83. številka«
Ljubljana, vtorek 11. aprila.
IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
I*hnja veftk dan, izviemili ponedeljke in dneve po nraznicih, ter vetja po po iti prejem*» za avntro-oKorskc de te te za culo loto tfi (cid., za pol let» 8 gld, ia «trt leta 4 gtd — Zn Ljubljano brez pošiljanj* tia dom za celo leto 1 JS цШ., 7.» četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. /a noiilianje n» dom nc računa 10 kr. zn mesec, .40 kr. za četrt leta- — Za tuje ti ei e I o toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodu učitelju na ljudskih šolah in za d i j a k e velja z n ii a ti a cena in вјсег: Za L j u b IJ a n o za četrt leta 2 gld. № kr., po poŠti prujeman za četrt let» 3 gld. — Za oznanila ae plačuje do i	Čet ir ist opne petit-vrste G kr., če so oznanilo enkrat tiska, S kr., če su dvakrat in 4 kr. šc »e tri- ali večkrat tiska.
Dopisi nnj se iivple frankirati, — Kokopisi se no vračajo. — Uredništvo je v LJubljani v Fmnc Knlnianovcj hiii it. 2Г>—26 poleg gledališča v „zvezdi". Upravniätvo, na katero naj ae blagovolit) pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hi M.
Deželni zbori*
. Kranjski deželni zbor.
(Dalje.)
(X. seja. 7. aprila.) I)r. Zamiku izkuäa odgovarjati in se opravičevati Dcžiuan. On pravi, da no more molčati, ko dr. Zamik цјо-govo delovanjo kot muzealni kustos tako napada. Zakaj пц dr. Zarnik govoril uže prej, kar bi bil lehko storil, kot deželni odbornik. To nij patryotieno, da s takimi besedami napada napravo, kakor deželni muzej, ki so ga ustanovili na Eaet in slavo kranjske dežele rt s patrijotični možje. Žalibog, da se antipatij*», ki se širi od neke strani proti osobam, tudi od strani mladine prikazuje na zavod, in da kar je obžalovanja vredno, mladina se ne poslužuje v muzeji razstavljenih reči tako, kakor bi bilo v korist vednosti in omike Želeti. — Moram pa tmli odgovoriti na to, kar je rekel g. Kramarič ob mojej' nenavzočnosti. Rekel je, da. sem jaz največji sovražnik slovenskega naroda io slovenskega jezika. To nij res. Jaz sem ee potrudil, kar je slovenskega izšlo ali za slovenstvo važno, da sem dobil in branil za deželni muzej.
Zapuščine Čopa, Ilitzingerja itd. so po mojem prizadetji lastnina ljubljanskega mu-žeja. Jaz sem kot d eželni uradnik zmirom imel za svojo dolžnost, hraniti v muzeji, kar je važno za kranjsko deželo brez razločka ali je nemško ali slovensko. Zakaj pa nij dr. Zarnik stavil v deželnem odboru predloga, da bi se bila obranila biblioteka dr. C os to deželi. Jaz nijsem o tej zadevi hotel nit sprožiti, kor deželni muzej brani skoraj vse, kar je bilo v Costovej biblioteki. Gospodo, moja, z besedo j narodnost se dela mnogo nerodnosti, kiyti;
Listek*
B u r d a š I,
(spisal Davorin Terato» jak.)
Ob desnem in levem bregu Mure nahajajo se rodbine, tudi manjša sein, katerih prebivalci imajo posebne priimke, postavim: l11 a v e i Kalmuci, Kruti, Plavci so gotovo kolonisti Pečencgov,* katerim Rusi pravijo: Po-lovci zaradi plave barve njihovega života. Nemci so jim rekali: Falben, in v starih listinah radgonskega mesta sem našel zapoved na mestjnna, ki se glasi: „Du sollst den Falben nicht schimpfen." Kalmuci in Kruci so ostanki Kalmukov iu Krucov, ki so iz Mng-jarskega se na Muro pri tepli.
Pa kaj so Burdaši? Pod cerkvo male Nedelje tik brega, na katerem cerkev stoji,,
* Pcčenegi Kmnanl In Patovci-Plftvci at> jedno in isto ljudstvo. Vokulici Matro na goranjiin Ugerakuu so tako imenovani Ptiloczi potuagj&rvtii K umu ti i. Vsi spadajo v turško pleino.
gospoda moja, vsak je izdajalec, kt ne trobi v va3 rog. Ali narodnost stoji visoko nad strankami iu zgodovina bodo odločila, kdo je mislil bolje za narodnost, vaša ali naša stranka. Po mojem mnoiyi ne koristijo tisti narodu, ki mlatijo fraze in hodijo pobirat živio-klice pri nedoraslej mladosti.
„Vitez" Vosteneck potem skuša zofi-stično presukati ministers k I ukaz, ki ga je dr. Zamik citiral in končno naglnšiye, da je ponosen na to, da je c, kr. uradnik. (Sigurno tudi na to, da je bil komisar pri uopoznbljivih famoznih volitvah za kupčijsko zbornico. Ur.)
Dr. Zarnik: Jaz ostanem pri svojem trjenji, da za službo muzejalnega kustosa bi bil pripraven tudi kak penzijonirati profesor, kajti kustos mora razen naravoslovskih znanosti imeti tudi vede v vseh družili strokah. In mož s takimi znanostmi ne bode ves čas pri nas služboval, posebno zdaj, ko povsodi profesorjev рошапјкцјо. Za to plačo more službovati le mož, ki je pri skusili propadel. Tudi takrat, ko je g. Dežman dobil službo muzejalnega kustosa je kompetiral pen/ijonirani profesor Heintz in g. Delman se je jako bal, da bi službe ne dobil, ker je bil takrat närodeu Slovenec.
Dežman ugovarja. Dr. Zamik : (гшуагјеп) to ste mi vi sami povedali.
Kar se Costove biblijoteke tiče, pravi govornik, da nij o njeuej prodaji ničesa vedel, drugače bi bil gotovo svoje korake storil, da bi so bila deželi ohranila. Če živio-klici slovenske mladine g, Dežmaua bole, ker jih narodnjakom očita, moram ga opomniti, da ne mara njemu Se boljo teknejo, kajti tekel je j bil na „Verfassungstag" v Celje po nje, in jih i je z vesoljem poslušal ia še neke puieljce
je vas; Kuršanci; ta vas ima v listinah nemške kancelije ime: Mastrichsen, Mais t rix en, njj mi mogoče dognati, kako se je ime: Kuršanciv Mastrixen prestavilo, in kaj jedno ali drugo ротецја.
Kuršance inmjo sosedje radi za B u rd aš e, in zelo zamčrjajo, ako jih tako kličeš, tudi to prav pro to po te to samega d obod».
Jaz bi trdil, da so Kuršand kolonisti liurdftsov, ki so bili betva, bulgarskega plemena, Bulgari so morali lota (530, ko so jih Obri (Avari) premagali, iz Panonie izseliti se, in Fredegar (cap. G2) pripoveda, da je *J000 bulgerskih mož in žena z otroci vred pri btyoviir-skem kralji Dagobestu prosilo za stanovališča. Takrat so utegnile katere rodbine v onem kraji zaostati, in se pozneje posloveniti. Kakor Pavel Diakon. (II. 2(1) pripoveda jo nekaj Bul-ga rov tudi so izselilo z longolmrdskim kraljem Albainom v goro njo Italijo, zuto bi znali Bo-zijanci, v katerih bistroumni prof, Baudonin de Curtenay je spoznal poslovenjeno Tu-ranče, ostanki teh izvoljenih Ilulgarov biti
lovil. Dr. Zarnik Vosteneeku pritrdi, da je Čast biti cesarski uradnik ali v svojej poziciji kot narodnjak, ue moro si tega pod to vladno sisteme nihče želeti.
Predlog Vestenecka, viteza briških volitev, naj so prošnja g. Didenca odbije, potem pade in sprejmo se predlog finančnega odseka.
Poslanec G r а s s e 11 pporoča v imenu odseka za pregledovanje poročila o delovanji deželnega odbora in stavi sledeče nasvete:
A. Do konta lanskega lota je za trgovino z vinom veljalo pravilo, da so na debelo meqj nego jedno avstrijsko vedro ne sme prodajati. Po vpeljavi metrične mere se je to pravilo tako spremenilo, da jo od novega leta sem —» mestu vedra — 56 litrov merilo, pod katerim prodaja vina na debelo nij dovoljena. Ta na-redba v mnogem obziru nij primerna. Ne gledä na to, da se gotovo ne ujema z načeli postave od 23. junya 1871. leta, utegne baš ta določba le ovirati, da se kmotsko ljudstvo skoro privadi metričnej sistemi, vide, da vilic oorej meri in vagi vendar-le de facto marsikaj овЦје pri starem I Pa tudi raznotere nepriličnosti ia homatye bodo s časoma brez dvoma izvirale iz te prakse. Zato je želeti, da se vsemu temu čim prejo tem bolje v okom pride. Po odborovem mnenji bi se to na vsestransko zu d o volj nos t najbolje doseglo, če bi se staro vedro kot minimalno merilo za trgovino ж vinom na debelo nadomestilo в pol-hektolitrom. Hektolitra v to svrho odbor ne more priporočati, ker je mnogo (za trideset bokalov iu pol) večji od dozdanjega vedra, in bi vinska trgovina iz vestno znatno škodo trpela, ker gospodaiji na deželi — kakor izkušnja uči — v posebnih slučajih, kakor n. pr. o košnji, žetvi iu pri dražili poljskih opravilih malokedaj
_ --------- .. - —јцј——-	—: - ::aü
vsaj še so za Pavla Dtakona se našle bul" garske vasi v deželi Longobardov. Tudi takrat je utegnila se kaka truma odtrgati in v onej okolici naseliti se.
Arabski pisatelj Abu - Ali - Ahmed Bene Omar Ibu-Dasta piäe o Burdasih, da stanujejo mej Cliazuri in Bulgari, da nijso imeli glavarja, teinuč da sta v vsakej vasi dva starosta prepire razsojevala. Pri njih je vladala krvava osveta. Ko so dekleta, dozorela nijso bila več očetom podložna, in smela so si po svojoj volji in svojem okusu ženine izbirati. Mrliče so požigali njih glavno bogatstvo jo bil, kakor pri Bulgarih med in kun i ne kožo, ie katerih so si sešivali oblačila, velečislane kožuhe» Denarja kovanega nijso poznali, temuč vse plačevali s kunino kožuhovino. Ta okoliščina nam razlaga, kako so v starobulgarščiui nastala po-znamenovanja: Kunoljubje, opuin amor, in Ivunoimec, fenarator. Prebivalce okoli Ča-koveamNedolišča imenujejo Vavaždind — 1! o h 11 e|c e. Od kod to ime? Je-li so prišli iz one pokrajine, kder je mesto Bohnia?
toliko vina potrebujejo. Če pa bi ljudem ne bilo moči, pri trgovca тецј nego jeden hektoliter vina kupiti, bi se a tem le pospeševalo in Sirilo pogubno uživanje — žganja, nekaj na kvar vinoreji, bolj iu posebno pa na kvar našemu ljudstvu, katero je žalibog uže do^ sedaj preveč trpelo po groznih nasledkih vedno rastočega konsuma žganja, o teraer vet spregovoriti bode odboru na drugem mestu boljša prilika. Pol hektolitra (= 35 •/« bok.) pa jo le malo (dobre 4 bokale) manjši, kakor nekdanje avstrijsko vedro, in ta mali razloček se z ozirom na to, kar je gori navedeno, nikakor resno v poštev jemati ne more. Zato je odborov predlog, kateremu je povsodi bila želja, da se metrična mera in vaga povsodi v narodnem prometu resnično in dosledno uvede, ta-le:
„Slavni deželni zbor naj sklene, da je deželnemu odboru nalog, naprositi si, c. kr. deželno vlado, naj ona blagovoli ukreniti, da bode — kakor doslej avstrijsko vedro, tako odslej pol hektolitra najmanje, kar se v trgovini z vinom na debelo prodajati sme.11
B) Z ozirom na opravičene pritožbe, katere se v raznih krajih naše dežele glede občinskih priklad na davke po gosto slišijo, zdelo se je odboru primerno, da pozornost slavnega deželnega zbora na to stvar obrne. Faktum je, da priklade na davke v nekaterih občinah časi nekaj let znašajo nad 100°/0, k čemur v prvej vrsti izdatno pripomorejo baš neprimerno visoke občinske priklade- Te priklade si občina se ve da naloži prostovoljno, t. j. naloži jih jej njen postavni zastop. Pou-darjano je bilo, da slavni deželni odbor, kar se mora pohvalno priznati, ostro na to pazi, da občine izpolnjujejo vse postavne terjatve posebno glede razglasov, po katerih se davke plačujočim d&je prilika, pritožiti se zoper sklep občinskega odbora. A tacih pritožeb je baje kaj malo, čemur se ny čuditi, ravno tako, kakor 1цј čudo, da občinski odbori tako visoke priklade sklepajo. V občinskih odborih sede po navadi vplivnejši, t. j. premožnejši možje, katerih se boli toliko priklada, katero občini hote naložiti. VeČina občanov pač često s tem nij zadovoljna, a nekoliko se ogi bije sitnostij in potov, nekoliko pa nehče zameriti se petičnim možem, katerim je izročena skrb za občinske zadeve. Večjidel bi dalo to breme, katero odpraviti pač nij moči,
znatno olajäati, ko bi ae večje občinske priklade -— mestu da se plačujejo v jednem letu — razdelile na več let. S tega stališča predlaga odbor:
.Slavni deželni zbor naj sklene, deželnemu odboru jo nalog, primernim načinom delati na to, da ae plačevanje občinskih priklad, katere visok procent znašajo, razdeli na kolikor mogoče dolgo dobo."
(Kunec prlh.)
Tam so nekdaj, kakor Alfred veliki (glej Dahlmann-Forschungen, I. 419.) poroča, stanovali: Horithi, to je: Horvati, v okrožji, kder ima Vista svoje vire, severno od Karpatov, v Sešinskem, Slezkem in v zapadni Galiciji. Ti Horvati so se pozneje popoljačili. Bistroumni jezikoslovec prof. dr. Johannes Schmidt (Vocalismus, H. 49:) o jeziku te pokrajine, v katerem so izdane nfirodne povesti trudom našega vrlega in veleučenega prof. M. Valjavca. piše, da ne ti, ni slovensk, niti lirvatsk, temuG, „ein Uobergnngsdialokt."
Spisal sem ta članek, da bi mlajše naše pisatelje iteralis vicibus spodbudil, naj svojo lepe moči posvečujejo znanstvenim Študijam in spisovanju znanstvenih rečij, — ker mlečnih poezij imamo uže dovolj, — za domačo zgodovino, ethnografijo, topografijo pa že je zmirom — „veliki petek." — Ne obsojam s to opazko poetov in beletristov, temuč mislim da bi marsikateri naših mlajih prijateljev vspešnišej delal v prozi, nego v verzih, v zgo dovini nogo v estetiki, kar bi tudi našemu e lovstvu koristilo.
Štajerski d fiel ni zbor.
Iz Oradca 6. aprila. [Izv. dop.] Nadaljuje ae debata o deželnem proračunu, rotrebščina za ustanove in Štipendije znaSa 17.672 gl., dalje se dovoli 20 štidend|j za učiteljske pripravnike po 100 gl,, 5 Štipendij po 150 gl., in 3 po 100 gl. za učite|jBko pripravnico v Gradci, 6 Štipendij za učiteljske pripravnike za meščanske šole. Doneski za vedo in umetnost 8670 gl., Joanej 40.024 gl., zgornja realka v Gradci 41.825 gl., realna gimnazija v Ptuji 12.300 gl., zgornja realka v Ljubnem 21.306 gl-, meščanska Sola v Judenburgu 8575 gl., v Fürstenfeldu 7124 gl., v Hartbergu 6952 gl., v Radgoni 7472 gl. (remuneracija učitelju slovenskega jezika 160 gl.,) v Celji 7720 gl.
Na celjskej meščanskej šoli je slovenščina za Slovence obligatna, v vsakem razredu'2 uri na teden, za Nemce prosta in posebni kurs, katerega veČina nemških učencev obiskuje. Tudi Celjani začenjajo izpoznavati, da je za obrtnika ali trgovca v mestih in trgih spodnjega Štajerja znanje slovensk eg a jezika neobhodno potrebno. Za slikarsko galerijo in akademijo za risanje plača dežela 8303 gl. Gledališče nese sed^j deželi 4783 gi., a potrebne poprave bodo požrle ne samo to, ampak Šo večjo svoto. Zavod fca gluhoneme ima potrebščino 10.041 gl., pokritje 5.171 gl. Gospodarska Sola v Grottenhofu ima 8.636 gl. stroškov, 2.151 gl. prihodkov, Sola za podkovanje konj in živinozdravnišnica potrebščino 9.506 gl., pokritje 4.770 gl.
Za ljudske šol e znaša cela potrebščina 862.760 gl., od katerih okraji plačajo 317.811 gl., ostali znesek dežela.
Sadje- in vinorejska šola pri Mariboru kaže potrebščino 19.468 gl., pokritje 6.150 gl,, tedaj mora dežela 14.318 gl. doplačati.
Dr. Domin kuš graja, da se slovensk jezik na tej šoli preveč zanemarja, da se Čisto slovenski učenci, katerih je veČina na šoli, morajo takoj začeti v nemškem jeziku vaditi, da si jim n|j razumljiv. Nas ve tuje resolucijo, da naj deželni odbor skrbi, da v pripravnem kursu so slovenski učenci vadijo v slovenskem jeziku.
Resolucija je bila od večine zbora sprejeta, proti njej so le glasovali nekateri mladi Nemci, se ve da tudi renegat slovenski Wretschko.
Poslanec Žnidaržič je predložil, da so naj nekaj trsnih sadežev od vinorejne šole po
postavo strogo in energično izvrSevala proti vsacemu, zlasti pa glodala, da se gozdi ne opustoše in kjer so posekani, na novo zasadijo.
Predno se seja sklene, prosi dr. V o 8-njak deželnega glavarja, naj mu privoli govoriti, da z dokazi odvrne, kar je včeraj trdil c. k. namestnik gledä c. k. uradnikov na spodnjem Štajerskem.
Deželni glavar povpraša zbornico, ali sme dr, VoSnjak javiti svojo faktično popravo. Zbornica privoli.
Dr. VoSnjak: „Nj. ekscelenca g. namestnik je včeraj ob konci debate o deželnem proračunu moja očitanja glede nastavljena tacih c. k. uradnikov na spodnjem Štajerskem, kateri nijso zmožni slovenskega jezika, odvračal s tem, da so moja očitanja brez vsake podloge, ker so na spodnjem Štajerskem vsi stalni c. k. uradniki političnih in sodnijskih uradov popolnem zmožni slovenekega jezika.
Ker se po tacem meni očita, kakor, da hi bil kaj neresničnega trdil, tukaj izjavljam, da sem vsak čas v stanu, njih ekscelenci g. na- ■ mestniku ne samo jednega, temuč več stalno nastavljenih c. k. sodnijskih uradnikov imenovati, kateri v spodnje-štajerskih slovenskih okrajih uradujejo, ki slovenski niti najmanje ne znajo in s slovenskimi strankami po tolmačih občujejo na veliko kvar pravosodstva. Isto tako bi lehko imenoval celo vrsto c. k. profesorjev, c. k. finančnih, poštnih, tolografičnih in stavbenih uradnikov, ki 6lužbuj40 v spodnje-Stajerskih slovenskih okrajih, a so nezmožni slovenskega jezika. Da dotičnih osob nijsem v javnej seji imenoval, storil sem iz obzira na dostojnost visocega deželnega zbora."
C, k. namestnik Ktibek še jedenkrat trdi, da njemu nij znano, da bi na spodnjem.. Štajerskem bil stalno nastavljen kak godnijaki uradnik, ki bi ne bil slovenščine zmožen. Ker priznä, da imena javno povedati bi ne bilo na pravem mestu, naj govornik saj imenuje sodnyo, pri katerej je tak uradnik, Če res za katero ve.
Dr. Vošnjak: Ker njih ekscelenca g. vladni zastopnik naravnost od mene zahteva...
Deželni glavar: Po opravilnem redu ne morom dopuščati daljše debate. Isto samo to sinem privoliti, da g. govornik po zahte-vanji uj. e. gosp. namestnika imenuje okraje.
Dr. Vošnjak: „Taki soduijski okraji so; Maribor desni breg Drave, Sv. Lenart in Slov. Bistrica. Za te-lo jaz sam vem, pa se gotovo še pri druzih sodnyah taki uradniki nahajajo."
S tem je bila Ц epieoda končana, gotovo ne na veselje g. ces. namestnika, kateri je morda zanašajo se na poročila predsedništva višje sodnije, res mislil, da dr. Vožnjak svoje trditve ne bode mogel dokazati.
Iz Gradca 7. aprila. [Izv. dop.] Predlogi finančnega odbora o deželnem proračunu so daljo obravnavajo, Podružnica
in najdenišnica v Gradci kaže potrebščino kolikor mogočo liizkej ceni podaruje taciin 140.944 gld., prihodek 15.183 gld.; norišnica kmetskim vinogradnikom, katere v ta nainen v Feldhofu potrebščino 106.567 gld., pokritje
vinorejna društva ali gospodarske filjjale priporočajo deželnemu odboru. Tudi ta resolucija je bila s preje ta.
S1 at i n s k e toplice kažejo potrebščino 81.850 gl., prihodek 154.850, tedaj nesojo deželi 73.000 gl., dobrnske toplice pal2.9;6 gl. Zarad gozdov so sklene resolucija, da deželni zbor pričakuje, da bode vlada gozdno
109.7511 gld., javna bolnica v Gradci potrebščino 159.500 gld., pokritje 153.199 gld.; deželne ubožnice v "Wildonu, Ptiyi in Kittcifeldu potrebščino 45.495 gld., pokritje 30.925 gld. Oskrbovanje ubozih stane deželo, za porodnišnico in najdenišnico 21.800 gld., za nornišnico 61.000 gld., za javno bolnico v Gradci 70.000 gld., za bolnice po deželi 55.000 gld., zvunaj