustilo globoke sledove še da nes, ko uradno vlada še vedno kralj. Upravo je vodilo sposobno plemstvo, ob katerem se je razvila še močna budistična duhovščina. Temu »vrhu* siamske družbe. so sledili trgovci in obrtniki, ki so se lahko odkupili obveznosti tlake, ki pa je neusmiljeno pritiskala na revne kmete, in sužnje. Ti so morali delati zastonj za državo tudi po šest mesecev na leto. Siam je dočakal prihod Evropejcev na višku svoje moči in to ga je rešilo, da ni bil prelahek plen nizozemskih, francoskih in angleških osvajalcev. Siamski kraljevini in plemstvu je celo uspevalo izigravati Francijo in Anglijo, dokler ni pritisk velesil postal prevelik. Pred približno 120 leti je siamskemu vodilnemu razredu uspelo ohraniti določeno samostojnost le za ceno precejšnjih ozemeljskih odpovedi na ozemlju da našnje Kampučije, v korist Francije in na ozemlju današnje Burme v korist Anglije. Te rane pe- čejo marsikoga še danes. Siamski vodilni razred je vse kakor izkoristil spremembe koli kor se je dalo v svojo korist. Od prtost trgovanja z Evropejci je nudila plemstvu velike trgovske dobičke; glavno mesto Bangkok je zacvetelo (danes šteje nad 5 milijonov prebivalcev), a zaradi velike koneenU arije oblasti je po dežel je postajalo istočasno vse bolj revno in nemirno. Evropski vpliv je tudi privedel do želje po modernizaciji države in izoblikovala sta se dva politična ta hura, ki v bistvu obstajata še danes: napredni intelektualci in avtoritarni vojaški krogi. Obe sili skupaj sta izsilili leta 1932 prvo ustavo, a takoj nato se je med njima začel spor za oblast. Ta spor se v praksi nadaljuje še danes. Med vojno je bila na oblasti vojaška plast, ki se je po vezala s silami osi (oni so zamenjali ime Siam z nazivom Tajska), sledili so ji napredni intelektualci. a ob izbruhu hladne vojne se je na območju zasidral odločujoči vpliv ZDA in na oblast so prišli spet vojaki. Ta igra se nadaljuje še danes in v njej ima velik pomen dogajanje v sosednjih deželah. Ta »prepih* uravnava notranje ravnovesje. PRVIČ V ZGODOVINI drugega največjega MESTA ZDA Chicago ima temnopoltega župana CHICAGO — Prvič v zgodovini Chicaga so na ob činskih volitvah izvolili za župana črnca, kandidata demokratske stranke Harolda Washingtona, ki je prejel 51 odstotkov glasov. Njegov tekmec republikanski kandidat in milijarder Bernard Epton je prejel 48,2 odstotka. Rezultati niso še dokončni, a bistvenih sprememb v odstotkih ne pričakuje nihče. Zmagoslavje v demokratskih vrstah je bilo očitno, saj so se vsi na tihem bali, da ne bo njihov temno polti kandidat prodrl. Za Harolda Washingtona so poleg črncev volili kompaktno vsi špansko govoreči meščani in tudi druge od bele elite zasovražene skupnosti. V Chicagu pa so zabeležili še en rekord; udeležba na sedanjih občinskih volitvah nima primera v zgodovini ZDA, saj je na volišča šlo 88 odstotkov volilnih upravičencev. Le na predsedniških volitvah leta 1944 so prav v Chicagu zabeležili 91-odstotno udeležbo. Demokratska zmaga v drugem največjem mestu ZDA je obenem zgovorna spodbuda za opozicijsko stranko pred prihodnjimi predsedniškimi volitvami. V republikanskem taboru niso komentirali poraza. Najbolj boleče pa je za republikance dejstvo, da so bili skoraj prepričani v zmago svojega belega kandidata. Med drugim predstavljajo občinske volit-ve v Chicagu začetek predvolilne kampanje za pred sedniške volitve prihodnje leto. iiimiiinifiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiHimiHiiimiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiituijl Proslavljanje Giunte (Nadaljevanje s prve strani) pa do konfinacij in ustrelitev. Zato najodločneje zahtevamo od krajevnih in osrednjih oblasti, da preprečijo poveličevanje ljudi, ki so se prav v našem mestu proslavili z nekulturnimi dejanji in zločini, ki jih mora vsak resnično demokratičen in pošten človek obsoditi, in tako preprečijo moralno in politično škodo in žaljenje demokratičnih čustev mesta, ki po tragičnih izkušnjah Rižarne in drugih zablod iz zadnje vojne želi živeti v miru in sožitju s svojimi sosedi in sodržavljani Slovenci. Izvršni odbor SSk želi s tem pozivom javno apelirati na odgovorne oblasti, naj preprečijo to napovedano fašistično izzivanje, ki pomeni predvsem žalitev moralnega čuta in vseh tistih, ki so trpeli in umrli zaradi fašizma, ter je naperjeno proti mirnemu sožitju med Slovenci in Italijani in dobrososedskim odnosom med Italijo in Jugoslavijo». MILAN — Jutri se v Milanu začne 61. mednarodni velesejem, na NiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHMiiinmmiiiiiiimiiiuiiiiiniiiitfiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiu ODPRAVILI SO ŠE ENO DISKRIMINACIJO V ODNOSIH MED MOŠKIMI IN ŽENSKAMI Odslej bodo italijansko državljanstvo lahko pridobili s poroko tudi možje Vsekakor pa je notranjemu ministrstvu prepuščena možnost, da «iz izpričanih varnostnih razlogov» pravico do državljanstva odreče REVI — Včeraj so v Italiji odpravili še eno izmed mnogih diskriminacij. katerim je bila doslej na zakonodajnem področju podvržena ženska. Poslanski komisiji za notranje zadeve in pravna vprašanja sta namreč na združeni seji dokončno odobrili zakon, s katerim bo lahko odslej dobil italijansko državljanstvo tudi tujec, ki bo poročil ita lijansko državljanko. Doslej so i-mele možnost pridobitve italijanske ga dižavljanstva s poroko le ženske medtem ko je v obratnem primeri ostal soprog tujec z vsemi pravni mi (in življenjskimi) posledicami, ki so .sledile, pa ne le zanj, am pak tudi za otroke. Novi zakon, ki sodi v okvir mednarodne konvencije o odpravljanju vseh diskriminacij do žensk, predvideva med drugim, da tuji zako- •8iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiliiiii>nvfiiiiiiiliiiiiliii«iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiii**iiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiii milili n ii n m umi uma min ti miihi umi m ihiiIiiiiiiiiiii im iiiiiiniiiiiiiiiiiiii PREDLOG ZVEZNE KONFERENCE SZDL JUGOSLAVIJE Več carinskih olajšav za delavce v tujini Za jugoslovanske otroke v tujini nov učbenik «Moja domovina SFRJ» BEOGRAD — Jugoslovanskim državljanom na začasnem delu v tujini je treba omogočiti, da brez pla čila carine vsakič prinesejo predmete v skupni vrednosti 2.000 dinarjev To so predlagali na včerajšnji seji koordinacijskega odbora zvezne konference SZDLJ za vprašanja ju goslovanskih državljanov na začasnem delu v tujini. Osnutek predloga za spremembo carinskih predpisov, ki zadevajo državljane na začasnem delu v tujini in ga je odbor včeraj podprl, predlaga tudi, naj Jugoslovanom na delu v tujini omogočijo, da enkrat na leto brez plačila carine prinesejo izdelke v vrednosti do 8.000 dinarjev. Poleg tega bi lahko vsakič u vozili predmete v skupni vrednosti do 5.000 dinarjev ob plačilu carine. Po sedanjih predpisih to lahko naredijo samo prvih petkrat. Odbor je tudi predlagal spremembo, ki 'zadeva plačilo carine na vrednost blaga, ki ga lahko uvozijo enkrat na leto. Namesto sedanje vrednosti do 25 tisoč dinarjev, predlagajo vrednost do 30.000 dinarjev. Predlagali so tudi spremembe pogojev za uvoz gospodarskega inventarja. Na včerajšnji seji so sporočili, da bodo otroci jugoslovanskih delav cev v tujini maja končno dobili skupni učbenik »Moja domovina SF RJ*. Od zamisli do uresničitve tega velikega založniškega dela je minilo skoraj deset let, kar so ocenili kot nesprejemljivo. Slovenija že ima svojo izdajo učbenikov. (dd) Ustavno sodišče SFRJ za več delovne discipline BEOGRAD — »Skrajni čas je, da pri nas spremenijo odnos do discipline na delu in izostankov z dela. Menim, da je to tudi želja večine delovnih ljudi, ki ne želijo delati namesto zabušantov in nedelavcev. Sedanja formulacija v zakonu o združenem delu omogoča prav takšne nepravilnosti in zato sem ustavnemu sodišču Jugoslavije predlagal, da skupščini SFRJ predlaga nejgovo spremembo*. S temi besedami je sodnik ustavnega sodišča Jugosla vije Vladimir Krivic pojasnil dokaj . nenavaden korak v praksi ustavnih aodišč — da sodnik kot posameznik. ZA KRITJE VIŠJE CENE ALŽIRSKEGA PLIM 540 milijard lir na račun bencina Vlada bo pospravila predvidene pocenitve vsaj do 1986 RIM — Naposled kaže, da se bliža h koncu trnova pot izvajanja pogodbe med Italijo in Alžirijo o dobavah naravnega plina, ki se vleče že nekaj let. Kot je znano je namreč državno podjetje SNAM (ENI) že leta 1977 podpisalo z alžirsko družbo «Sonatrach» načelno pogodbo, na osnovi katere je Italija gradila 2.500 km dolg plinovod (delno podmorski) do Bologne. Alžirija pa je izkoristila čas energetske krize in postavljala čedalje višje zahteve glede cene svojega metana. Po dolgih in težkih pogajanjih'sta končno italijanski minister za zunanjo trgovino Capria in alžirski minister za energijo Belkacem Nabi 24. februarja letos sklenila apolitični* sporazum na osnovi cene 4.41 dolarja za enoto «btu», ki ustreza 27 kubičnim metrom. Ta cena je za 0,53 dolarja višja od gospodarne, zato je SNAM zahtevala, da ji vlada zagotovi razliko 540 milijard lir za prva tri leta, preden podpiše dokončno 25-letno pogodbo o dobavah alžirskega plina. Od tedaj je začela vlada mrzlično iskati kritje za omenjenih 540 milijard, ki jih očitno ni vedela kje iztakniti. Za 180 je dobila rešitev v višji odbavčitvi petrolejskih proizvodov, za ostalih 3G0 milijard pa je predlagala kar 3 različne rešitve, ki jih je parlament zaporedoma zavrnil: zmanjšanje pomoči državam v razvoju, klestenje po proračunih prihodnjih let. predsinočnjim pa črpanje iz sklada za poviške državnemu osebju. Včeraj je vendar Capria dosegel soglasje o predlogu, da bodo tudi v prihodnjih letih pospravili po 120 milijard na račun predvidenih pocenitev bencina (torej na račun avtomobilistov), zaradi česar bo poslanska komisija za industrijo danes odobrila zakonski predlog, ki ga bo nato še potrdil ser.it. • IIHIIHmiinilllMlli||||IIIIHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIimillllll'Hl|linHHIIIIIIIIIIIIHHIIUHMHIIHIIHlHIIIII||IIIIIIIIIHHMMIII||iH||||nliHlillllllllllHIIIHIIIIHIIMIMIII||||||||| POVSEM NOVE « UGOTOVITVE » URADNEGA GLASILA «ZERI I POPULIT» Še en napad albanskih voditeljev na jugoslovansko zunanjo politiko natančneje povedano, kot vsak dru gi državljan — da pobudo za spremembo nekega zakona. Delavec zdaj lahko z dela neupravičeno izostane štiri dni zapored, ne da bi mu prenehalo delovno razmerje. Takšni izostanki se lahko vrstijo vse leto in iz leta v leto. Na ta način zakon omogoča nede-lavcem in špekulantom, da izkoriščajo velike socialne pravice in u-godno živijo na račun tujega dela in skupnosti. število neupravičenih izostankov z dela, katerih posledica je prenehanje delovnega razmerja na podžgi zakona, bi moralo veljati za celo leto. ne glede na zaporednost BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je sklenil, da bo poslal pomoč Kolumbiji, ki jo je nedavno prizadel katastrofalni potres, v katerem je umrlo več sto ljudi. BEOGRAD — Albanski uradni časnik »Zeri i populit* ve tudi tisto, česar nihče drug na svetu ne ve, pravi TANJUG v svojem komentarju. Na primer to. da »Jugoslavija ni neuvrščena dežela* in je to svoje od kritje sporočil bralcem 2. aprila. Glasilo Enverja Ho.vhe je pišlo tudi do povsem nove ugotovitve: trdi, da ,ie Jugoslavija istočasno »uvrščena z ameriškim imperializmom in sovjetskih social imperializmom*. Zecli i populit* je tudi ugotovil, da varnost Avstrije in Švice ne ogroža nihče drug kot Jugoslavija, to pa so men da »zvedeli* ob obisku sovjetskega premiera Tihonova v Beogradu, »ki je z Jugoslovani podpisal sporazum, s katerimi se Sovjetski zvezi odpira široko polje*. Prav ti sporazumi «©-grožajo mir v Evropi in svetu*, še posebej pa, razen Albanije seveda — »neodvisne in zares neuvrščene de- žele, kot sta Avstrija in Švica*. To pa še zdaleč ni vse, kar so od krili v glasilu albanske partije dela samo v enem uvodniku, ki so ga objavili z naslovom »Nove jugoslovanske koncesije sovjetskemu so-cialimperializmu*. Svetu so tako »od prh oči* in ga opozorili, tla samo naiven človek lahko misli, da Tiha nov v Jugoslaviji ni, dosegel n obe nega uspeha, če so že vsi naivni. Tirana ni. Zaradi tega opozarja na slovansko nevarnost v celoti. Zeri i populit* sporoča neslovanskim na rodom, da Tihonov v Beograd ni pri šel «brez cilja ali zaradi želje, da bi (»kazal slovansko človekoljub-nost*. Hoxino glasilo tudi ve, da bo Jugoslavija propadla čeprav ta na poved ni povsem nova. Prvič so jo namreč objavili že 1. julija 1948. te ta. ko .je Enver Hoxha prvič napa vedal propad Jugoslavije »Zeri i pa pulit*, je prava sreča, da je v Evropi tudi takšna dežela, kot je Albanija in v njej časnik, kot je »Zeri populit*, v katerem vse vedo Svet je lahko miren, saj oni bedijo in vse pojasnjujejo. Samo lega ne morejo pojasniti, kaj se pravzaprav dogaja v Albaniji, zaključuje svoj komentar TANJUG, (dd) Zgledna globa zaradi nacističnima pozdrava BONN - Neki Zahodni Nemec bo moral plačati 3 tisoč mark globe, ker so ga na fotografiji spoznali, da je na pogrebu nacističnega pilota Hansa Ulricha Rudla lepo stegoval roko v hitlerski pozdrav. Zgledno obsodbo je izreklo sodišče iz An-bacha na Bavarskem. nec, moški ali ženska, pridobi s poroko italijansko državljanstvo, če prebiva vsaj šest mesecev v Italiji ali pa v zakonski skupnosti tri leta v inozemstvu. Vse to, seveda, v primeru, če ni medtem prišlo do prekinitve katerekoli izmed oblik sklenjene zakonske skupnosti. Kar se tiče otrok, postane italijanski državljan vsak mladoletni, tudi posvojenec, če je vsaj eden izmed obeh roditeljev italijanski državljan. če pa ima otrok dvojno dr žavljanstvo. se bo moral odločiti za eno izmed obeh državljanstev najkasneje leto dni po dopolnitvi pol noletnosti. Vsekakor ima novi zakon tudi več omejevalnih določil. Tako ne bo mogel postati italijanski državljan tisti tuji zakonec, ki je bil v preteklosti kjerkoli (tudi' v tujini) ob sojen na več kot dve leti zaporne kazni «za kakršenkoli prestopek, razen za politična dejanja*. Poleg tega bo lahko notranje ministrstvo zavrnilo pridobitev državljanstva s sklenitvijo zakonske zveze z motivacijo »izpričanih varnostnih razlo gov*. Prav to določilo je vzbudilo med komunističnimi in radikalnimi poslanci določene pomisleke, glede na to. da bi lahko notranje ministrstvo pretirano uporabljalo to moti varijo, ki jo predvideva zakon. Pri tem je zanimivo, da .je bil dosedanji zakon (iz leta 1912) o pridobitvi državljanstva s poroko osna van na (»avtomatizmu*, t.j. žena je s poroko avtomatično postala italijanska državljanka, medtem ko bo odslej državljanstvo podeljeval predsednik republike na predlog no tranjega ministra. O novem zakonu, katerega so izglasovali z glasovi vseh poslanskih j skupin, razen radikalcev, ki so gla i sovali proti in misinov, ki so se vzdržali, so imeli določene pomisleke tudi komunisti, vendar so kljub temu glasovali zanj, ker se je vlada obvezala, da bo v zameno za soglasje KPI v čim krajšem času raz pravljala o dveh zakonskih popravkih in sicer o organski reviziji norm o državljanstvu (iz leta 1912) in o statusu tujca, ki s poroko pridobi državljanstvo (iz. leta 1942). Novi zakon o pridobitvi državljan stva s poroko ne predstavlja le pa membnega prispevka v boju za ize načenje maškili in ženskih pravic v Italiji, ampak tudi možnost za odpravo številnih težav in diskriminacij, ki so jim bile podvržene v Italiji številne družine, kjer je bil en zakonec italijanskega, drugi pa tujega^ državljanstva. To velja tudi za naše obmejno področje, kjer je bilo takih primerov še več, saj vsak danje življenje piše drugače zakone, kot jih beležijo paragrafi in pogo sto enih in drugih prav na področju zakonskih skupnosti z različnim državljanstvom ni bilo mogoče uskladiti. Simmons Dawn iz Južne Caroline. Ta je namreč prejela 250 dolarjev odškodnine, ker naj bi si s koščkom čebule okrušila zob, potem ko je žvečila svoj vsakdanji obloženi kruhek s hamburgerjem. Jedla pa ga je v samopostrežni okrepčevalnici verige McDonakfs. Ker je ženski uspelo, je poskusila še v okrepčevalnici verige Burger King in tudi tisti hamburgerji so imeli preveč čebule, tako da se ji je okrušil še en zob. Za odškodnino je prejela 441 dolarjev. V tretje rado gre, pravijo, pa ni šlo. Ko je namreč poskusila zvijačo v a krepčevalnici neke manjše tvrdke, ji ti niso verjeli in ji niso izplačali ničesar, še več, raziskali so vso zadevo in predali sodišču, ki je žensko obsodilo zaradi sleparije. Najbrž so se sodniki prepričali, da meso ni jeklo in čebula ne železo... MADRID — Trije oboroženi in zakrinkani moški so preteklo noč v bližini španske prestolnice napadli pospešeni vlak in si prilastili okoli štirideset poštnih zavojev. Po prvih ocenah pa vrednost plena ne bi sme'a preseči sedem do osem milijonov lir. katerem sodeluje 46.379 razstavljal-cev, med katerimi 11.399 iz več kot 100 tujih držav. Milijon dolarjev za molk o dioksinu BONN — Lastnik francoske tvrdke «Spelidec» Bernard Paringau* naj bi prejel kar milijon dolarjev za molk glede kraja «zadnje postaje* 41 sodov dioksina iz Sevesa. Paringaux je takrat prevzel tovor, sedaj pa nihče ne ve, kje naj bi bil dioksin. Vest bo v današnji številki objavil zahodnonemški tednik «Stem». Paringaux. ki je ta čas v francoskih zaporih, bo po mnenju žene o vsem molčal »kajti dal je svojo častno besedo, da ne bo ničesar zinil*. Sodobna kriminalka se torej še zapleta... Devet aretacij v zvezi z javnimi prispevki v Palermu PALERMO - V Palermu in S-racusi so finančni stražniki po zaključku obsežnih preiskav zaprli devet oseb zaradi domnevnih nepravilnosti pri odrejanju denarnih podpor dežele Sicilija za javna dela. Med aretiranimi je tudi Ludovico Martellueci, brat palermskega župana Nella, ki je pred kratkim odstopil. Poleg devetih aretiranih, je finančna straža naznanila sodstvu še drugih 26 oseb, pretežno inženirjev in geometrov, ki naj bi pomagali razjasniti, kako je potekalo a dodeljevanje javnih sredstev številnim gradbenim podjetjem za izvajanje javnih del. NEW YORK - Ameriški Pentagon je včeraj predložil nekaj izboljšav k tako imenovani »vroči b-niji», ki povezuje Belo hišo in Kremelj ter namestitev enakih naprav na sedežih vojaških poveljstev a beh velesil. Iz poročila, ki so ga posredovali predsedniku Reaganu izhaja prepričanje, da je možno in nujno izboljšati obstoječe mehanizme za nadzor nad občasnimi krizami v odnosih med Vzhodom in Zahodom, ki bi utegnile prilesti k u-porabi jedrskega orožja. PRODAM rulotko Narcli Patrizia. Telefonirati ob urah kosila na številko 0481 882037. NOVE GRADNJE - stanovanjske in hišne obnovitve. Za informacije telefonirati na št. 040/823636 od 14. do 16. ure. PRODAM pet stolic. Tel. 040/741670. OSM1CO je odprl Miroslav Bandi v Dolini štev. 110. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Frandolič v Sliv nem št. 25. Toči belo in črno vino. RAZPRODAM dve kompletni kuhinji po polovic ii ceni. hrastovo a troško sobo ter raznovrstno pohištvo. Telefon i .40 '54390. (ISMICO je odprl Doro Sirk v Pod-gori. Toči pristno briško vino. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 IZGUBIL sem črn a očala za vid od Samatoree do Bajte. Janko Trampuž. Zgonik št. 35 V KRIŽU na reviji »Primorska po je* so mi pomotoma zamenjali dežni plašč rjave barve Em'! Gombač, bonjerska cesta 328. te lefon (Mu/910145. OSMICO je v Nabrežini odprl Du šan Radovič Poskrbljeno za pri grizek. PRODAM golt GL diesel letnik 1982 (avgust) bele barve v odličnem stanju. Telefonirati v večernih u rali na št. 0481 /779469. Etna bruha že (7 dni CATAN1A — Vulkan Etna še naprej bruha svojo žarečo vsebino, četudi daje znake »utrujenosti*. Včeraj zjutraj je eden od tokov lave dosegel kasarno gozdnih čuva jev na višini 1780 metrov, ki je od najbližjega naselja oddaljena le sedem kilometrov zračne razdalje. Etna bruha že 17 dni, njena lava pa je dosegla najnižjo točko svojega »pohoda* na 1400 metrih nadmor ske višine. Ameriška zgodba o zobeh in čebuli NEVV YORK — Kdor je hamburgerje «tvega» nekaj denarnega za služka, ob tem pa tudi zapor. To je bistvo nove ameriške zgodbe, katere protagonistka je Patricia e ENTE NAZIONALE PER UENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma — Via G. B. Martini 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC OBVEZNIŠKO POSOJILO 1981-1988 ZA Z OVREDNOTENIMI OBRESTMI 600 MILIJARD (EINSTEIN) LIR 1983 S 1. majem 1983 dospejo obresti za šestmesečje november 1982 - april (kupon št. 4) v višini čistih 96.500 lir za vsak kupon v svežnju po 1.000 obveznic in 482.500 za vsak kupon v svežnju po 5.000 obveznic, brez odtegljajev. Poleg tega sporočamo: a) za vrednostne papirje, ki so oproščeni davkov po čl. 5 točka A) pravilnika, je znašal donos 18,681%, kar odgovarja matematičnemu poprečju srednjega efektivnega donosa v obdobju februar in marec 1983; b) za 6-mesečne navadne blagajniške zapise (BOT) je znašal donos 18.985%, i kar odgovarja matematičnemu poprečju donosov — določenih s kapitalizacijo glede na poslovno leto — ki se nanašajo na cene na dražbah v obdobju februar in marec 1983; c) z ozirom na prejšnji točki a) in b) je zato matematično poprečje obresti 18,833%, kar znaša šestmesečne obresti 9,11%, zaokroženo po pravilniku na 9%, povišano za 0,50%, odgovarja šestmesečnim obrestim 9,50%. Zato bodo v smislu čl. 5 pravilnika posojila obresti obveznic za šestmesečje maj - oktober 1983 (kupon št. 5 z zapadlostjo 1. novembra 1983) znašale 9,50%, kar je čistih 95.000 lir za kupon v svežnju po 1.000 obveznic in čistih 475.000 lir za kupon v svežnju po 5.000 obveznic, brez odtegljajev. HIIIIIIIIIHIIIIIIlIllllHIHIHIIIIIHIHKinHlIlllllllllllllUIHlIllIllllllUIIlHIKUlllllllllllllllllllllHlllllllimillllllllliniHIIHHIHimimilllllllllllllllHIIIIIIIIHIIllllllUIII** ODDAMO v najem trgovina sadja ih zelenjave. Telefon 040/412543. PRODAM volksivagen maggiolin® 1200 letnik 1974 v odličnem stanju. Telefonirati od 13. do 14.30 in v večernih urah na št. 040 422093 PRODAM ape 600 MP. Telefon 040/824381. PRODAM fiat 50U letnik 1968 z novim' gumami in opravljenim tehničnim pregledom. Telefonirati ob nedeljah na št. 040/575145. PRODAM alfetto 1.8 letnik 1976 >■ avtoradiom. Telefon (MO/415534 ali 040 60142. UGODNO prodam fiat 132 2000. Tele-fonirati na št. 040/229343 v večernih urah.