OGLAŠAJTE V
NAJBOLJŠEM
SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
JEN AKOPRAVN O
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), AUGUST 21, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 163
CHARLES E. VRANEKOVIČ
Včeraj zjutraj je umrl v University bolnišnici štiri dni star Charles Edward Vranekovič, sinček Carl in Loretta Vraneko-yič iz 17006 Palda Dr. Poleg star-sev zapušča tudi sestrico Carol Rae. Pogreb se vrši v torek popoldne ob 1.30 uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek, 478 E. 1^2 St., na pokopališče Calvary.
potnika poškodovana
Tekom poleta
new YORK, 19. avg. —Tekom nevihte, ki je divjala na po-^etu med Chicago in New Yor-kom, je bilo v bližini Eastona, Pa., letalo tako resno metano od zračnih vrtincev, da sta dva potnika, en moški in ena ženska, <iobila resnejše poškodbe.
Vodja belgijskih komunistov umorjen
Komunisti zvračajo krivdo za politični umor na pristaše kralja Leopolda
LIEGE, Belgija, 18. avg.—Pri vratih svojega doma v tem mestu je bil nocoj umorjen belgijski komunistični vodja Julien Liahaut. Prva poročila so javila, da sta ga ustrelila dva moška, ki sta dospela z avtomobilom in po oddaji strelov izginila.
Času odgovarjajoča pridiga
Preteklo nedeljo je bil v Old Stone presbiterijanski cerkvi, v kateri je bil poročen tudi mar-®ikak mlad slovenski par, kot izreden gost dr. William Paugh, 6den izmed glavnih stebrov ameriške presbiterijanske sekte. V govoru je izrazil obžalovanje, da se je današnji svet razdelil v nasprotujoče iii »pic-pirajoče skupine. Zdi se mu, da postajajo krute sile, ki izrabljajo ljudske nesporazume, sovraž-^ost^, predsodke in sumnje čim-^3-lje močnejše in odločnejše. Na vseh krajih, celo v našem lastnem medsebojnem življenju tu v Ameriki, pojemo himno sovraštva. Vse naše življenje sika iz sebe strah in sumničenje. Postali smo narod nasprotujočih si idej in idealov," je izjavil.
Potem je dr. Paugh nadaJje-^8-1, da je edini izhod za edin-®tvo narodov v izpolnjevanju %aukov krščanstva, toda predlo morejo današnje cerkve to 'zvesti, se morajo. same očistiti in zveličati. Če hoče človeštvo ohraniti svojo svobodo, če hoče doseči mir, tedaj morajo iftieti posamezniki tako trdno "Vero, da je bil človek po božji ^olji ustvarjen svoboden, pa je Samo svoboden tudi čist, V tej ^agični uri potrebuje svet mož ^ žena, ki niso naprodaj, mož
žena, ki so prav iz dna duše pošteni in zdravi, mož in žena, ^ijih: vest je tako stanovitna kot 'Sla na kompasu. Svet išče da^ ^es mož in žena, ki bodo Vztrajno stali na braniku pravičnosti pa če bi se tudi svet podiral okoli njih; takih, ki se bodo lagali, se zbegavali in 'imikali; močnih, poštenih in direktnih mož in žena, ki imajo pogum in prepričanje postaviti se po robu krivici. Bodočnost sveta je v rokah preprostih, dostojnih mož in žena ysepovsodi, ki so pripravljeni Žrtvovati vse, da postane svet "Varen, pravičen in svoboden.
želijo ameriškega poslanca P'i papežu
Na zborovanju katoliške pod Porne organizacije "Vitezi sv Janeza" so delegatje sprejeli resolucijo na predsednika Tru ^ana, naj pošlje ameriškega ^topnika v Vatikan in odobr Veliki petek, kot narodni praz-^'k. Oboje predstavlja želje pa Peža.
Izjava, katero je v tej zvezi podal član belgijskega politbiro-ja Jean Terfve med ostalim pravi:
"Okrog 9:30 je neki moški pozvonil pri vratih Lehautovega doma. Ko je Lahautova žena odprla vrata, je tujec rekel, da je njegovo ime Henrik in daf želi govoriti z Lahautom. Žena je poklicala Lahauta, kije prišel iz kuhinje k vratom. Tedaj so padli štirje streli; eden je zadel Lahauta v glavo, trije pa v telo. Čez nekaj minut je Lahaut izdihnil."
Lahaut je bil 66 let sta in je postal član komunistične stranke leta 1923, od leta 1937 dalje pa je bil član belgijskega parlamenta. Bil je odločen nasprotnik kralja Leopolda in je s socialisti vred vodil trpko opozicijo proti njegovemu povratku.
Ko je bil pred kratkim Leopoldov sin zaprišen kot regent, je Lahaut sredi ceremonij v parlamentu zaklicali "Živela republika!"
Komunisti objavili apel za maščevanje
LIEGE, Belgija, 19. avg.—Belgijska komunistična stranka je objavila apel na delavstvo, v katerem krivi pristaše odstoplega cralja Leopolda za umor strankinega voditelja Lahauta in zahteva, da se njegova smrt maščuje.
Poziv izjavlja, da mora delavstvo Belgije "strniti svoje sile v svrho razoroženja morilcev in ustaviti fašizem."
Atentat je bil izvršen komaj par ur po sestavi prve vlade, ki je bila formirana, odkar je prestolonaslednik Baudouin postal titularni vladar dežele.
Novi premier Joseph Pholien je takoj na narod naslovil radijsko poslanico, v kateri je .v imenu vlade izrekel obžalovanje nad političnim umorom, katerega je označil za "grd zločin," ki je grozovito pretresel vse dobre državljane.
je uradni vodja komunistov, dejansko pa se smatra, daje odločilna osebnost v stranki Edgard Lalmand, bivši žitni trgovec iz Antwerpa, ki je generalni tajnik stranke in tudi član parlamenta.
rusija raztegnila bojkot
LAKE SUCCESS, 18. avg.— Rusija je danes raztegnila svoj bojkot še na en del Združenih narodov, povdarjajoč s tem, da še ni pripravljena zavzeti svoje normalne vloge pri Združenih narodih.
Vsled tega novega bojkota je prizadela poseben odbor za informacije iz ne samo-vladanlh teritorijev. To je 31. organ Združenih narodov, ki je prizadet na ta način.
na delu za mir na koreji
LAKE success, 18. avg.— "Šest majhnih" sil v Združenih narodih se je danes sestalo za privatne pogovore o nedavni ponudbi Indije, da bi ta skupina prevzela nalogo za sestavo mirovnega programa za Korejo.
Sir Benegal Rau iz Indije je pozval zastopnika Jugoslavije, Norveške, Egipta, Ekvadorja in Kube, da se sestane jo v svrho razčiščenja tega vprašanja, predno se pred Varnostnim odsekom predloži predlog za ustanovitev odbora "majhnih šest" za Korejo.
Komunisti razglasili stavko žalovanja
Pholien, ki je vodja krščan ske socialne (katoliške) ptranke, je v svoji izjavi na narod rekel "M. Julien Lahaut je energično in pogumno zagovarjal teo rijo, katero večina Belgijcev odklanja. V demokratični deželi kot je naša imajo vsa prepričanja pravico, da se izpovedujejo, dokler spoštujejo zakone, katere je osvojil narod, za svojo vlado."
Toda komunisti so že podvze-li akcijo. Oklicali so stavko žalovanja v kovinskih tovarnah tega mesta in njegovih predmestjih, ki bo verjetno trajala do Lahautovega pogreba.
Belgijska komunistična stranka ne šteje več kot 25,000 članov v deželi, ki ima osem in pol milijonov prebivalcev, toda število n j enih simpatiČar j ev znaša okrog 175,000. V parlamentu imajo komunisti sedem članov v senatu pa tri.'
Lahaut je bil osebno popularen tudi izven svoje stranke. Bil
Hladno vreme ostane
Nenavadno hladno vreme za ta čas, katero imamo že par dni, bo še ostalo. Včeraj je toplomer dosegel 70 stopinj vročine, ki pa je med 4.30 popoldne in polnoči zdrknil na 52. V nekaterih drugih krajih pa je bilo še mrzleje, kakor na primer v Madison, Wis., kjer je toplomer kazal 39 stopinj, v Omahi 43, v Minneapolisu 40 in Des Moines 40 stopinj. Blizu Spencer, Iowa, je bila slana, ko je toplomer padel na 34, in priča kuje se, da bodo imeli slano tudi v nižjih delih Michigana, dočim se je za Ohio še ne pričakujte.
Japonska podprla stališče Združenih narodov v Koreji
TOKIO, sobota, 19. avg.—Japonska vlada se je danes formalno postavila ob strani Združenih narodov v njih stališču na Koreji, in se pridružila zapadnim demokracijam v ideologični borbi V zvezi s to odločitvijo, je vlada izdala "bel papir," vsebujoč 3,800 besed, o boju na Koreji Vsebina tega "belega papirja je med drugim vsebovala sledeči stavek:
"Naše sodelovanje z demokra cijami, da jim pomagamo oja čiti njih enotnost, bi se moralo smatrati za nič manj kot potre bo za našo lastno, samo-obram bo."
Poslovilni pozdrav in zahvala
Bliža se čas povrata v domovino. Polne iri mesece smo preživeli med vami— in zdaj nam je težko, ko odhajamo. Težko zaradi tega, ker smo si pridobili mnogo novih iskrenih prijateljev in slovo od zvestih prijateljev je vedno bridko. Toda ta bridkost se zmanjša z zavestjo, da nosimo prijatelje tudi naši domovini. Spoznali smo vas kot vrle, poštene in zveste ameriške patriote, spoznali smo vas kot žive kaplje krvi naiega naroda, ki so se prelile v Ameriko. Ob tej priliki se spominjam besed vašega slavnega president a Roosevelta, ki jih je izrekel leta 1943 takole: "V naši državi živi mnogo, mnogo milijonov državljanov najrazličnejših narodov sve-. ta, toda kdor ni ohranil v svojem srcu ljubezni do svoje rojstne domovine, ta tudi noye domovine ne more ljubiti!" To je ljudska modrost, ki je stara, odkar ima človek zavest domovine v sebi. To najlepšo last;p.ost srca ste tudi vi ohranili. Zato verujemo v vašo ljubezen, ki jo gojite do rojstne grude, verujemo v vašo pravičnost, ki jo kot državljani velike države gojite do majhne zemlje, ki se z nadčloveškimi napori bori za svojo srečo, za svojo slavo in za svoj ponos.	*
Dragi prijatelji, bratje in sestre, lepo nam Je bilo med vami. Prav pri vas smo začutili, kaj se pravi domovina, prav pri vas smo se učili, kako se mora domovino ljubiti.
Vrle ameriške slovenske žene, hvala, hvala vam za vso veliko naklonjenost, ki ste nam jo ob vsakem koraku izkazovali!
Vrli ameriški slovenski možje, hvala, hvala vam, za vse, kar ste storili za nas!
V?la ameriška slovenska mladina, hvala, hvala vam za vašo srčno iskrenost!
Naj pride' karkoli, žalost ali veselje, nikoli več se ne bomo pozabili. Kjerkoli bomo hodili po naši zemlji, se vas bomo spominjali in bomo rekli: Glej, tamle pod. hribom je krave pasel človek, ki smo ga srečali na ameriških tleh. In bomo pozdravili hribe in gozdove tega človeka v njegovem imenu in se ga bomo spominjali z najlepšo mislijo.
Dragi rojaki, pošiljamo prav vsem še enkrat z ameriških tal zveste, prijateljske pozdrave in ne rečemo zbogom, temveč na svidenje in še in še na svidenje!
New York, 18. avg. 1950.
V imenu delegacije OF Slovenije:
Tone Seliškar
Naslov T. Seliškar j a v starem kraju je:
Tone Seliškar, književnik Medvedova ulica l/II L j ubij ana, Y ugosla via
Mlad. pev. zbor SDD
Starše otrok Mlad. pev. zbo ra SDD na Waterloo Rd. se prosi, da pošljejo svoje otroke v torek zveč6r na vaje, ki se vršijo točno ob 6. uri. Sprejema se tudi nove člane. Vaje se vrše zaradi piknika, ki ga zbor priredi v nedeljo na farmi.
Domače vesti
Izvosček oropan
V soboto zvečer je neki neznanec poklical izvoščka Raymonda Gentile, ko je baš pripeljal dvoje potnikov na vogal Thomhille Drive in Eddy Rd., ko pa se je Gentile odzval, ga je tujec zbil na tla in ga oropal za $19.
Država imela $1,015 izdatkov za "evidenco"
Kot razvidno iz poročila, ki je bilo predloženo gov. Lauschetu, sta dva agenta državnega urada za alkoholno kontrolo potrošila $1,015, ko šta skozi par mesecev zahajala v notorični Pettibone klub v okraju Geauga, kjer sta hazardirala in na ta način zbrala, obtežilni material, s katerim je bilo pred sodnijo dokazano, da se v prostorih kluba vršijo nelegalne igre za denar. Država bo agentoma seveda morala denar, ki sta ^a v igrah izgubila, vrniti.
Jeklar ha omejila obrat radi stavke,
Snoči je bilo javljeno, da se bo danes ob šestih zjutraj začela stavka delovnega osobja pri River Terminal Railway, ki 6bratuje'v industrijskem pasu Clevelanda. Republic Steel Co. je v tej zvezi odredila omejitev svojega obrata in 1,500 delavcem naročila, da ostanejo doma do nadaljnjega naznanila. Delavci pri pomožni železnici zahtevajo 40-urni delovni teden in 31 centov več plače na uro.
Nfa obisk v domovino .
Danes odpotuje večja skupina naših rojakov in rojakinj na obisk v staro domovino. Med njimi so tudi Jennie Dagarin iz 6907 St. Clair Ave., ki gre za nekaj mesecev v Radovljice na Gorenjsko, kjer ima dva brata in dve sestri; Steve Gombach iz 6524 Metta Ave., ki odide v Ljubljano, kjer ima brata, nato pa bo šel v rojstni kraj Javorje na Primorskom, kjer ima več drugih sorodnikov. To bo njegov prvi obisk v 37 letih; Mrs. Rose Vičič, ki vodi gostilno na 4304 St. Clair Ave. Bo obiskala mater v Zagrebu in svoj rojstni kraj v Brežicah na Štajerskem. Tam bo ostala dva meseca. Mrs. Josephine Birtich iz 17005 Waterloo Rd. bo pa obiskala svojce v Trbovljah.
Želimo vsem srečno potovanje in zdrav povratek!
Iz bolnišnice
Iz Glenville bolnišnice se je vrjiil Edward Mahnič, sin Mrs. Mary Stokel iz Thompson, O. Prestal je operacijo na slepiču in zdaj se nahaja pri stricu in teti Mr. in Mrs. Carl in Frances Cech na 16601 Kipling Ave., kjer ga prijatelji lahko obiščejo.
Mrs. Mary Bartol se je vrnila iz bolnišnice na svoj dom na 16119 Waterloo Rd., kjer se nahaja pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje se vsem prijateljicam in znancem za obiske v bolnišnici, darila in cvetlice, ki jih je prejela. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo na domu.
Podr. št. 106 Sansa
Nocoj ob 7.30 uri se vrši seja podr. št. 106 Sansa v AJC na Recher Ave. Članstvo in društveni zastopniki so prošeni, da se udeleže v polnem številu,
Dve diviziji komunistov strti V borbi pri Pohangu
Po dvodnevni borbi so Južni Korejci potisnili sovražnika 12 milj nazaj
TOKIO, pondeljek, 21. avg.—Glavni stan gen. Mac-Arthur j a je danes javil, da so sile Združenih narodov v borbah v okolici mesta Kumhwa zadale sovražniku nad 3,500 izgub in ga vrgle nazaj.
Isto poročilo dalje pravi, da je bil Severnim Korejcem v ofenzivi na severnem sektorju iztrgan ves teren, ki so ga prej pridobili.
V	bližini mesta Taegu pa so komunisti vprizorili nov napad in napredovali okrog dve milji ob gorskem robu, predno so bili ustavljeni 15 milj severno od omenjenega važnega mesta.
V	tej akciji so bila prvič poslana v boj letala tipa Mustang v nočni operaciji.
Dalje se javlja, da so južno-korejske sile sovražniku iztrgale važno gorsko postojanko Koo-tong, ki se nahaja 12 milj južno-vzhodno od Uisonga.
Zmaga južne korejske armade na vzhodni fronti
TOKIO, 21. avg. — Južna korejska armada poroča, da je v nedeljo na vzhod.nem sektorju fronte izvojevala večjo zmago nad silami Severne Koreje, ki je štela okrog 30,000 mož.
Ob istem času so težko se boreče ameriške čete zbrisale pridobitve komunističnih sil pri oporišču Changnyong ob reki Naktong na centralni fronti ter zadale težke izgube sovražniku na skrajno južni fronti.
Lep uspeh piknika zbora "Triglav"
Včeraj se je vršil piknik pevskega zbora "Triglav" na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave., kateri je vzlic hladnemu vremenu privabil lepo število prijateljev in pevcev drugih zborov. Zabava je bila prijetna in uspeh zadovoljiv. Oddan je bil dobitek, katerega je zboru darovala Mrs. Josephine Gabriel iz 13608 Crossbum Ave., in dobil ga je Mr. John Lazar iz 1274 E. 167 St., kateri se naj zlasi pri predsedniku zbora, Mr. Jacob Je-senko, 3567 W. 61 St., ali naj pokliče AT 1-7776.
Vaje skupnih zborov
Vse pevce in pevke zborov, ki jih poučuje pevovodja Mr. Frank Vauter, se prosi, da pridejo nocoj in jutri zvečer na vaje v Slov. nar. dom na St. Clair Ave^ Pričetek točno ob 7.30 uri.
Požar v trgovini
V soboto zvečer je izbruhnil ogenj v trgovini Freeman's Inc. na 1138 Prospect Ave., ki je povzročil za $6,000 škode. Sodi se, da je požar pastal vsled malo mamo proč vržene cigarete.
Amerika sprejela pomoč Turčije
WASHINGTON, 18. avg.-Zedinjene države so danes z "globoko hvaležnostjo" sprejele ponudbo Turčije, da pošlje četo 4,500 mož v boj poleg ameriških vojakov v Koreji.
Turčija, ki meji na Rusijo ter uživa vojaško pomoč Amerike, da obvaruje svoje ozemlje, je tretja dežela, katere ponudba za vojaštvo za korejsko fronto, je bila v minulem tednu sprejeta.
Državni department je danes naznanil, da so Zedinjene države "v principu" sprejele ponudbe za kopno pomoč od strani Anglije, Nove Zelandije in Avstralije, toda podrobnosti se še ni uredilo
Ameriški pritisk na evropske zaveznice
WASHINGTON, 19. avg.— Nocoj bo z letalom odpotoval v Evropo Charles M. Spafford kot posebni zastopnik predsednika Trumana, ki bo imel serijo konferenc s predstavniki Anglije, Francije in drugih zapadno-ev-ropskih vlad, ki so članice Severnega atlantskega pakta, v pričakovanju, da povečajo napore za ojačenje svojih oboroženih sil.
Ameriška vlada je prepričana, da bo nevarnost vojne med Sovjetsko zvezo in Zapadom tekom prihodnjih par let resna in da bodo države, ki so podpisale Severni atlantski pakt koš položaju le, ako bodo v stanju odbiti napad, če bi prišlo do oboroženega konflikta.
Zedinjene države so prepričane, da Zapadna Evropa do danes v tem pogledu še ni storila svojega deleža.
iznenaden radi imenovanja
CHICAGO, 18. avg.—Tu so se danes razširile govorice, da bo predsednik Truman imenoval črnko—odvetnico Mrs. Edith Sampson kot delegatinjo Zedi-njenih držav pri Generalni skupščini Združenih narodov, ki se snide v New Yorku prihodnji mesec.
Iz Washingtona so prispele govorice, da se je predsednik Truman odločil imenovati črnko za delegatinjo, da pobi je obtožbe Rusije češ, da v Ameriki prevladuje diskriminacija.
sedež združenih narodov premeščen
NEW YORK, 18. avg.—Sekretariat Združenih narodov je danes pričel seliti svoj glavni stan v Lake Successu v nove prostore na vzhodni strani Manhattana.
Premestitev sekretariata bo dovršen do 1. septembra. Razni oddelki in divizije Združenih narodov bodo nastanjeni s 1. januarjem 1951 v novem poslopju na 42 St. in First Ave.
možnost železnicarske stavke na vidiku
WASHINGTON, 16. avg.— Predstavniki dveh železničar-skih bratovščin, trainmanov in kondukterjev se pogajajo z vladnimi predstavniki in železni-čarskimi lastniki že skozi zadnjih 17 mesecev, ne da bi dosegli sporazum. Vse kaže, da ako se v kratkem ne zedinijo, zna priti do stavke 300,000 mož.
materine sanje uresničene
TEXARKANA, T e x., 16. Avg.—Mrs. Wood, materi poročnika Robert Wooda se je sanjalo pred sedemnajstimi dnevi, da je bil njen sin ranjen v bitki v Koreji. Danes pa je prejela obvestilo od vojnega oddelka, da je bil ubit 30. julija, torej natančno tisti dan, ko je imela tozadevne sanje.
stran 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) ____________________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev) _______________________________
For Three Months—(Za tri mesece) ...___________--
$8.50 .. 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)____________________ •
For Six Months—(Za šest mesecev)__
For Three Months^—(Za tri mesece) ______
_________$10.00
__________ 6.00
-------- 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
KONTROLA VOJNIH SIL V DEMOKRACIJI
Zedinjene države imajo danes največjo armado, mornarico in letalsko silo v svoji zgodovini. Toda noben ameriški državljan ni treba da misli, da nima vpliva glede organizacije in ureditve teh sil. Naši očetje, ki so ustanovili to deželo, so bili odločeni, da ohranijo kontrolo nad armadnimi oziroma vojnimi silami v rokah ljudstva, ter so to tudi jasno odredili v več točkah naše Ustave.
Prvič, po Ustavi je predsednik Zedinjenih držav vrhovni poveljnik armade in mornarice. (Besede "armada in mornarica" kot so rabljene v Ustavi, so vzete kot da vključujejo tudi današnjo zračno silo, ki Je postala po zakonu iz 1. 1947 poseben del naše vojaške uredbe.) Ker ljudstvo samo voh predsednika, je ono tisto, ki izbira vrhovnega poveljnika naših vojnih sil. Dalje Ustava določa, da ima zvezni kongres določeno oblast nad vojnimi silami, da s tem prepreči možnost izrabe oblasti po kakem predsedniku, ki bi hotel kot vrhovni poveljnik utrditi svojo moč preko ustavnih določb. Kongres določa obseg naših vojnih sil in nakazil za vzdrževanje istih. Nakazila ne morejo biti odrejena za več kot dve leti vnaprej. Senat odobri ali pa odbije predsednikova priporočila povišanj in nameščen] v naših oboroženih silah (razen kadar je predsednik v času nujnosti poverjen, da sme po odloku kongresa sam odločati v nameščenj-u in povišanju visokih častnikov.
Končno ima kongres tudi pravico napovedi vojne v svojih rokah; Ustanovitelji te dežele so bili uverjeni, da taka oblast ne sme biti v rokah ene same osebe.
Dva od prvih desetih dodatkov k Ustavi vključujeta tudi zadevo vojaške politike. (Deset dodatkov k Ustavi tvori naš "Bili of Rights.) Eden teh dodatkov določa, da vlada ne sme prepovedati obstoja civilne armade. (Po Webster je vi razlagi to pomeni državljane vpoklicane in vežbane za vojaško službo, toda pozvane v armado samo v času vojne. Naša revolucijonarna vojna sila je obstajala povečini iz take civilne "milice." Kasneje je organizirana milica dobila v Zedinjenih državah naziv Narodna garda. Tako se imenuje od 1. 1920.)
Ustavni dodatek o vojški politiki pravi: "Vojak ne sme biti nameščen v času miru v nobeni privatni hiši brez dovoljenja lastnika, niti v času vojne, ko se to vrši samo po določbah zadevnih zakonov." Ljudstvo .je hotelo imeti zagotovilo, da se ne bo v času miru odvzemalo privatne lastine v svrho vojaške uporabe, ako pa bi taka potreba nastala v času vojne, da se potem to vrši v okviru zakona, sprejetega in odobrenega po ljudskih predstavnikih. Ta dodatek je pomagal vzpostaviti trden princip civilne oblasti nad vojaško. Kongresna oblast nad vojnimi silami pa ni omejena samo na to zadevo in na določanje nakazil—kongres tudi po ustavnih določbah odreja pravila po katerih so upravljane naše oborožene sile. Sprejema dalje postave z ozirom na organizacijo, disciplino in upravo Narodne garde in rezervnih sil. Tako ameriško ljudstvo potom svojih izvoljenih kongresnih zastopnikov izvaja nadzorstvo nad svojimi vojaškimi silami.
Predsedniku pomagajo pri izvajanju njegove oblasti kot vrhovni poveljnik kabinetni pomočniki, (časjtniki) ki jih imenuje sam, odobriti pa jih mora senat. Eden od članov njegovega kabineta je obrambni tajnik, ki je obenem njegov poglavitni svetovalec v vojaških zadevah. Zakon zahteva, da je civilist, ki vsaj deset let pred imenovanjem ni bil v vojaški službi. Pod tajnikom za obrambo so trije tajniki ali ministri, ki imajo v svojem področju armado, mornarico in zračno silo. Navadno so civilisti in vršijo svoje dolžnosti kot predstavniki predsednika. Poklicni častniki izvajajo aktualne vojaške operacije, toda vedno v imenu in po naredbah ministrov—vendar tvorijo trojico gl. svetnikov vrhovnega poveljnika Predsednika poveljniki treh poglavitnih sil; armade, mornarice in zračne sile.
—Common Council
venskega odvetnika dr. Avgusta Sfiligoja. Aretacijo je odredilo Vrhovno vojaško sodišče v Rimu s pretvezo, da ni dr. Sfiligoj odsedel celotne kazni 30 let, ki mu jo je prisodilo Posebno fašistično sodišče leta 1941. Dogodek je vzbudil umevno ogorčenje vsega našega demokratičnega ljudstva, ki 4obro ve, kakšen je bil pravi namen "posebnega sodišča za zaščito države" v času fašizma. Zločinsko delovanje te fašistične ustanove se je stopnjevalo do viška s procesom 24. decembra 1941 v Trstu, ki je zajel z obtoženci skoraj vse večje slovenske naselbine na Primorskem. To sodišče je predstavljalo tragično sodno burko in žalitev sodstva.
Ta najnovejši ukrep Vrhovnega vojaškega sodišča v Rimu dokazuje, da se sedanji oblastniki v Rimu še nismo mogli sprijazniti z dejstvom, da so ljudske množice pred več ko petimi leti. temeljito pometle z vsemi ostanki fašizma, med katerimi je tudi navedeno "posebno sodišče." Sicer pa nekateri italijanski listi pišejo o neki "reviziji" obsodb navedenega sodišča. Toda takšnih stvari ne moremo priznavati. Cas je že, da rimski oblastniki prenehajo z uporabljanjem fašističnih zakonov, ki so za naš čas nesmisel. Proti je protestirala tudi Demokratična fronta Slovencev v Italiji in poudarila pri tem, da ne pomenita aretacija le ponovne uvedbe fašističnih zakonov, ampak tudi nezaslišano žalitev pravice in spomina fašističnih žrtev.
Niti ene slovenske šole
Odbornik v goriškem občinskem svetu je zapel ginljivo . pesem o popolni enakopravnosti Slovencev v Italiji na vseh področjih. Pri tem se je poslužil potvorjenih številk, da bi italijanska vlada ob vprašanju gradnje novih šolskih poslopij v obmejnih pokrajinah ne bila preveč "velikodušna" in porinila par majčkinih drobtinic od predvidenih 2 milijard lir v. prid slovenskim šolam. Toda tej njegovi pesmi o popolni " enakopravnosti" postavljamo nasproti številke, ki nam osvetljujejo
000 slovenskih prebivalcev vi demske pokrajine ne razpolaga
danje potrpežljivosti. Policija se je pojavila v tiskarni šele potem, ko je bila napadalna trojka potisnjena nazaj. Glavnega napadalca, ki je bil precej pijan, je policija pridržala, medtem ko sta ostala sonapadalca pobegnila. Značilno je, da je izginila ob pojavu kominformi-stičnih nepoštenjakovičev nočnemu korektorju v tiskarni 2,-000 lir, ki jih je imel v denarnici. Uredništvo "Primorskega dnevnika" terja od oblasti, da enkrat za vselej prepreči zaha-janje zločinskih banditov v uredniške in tiskamiške prostore. če ta zahteva ne bo zalegla, bo treba misliti na samopomoč. Med našim ljudstvom
V	Gorici so umrli 81 letna gospodinja Terezija Jerončič, 13-letna zasebnica Gema Pavšič, 71-letna, gospodinja Marija Brajnik, 42-letni kmet Karel Božič in 72-letni slikar Jožef Krovat.
V	goriški pokrajini se obeta nezadovoljiva letina, žitni pridelek bo sicer nekoliko boljši kakor lani, pač pa so stročnice in gomiljni nasadi popolnoma uničeni.
Ravnatelji slovenskih srednjih šol T Trstu so vložili tožbo proti odgovornemu uredniku lista "Giomale di Trieste", ker je objavil članek, ki je vseboval prozorno laž, da je neka slovenska šola izdala dijaku spričevalo, ne da bi bil napravil izpite.
Tržačani so zelo zaskrbljeni ob noviqi, da je stanovanjski urad ukinjen. Vprašanje je, kako mislijo odgovorni oblastniki po ukinitvi stanovanjskega urada rešiti vnašanje tisoč in tisoč tržaških družin, ki so brez stanovanja.
Naši pevsi v Števerjanu pojdejo na dvo-dnevni izlet v Dolomite v Gornje Poadižje
velik telovadni nastop na prostem. Ljudstvo se vprašuje s pi
zelo razburjeno zaradi župnika
in vse, ki ne tulijo z njim v en
smel na kor pet. Kam pojde po biro, menda še ni pomislil. Zad-
Urednikova pošfa
NOVI SVET
PRIMORSKE VESTI
Fašistični zakoni naj bi bili za	kjer so mu priskočili na pomoč
Slovence še zmerom v veljavi	nekateri stavci. Motijo s6 ko- ^	,
ICarabmjer* so lumtimli na	mmformjsd, če	dalxxio
njegovem domu v Gorici slo-	takšni in podobni napadi ostali	^^^ust, 1950 ima
,4. A„„..	nekaznovani zaradi naše dose-	vsebmo:
21. avgusta 1950
Slovenski Mojzes,
Jeglič, Dr. Ferdinand Kolednik
Poletna, pesem, Draga Krajnc
Pod belim, dihtečim jasminom, črtica,
Znanstvo: Umetno doseženi dež
Dom in zdravje: Kako pripravimo dojenčka za spanje?— Kako ravnati s plinom?—Način življenja. — Vaje. — Marelični rožički. — Gobe in govedini. — Zobozdravniški kotiček.
Književna poročila: Frank Mlakar, nov ameriški pisatelj slovenskega rodu.
Starca Matije pravica. Nadaljevanje povesti.
Višarska polena. Nadaljevanje povesti.
Priloga "Resnica" ima sledečo vsebino: Ljubljeni ženi in materi v spomin. — Poročila iz slovenskih naselbin.—Za smeh.
—	Bodi vedno pripravljen. Včasih, pesem, Radivoj Rehar.
—	Žena s plamenico, pesem, Erik Kovačič, New York.
Naročnina na Novi Svet s prilogo "Resnica" je $3.00 letno. Naslov: Novi Svet, 1845 West Cermak Road, Chicago 8, 111.
KAKO DELAJO SUHE BARVE
Ob cesti, ki pelje iz Gornjega grada proti Šmartnemu ob Paki, leži kakih 20 minut od Mozirja kraj Ljublja z veliko tovarno, kjer izdelujejo zemeljske barve. Nekaj kilometrov vstran leži kraj Letuž z.drugimi obratom za izdelovanje zemeljskih, linskih in fasadnih barv.
Material za izdelovanje barv v okolici Mozirja, v Dobrovljah, Kokarju, Gorenju in Slatinah. Rudo najprej presušijo v glino, jo zmeljejo s posebnimi drobil-ci ter nato kemično predelajo, pri čemer ji dodajo poleg raznih
sestavin tudi barvila. Ko je ta V Doberdobu organizirajo	gotov, vso zmes ponovno
presuše in zmeljejo.
Pri predelavi barv so se naj-
krimi opazkami, če ni nemara bolj izkazali: Franc Rižner, Ivan ----------------v
splavala po vodi napovedana Znidar, France Vincenc, Avgust in stenografiji. Te dni je bil do-kominformistična orireditev. Cretnik in Peter Urbann. Zadnii	—a—
V Štandrežu je naše ljudstvo ^rije so mlinarji, ki neprestano
tekmujejo med seboj. Vsak iz-
ki se zadira s prižnice nad nas	mesečno presega nor-
povsem drugo stvarnost: 80,- rog. Kdor je za Fronto, ne bo ^ ljubijski tovarni 39 let, med- politično ekonomijo, ustavo in 000 slovanskih nrAhivfllf»pv wi_ ____i___ ,____ rr____ _ ;^	f„ 4.«^* __i_?_____i...	.. _
Pionirji iz vseh republik v beograjskem pionirskem mestu
Mesec dni je bilo na počitnicah v beograjskem pionirskem mestu na Košutnjaku 100 najboljših pionirjev iz vseh republik. Stroške za te počitnice
je kril izwsilni odbor mestnega ljudskega odbora mesta Beograda. Pr'ed odhodom so se pionirji zbrali pri beograjskem mestnem odboru Rdečega križa, kjer so jim razdelili darove, ki jih je poslal odbor jugoslovanskih pionirjev.
niti z enim slovenskim razre- nji dež je pokazal, da ga tudi dom. V Vzhodni Benečiji je 11,
v Zapadni Benečiji pa 8 izključno slovenskih občin, kjer ni niti j^or ni hotel moliti za dež ene slovenske šole. Naše sloven
Tekmovanje vaških frontnih organizaciji v kranjskem okraju
Tudi po slovenskih vaseh te dni obilo razpravljajo o drugem ljudskem posojilu. Že dosedanje tekmovanje med posameznimi frontnimi organizacijami očitno kaže, da bo uspeh posojila letos neprimerno večji, kot je bil leta 1948. Takrat so bile še vse pre-žive izkušnje z nekdanjimi dr žavnimi posojili, pri katerih je bil kmet tolikokrat ogoljufan. Točno izplačevanje našega pr vega posojila, amortiziranje obveznic in številni dobitki pa so te predsodke zdaj temeljito razpršili.
Frontne organizacije v kranjskem okraju že nekaj dni tekmujejo med seboj, kdo bo zbral večje zneske za ljudsko posojilo. Tako frontovci vasi Hota-velj v Poljanski dolini, ki so obljubili, da bodo vpisali 90,000 dinarjev. Zatrjujejo pa, da bodo ta znesek še presegli. Prav tako tudi Poljane, kjer so doslej podpisali za posojilo 100,000 dinarjev. Tudi v naši obmejni vasici Sv. Ani nad Tržičem so zbrali že 50,000 din, čeprav je večina prebivalcev zaposlena v tovarnah ter je že tam podpisala svoje obveznosti.
sko delovno ljudstvo, ki živi v Italiji, je dobro poučeno o tem, da nam italijanska vlada še zmerom dolguje okoli 100 slovenskih šol, od tega najmanj 8 v pristno slovenskih občinah Slovenske Benečije, ^ šol v mešanih občinah, 4 šole na Kanalski dolini. Toda vsakdanje življenje kaže, da gredo vsa prizadevanja klerofašističnih oblastnikov za tem, da nam odvzamejo še ono, kar smo doslej imeli. V Ločniku ne morejo slovenski učenci obiskovati slovenske šole, v Krminu so okrnili slovenski pouk, v Doberdobu in v Pevmi so nam odgrizli dva razreda na škodo slovenskih učencev itd. Takšna je gola stvarnost in žalostno je, da se moramo pet let po zlomu fašizma še zmerom boriti proti metodam in praksi, ki jo je na vseh področjih uveljavljal nasilni fašizem.
še en kominformistični napad
Tržaški vidalijevski kominfor-misti se spet vračajo k nasilju in zločinu. To pot so prežali na urednika "Primorskega dnevnika" Milana Lipovca, ki so ga napadli, ko je bil namenjen v uredništvo. Tov. Lipovec se je zatekel v tiskamiške prostor«,
obratu je najboljši mlinar Al Breznik, ki melje kar na treh kamnih. Tu se posebno odlikuje mladinec Miha Hanžič. Imenovan "črni mlinar," ker dela na bobnu za mletje črne barve.
Na obratu v Ljubiji izdelujejo tudi specialne barve za zunanje slikarstvo in pleskarstvo, pri čemer pomaga s strokovnimi nasveti tovariš Bruno Goričar. Sestavni del tovarne v Ljubiji je sodarna, kjer izdelujejo vso embalažo za tovarno. Pri tem delu se najbolj odlikujejo: Karel Ja-vornik, France Jus in Anton Grabner. Poleg tega ima tovarna svojo kolarno, v kateri sta najmarljivejša delavca brata Pergerja in Anton Zapušek.
V obeh obratih dela tudi 18 žensk. Od lani se je proizvodnja dvignila za 40 odst.
—er.
VESTI IZ KOROŠKE
Odnos uradnikbv do slovenskega prebivalstva
Na vsak korak čutimo, kako nas na vseh straneh zapostav-nadškof	in preganjajo. Posebno
ostre so razmere po šolah, pa tudi v javnih uradih. Uganke ne bo težko rešiti, če pomislimo, da tičijo po uradih izključno nemški "Sudkarntnerji". Kakšen je odnos tega uradništva do našega ljudstva, nam kažejo prilike v Dobrli vesi. Tov. Milka Potočnik je želela s svojimi otroki na okrevanje v Jugoslavijo. Šla je na občino po potrebne dokumente. "Kaj boš okoli letala, doma bodi in delaj!" so ji dejali in jo odslovili. Drugačnega odgovora bi tudi ne mogli pričakovati od ljudi, ki sedijo v občinskem uradu, kakor je na primer Leopold Tratnik, ki je znan kot eden najbolj razvpitih šovinistov in sovražnikov slovenskega koroškega delovnega ljudstva. Takšni in podobni primeri se ponavljajo dan na dan. Zmerom bolj in bolj nas prepričujejo, da ne bodo odnosi uradništva do našega ljudstva boljši, dokler ne bo uspešno končana naša borba, ki gre za tem, da bodo našli pot v občinske urade slovenski na-stavljenci, ki ne bodo samo razumeli rodnega jezika našega Ijufistva, ampak bodo tudi razumeli potrebe in prizadevanja prebivalstva slovenskih vasi na Koroškem.
Ne boste izmaličili pristnega bistva naše zemlje
Nemški listi razglašajo novico o "velikanskem načrtu", ki
mu prometu. Za ta načrt za izgradnjo vzpenjače na naš slovenski Obir je dal pobudo v okviru proslav 30-obletnice plebiscitnega glasovanja zloglasni dr. Hans Steinacher. Toda koroški Slovenci dobro poznamo takšne "načrte". Tujski promet je bil ravno na naših koroških tleh ugodno in močno sredstvo potujčevanja našega delovnega ljudstva, preraščanja naše zemlje s tujim značajem in po tujem kapitalu. Prišli so med nas tujci, podprti iz ponemščevalnih skladov, si izbrali prostor ob sinjih jezerih koroške jezikovne meje, sezidali vilo ali hotel in izpodrinili gospodarsko šibkejšega, socialno zatiranega slovenskega delovnega človeka. Ti tujci so spravljali v svoj žep velike dobičke, širili svojo gospodarsko moč nad okolico. Z njimi se je vtihotapljala med nas tuja miselnost, zemlji so vtiskali nepristen pečat. Ponem-čevanje je razpredalo svoje niti iz letovišč in tujskoprometnih središč po slovenskih vaseh. Že vnaprej vemo, kakšne namere tičijo za "načrtom", prepresti vse naše obmejno ozemlje s propagando tujskega prometa in vzpenjačo na Obir. Koroški Slovenci pa smo že iz žalostnih izkušenj preteklosti spoznali, kaj se rodi iz taksnih "načrtov". Dobro vemo, da takšni "načrti" našemu delovnemu ljudstvu le škodujejo. Zaradi tega se bomo z vsemi močmi branili proti n a d a 1 j n i m nakanam, ki so usmerjene k stopnjevanemu zatiranju in gospodarskenlu uni-
naj zajame obmejno ozemlje čevanju ter izkoriščanju našega kot novo odprto turišče tujske- delovnega človeka
Ustanovitev dveletnih administrativnih šol v Ljubljani in Mariboru
Zaradi velike potrebe po administrativnih kadrih, "sta bili v Ljubljani in Manboru ustanovljeni dveletni administrativni šoli. Kakor že naslov pove, je namen teh šol, izobraziti ljudi, ki bodo obvladali administracijo/ oziroma tehniko administrativnega poslovanja ter prepo-trebno spretnost v strojepisju
ločen in odobren predmetnik in učni program, po katerem bodo na teh šolah poučevali sledeče predmete: slovenščino, srbohr-
mo za 3 do 5^ . Franc Rižner je vaščino, zgodovino, zemljepis,
tem ko je v tej stroki zaposlen organizacijo države, upravno za-45 let. Izpolnil je že 69. leto ter konodajo in upravni postopek, mu je novo vodstvo podjetja za- administracijo, stenografijo, upalo mesto bratovodje v oddel- strojepisje, ekonomiko Federa-^Gdelavo. V letuškem tivne ljudske republike Jugoslavije, gospodarstvo, računstvo in tehniko gospodarstva s korespondenco in knjigovodstvom.
Pouk na šoli traja dve leti. V administrativno šolo se lahko
praviloma vpišejo tisti dijaki in dijakinje, ki so dovršili nižjo srednjo šolo z nižjim tečajnim izpitom. Lahko pa seveda tudi taki z večjo izobrazbo. Posebej pa se priporoča vpis v šolo tistim, ki so že v administrativnih ali podobnih službah. Izjemoma se lahko v administrativno šolo sprejemajo taki, ki nimajo predpisane predizobrazbe, pa so vsaj že dve leti praktično opravljali administrativne posle. Uslužbenci administrativne ali slične stroke, ki želijo stopiti v to šolo sfe lahko vpišejo in so prav za-željeni, seveda če jim pristojna ustanova odobri vpis in tudi sicer izpolnjujejo ustrezne pogoje.
Za sprejem je predpisana starost izpolnjenih 15 do 22 let. Podrobna navodila bodo objavljena v teh dneh v dnevnem časopisju. Administrativna šola v Mariboru je v poslopju Ekonomskega tehnikuma, v Ljubljani pa na Domobranski cesti 15.
LR Hrvatska ima 58 mest
Po novem zakonu o novi upravnoteritorialni razdelitvi je postalo 34 krajevnih področij ljudskih odborov mesta. Poprej je bilo v Hrvatski 24 mest, zdaj pai jih je torej 58.
- Pri novi razdelitvi razdelitvi so upoštevali predvsem posebne gospodarske pogoje, ki omogočajo razvoj posameznih krajev kot mest.
ŽERJAVČANOM SE BO IZPOLNILA DOLGOLETNA ŽELJA
V središču mežiških rudnikov in svinčene industrije, v soteski sredi strmih, sivih planin, je zaživelo množično prostovoljno delo. Žerjavčani so začeli graditi kulturno-prosvetni dom. Vsi, od starčkov pa do poslednjega mladinca so obljubili, da bodo prispevali h gradnji doma najmanj 25 ur prostovoljnega dela. In ni jih malo, ki so obljubo že izpolnili, nekateri celo dvakratno presegli.
Čim zaviješ mimo strmine pod mostom v naselje, že lahko vidiš sadove njihovega dela. Globoko so se že zajedle lopate v lepo zemljo — nad 950 kub. metrov so je že premetali, odvozili na veliko daljavo ter splanirali. V to delo so vložili že nad 1700 ur, pa so šele dobro začeli. Na leseni bajti, ki jo bodo skora,j poruS'ili, ker je na gradbišču v napoto, so si v obliki "okna novic" napravili pregled najboljših prostovoljcev, pa tudi situacijski načrt eo obesili nanjo.
Ta "Dom rudarjev in topil-cev" bo resnično ponos in okras kraju in prebivalcem. Za gradnjo doma, ki si ga ljudstvo tako zelo želi, se je najbolj zavzel aktivist in prosvetar Fronte tovariš Franc Stakne. Najboljši prostovoljec pri gradnji doma je doslej mladinec—knjižničar Mirko Brležnik, ki je že samo fizičnega dela opravil nad 80 ur. Koliko pa dela, za gradnjo doma še kot predsednik organizacijskega odbora, vedo povedati Žerjavčani, ki ga zaradi njegove delavnosti vedno bolj cenijo.
Glavni odbor sindikatov Slovenije je z razumevanjem denarno podprl dobro voljo 2er-javčanov, pa tudi prosvetni minister tov. Ivan Regent je obljubil pomoč. Celo uprava mežiških rudnikov je zdaj čvrsteje poprijela. Le z odstranitvijo stavbe, ki je gradnji doma v na-potje, bi še morala bolj pohiteti.
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost i"
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
avgusta 1950
Stanovanje tuberkuloznih bolnikov
če hočemo preprečiti okužbo ravih članov družine, zlasti ° '"ok, mora dispanzerska se-® ki jetične obiskuje na do-stalno nadzirati njih biva-
iisca.
stanovanjske stiske, bi najosnovnejši zahtevek: odprto tuberkulozni bol-mora imeti svojo sobo. Ker ^ še vselej izvedljivo, se ^^oramo večkrat zadovoljiti s da bolnika osamimo v ka-delu sobe, ki ga lahko tudi
Vsak jetičnik bi moral imeti posteljo, ki naj bi bila , hijena pol metra od stene poldrugi meter od osta-Postelj v sobi.
J	kjer prebiva tuberku-
bolnik, moramo večkrat izdatneje zračiti tudi pozimi. °lnikovo telesno in postelj-perilo namočimo štiri ure pranjem v petodstotni li-^^ovi raztopini; njegovo jedil-i P°®odo in pribor pa moramo v. po uporabi pomiti v vro-Vodi in ga hraniti v poseb-^ predalu kuhinjske omare, poniači, ki imajo opravka z ^ ^ikom, morajo kar se da pa-1 na svojo telesno higijeno: te naj si striže jo na kratko, , f i^aj si umivajo po vsakem ° iku z bolnikom in njegovimi ^^dttieti, posebno še, prijemlje-»jegov pljuvalnik.
Kdor streže tuberkuloznemu bolniku, naj vselej obleče poseben predpasnik ali haljo, kadar gre k njegovi postelji.
V stanovanju, kjer biva jetič-ni bolnik, moramo še temeljiteje zatirati muhe kot sicer.
Stik bolnika z otroki naj se čim bolj omeji.
Otroke odprto tuberkuloznih mater moramo takoj po rojstvu izolirati in jih cepiti s cepivom BCG. Po šestih tednih izolacije vrnemo otroka materi, ki ga lahko doji, samo če izpolnjuje vse ukrepe ga preprečitev okužbe.
Nad vse natančen mora biti jetičnik pri ravnanju z izmečkom. Pljuvati sme samo v ročni pljuvalnik s poklopcem, v katerem je raztopina lizila. Vsebino pljuvalnika izpraznjujemo vkra jih s kanalizacijo v stranišča. Kjer pa kanalizacije ni, zakop-Ijemo izmeček tako globoko, da kure in prašiči ne morejo do njega. Izpljunek lahko izlijemo na večjo množino papirja in vse skupaj v peči sežgemo. Ponekod uporabljajo za to posebne papirnate vrečice.
Jetičnik, ki je še pri moči, naj svoj izmeček odstranjuje sam; pri zelo oslabelem bolniku mora to delo opravljati, kdor mu P9,č streže, nikoli pa ne otrok.
I
3.
3.
Društveni koledar
SEPTEMBRA ®®pteinbra, sobota — Plesna ^sselica društva "Napredni Slovenci" št. 5 SDZ v SND,
St. Clair Ave.
®®Ptembra^ nedelja — Piknik farmskega odbora SNPJ.
septenabra, nedelja—Piknik Kluba društev AJC na last-
17.
prostorih na Recher Ave.
ir
septembra, nedelja—40-let-nica društva Brooklyn št. 135 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
septembra, nedelja — Pro-®Iava 25-letnice in razvitje ^ove zastave društva Danica 34 SDZ v SDD na Prince Ave.
24
septembra, nedelji — Skup-koncert petih pevskih zbo-pod yodstvom pevovodja Vauterja v SND, St. Clair Ave.
J	OKTOBRA
" ^^tobra, nedelja — Ples društva "Washington" štev. 32 J v SDD, Waterloo Rd. /oktobra, nedelja — Vinska ^gatev v Domu zapadnih Slo-J ^®ficev na 6818 Denison Ave. 'Oktobra, nedelja — Jesenski koncert pev. zbora "Zvon" SND, E. 80 St.
oktobra, nedelja — Igra in Gospodinjskega odseka •J ^ AJC, Recher Ave. " ^'^tobra, sobota — Proslava • obletnice društva "Slov. št. 6 SDD v AJC, Re-Ave.
oktobra, nedelja — Ples dru-Združene Slovenke št. J <=3 SD2 v SDD, Waterloo Rd. Oktobra, nedelja—Vinska tr-|atev Slov. nar. doma na ^anley Ave., Maple Heights,
l5
v.|^^tobra, neuelja — Pies po-
družnice št. 41 S2Z v SDD, Waterloo Rd.
15. oktobra, nedelja — Maske-radna veselica krožka št. 3 Prog. Slov. v AJC, Recher Ave.
22.	oktobra, nedelja — Predstava dram. zbora "Anton Verovšek" v SDD, Waterloo Rd.
29. oktobra, nedelja — Prireditev krožka št. 1 Prog. Slov. v SDD, Waterloo Rd.
29. oktobra, nedelja — Jesenski koncert zbora "Planina" v SND, Stanley Ave., Maple Heights, O.
NOVEMBRA
4.	novembra, sobota — Plesna veselica društva Nanos št. 264 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
5.	novembra, nedelja — Prireditev društva "Strugglers" SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
5. novembra, nedelja — Opero "La Traviata" poda. Glasbena Matica v SND, St. Clair Ave. ob 3:30 pop.
11 novembra, sobota. — Plesna veselica društva Brooklyn-ski Slovenci št. 48 SDZ v Doli zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
12. novembra, nedelja — Prireditev društva V boj SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
19. novembra, nedelja — Koncert zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd.
23.	novembra — Zahvalni dan Koncert zbora "Zarja" v dvo rani SND, St. Clair Ave.
26. novembra, nedelja — Ples društva Collinwood Hive TM v SDD, Waterloo Rd.
DECEMEBRA
3. decembra, nedelja — Ples društva Združeni bratje SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
3. decembra, nedelja. — Kon-
cert zbora "Slovan" v AJC, Recher Ave,
10. decembra, nedelja — Koncert Mlad. pev. zbora v SDD, Waterloo Rd.
17. decembra, nedelja — Ples dr. Waterloo Camp WOW v SDD, Waterloo Rd. 31. decembra, nedelja Silvestrov ples zbora Jadran v SDD, Waterloo Rd.
SAMO "NADČLOVEK"
bi mogel imeti vse lastnosti, ki se zahtevajo od zdravnika za splošne, bolezni — tako povsem upravičeno navaja poročilo posebnega odbora britanskega zdravniškega društva. Zdravniki bi morali imeti takt, potrpežljivost, zaupljivost, ljubeznivost, človekoljubnost itd., morali bi biti ljudem svetovalci v vseh stvareh, morali bi biti filozofi in prijatelji bolnikov vseh stanov in poklicev. Poleg tega se zahteva od zdravnika temeljito zdravniško znanje, sposobnost za potrpežljivo delo v praksi, uporabljanje znanstvenih metod, dar opazovanja, ostrino razlikovanja in odločnost pri sklepanju. Splošna praksa zahteva od zdravnika mnogo ur težkega dela in žrtvovanja svojega osebnega življenja. Zdravnik za splošne bolezni mora vsekakor predvsem skrbeti za svoje lastno zdravje, ako hoče resno izvrševati svoje težke dolžnosti.
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
S* %



\4^/;
Zmaga naših jadralcev na svetovnem prvenstvu
V Orebru na Švedskem so bila končana tekifiovanja za svetovno prvenstvo v jadralnem letalstvu. Sodelovali so tekmovalci 11 držav, med njimi tudi zastopnika Jugoslavije Milan Borišek in Maks Arbeiter. Naša tekmovalca sta dosegla velikanski uspeh, saj sta na prvih mednarodnih tekmah, ki se jih udeležuje Jugoslavija, zmagala med priznanimi zastopniki jadralnega športa drugih držav. V moštvenem tekmovanju je Jugoslavija zasedla prvo mesto pred Zedinjenimi državami in Švico. Najboljši igralci so se zvrstili takole: 1 Nilsson (Švedska), 2. McReaay (ZDA), 3. Milan Borišek, 4, Maks Arbeiter (oba Jugoslavija).
Jugoslovanski predstavnik v predsedstvu mednarodne komisije za znanstveno in tehnično jadralno letalstvo
Med tekmovanjem za svetovno prvenstvo v jadralnem letalstvu na švedskem je bilo tudi zasedanje mednarodne komisije FAI za znanstveno in tehnično jadralno letalstvo. Na tem zasedanju je bil izvoljen predstavnik Jugoslavije, znani konstruktor ing. Boris Cijan v predsedstvo, ki ima štiri člane.
Ni lepo, toda tak je sistem
Kakor v mnogih deželah inozemstva, je tudi v Ameriki ustaljena navada dajanja napitnin raznim uslužbencem, ki bi morali biti itak v polnem plačani od svojih delodajalcev. Slovenski izraz napitnina ni posebno točen, ker dotični izdatki največkrat ne gredo za pijačo; Američani imajo za to reč izraz "tip." Ker v slovenščini nimamo boljšega izraza, se moramo pač posluževati napitnine.
Dajanje napitnine ni lepa navada in na en način niti ni ljuba tistim, ki jo prejemajo, toda ustaljenega sistema se ne da iz-premeniti. Mnogi uslužbenci so za svoje delo tako slabo plačani, da ne bi mogli izhajati brez napitnin. Napitnina je običajna za strežaje v restavracijah, v briv-nicah, v železniških spalnih vozovih in jedilnicah, za izvozče-ke, hotelske uslužbence itd.
Za napitnino ni nikake določene višine, ampak se ravna po razpoloženju tistih, ki jo dajejo. Najvišje napitnine se pričakujejo v New Yorku; na drugem mestu je San Francisco, na tretjem pa Chicago. Na jugu, z izjemo mest Dallas, Houston in New Orleans, in v vseh novoangleških državah so napitnine najnižje; najbolj skope pa so baje napitnine v Bostonu.
Po stanovih razdeljeno so najbolj radodarni z napitnino delavci in profesionalci, ki se žele en večer nekoliko pozabavati.
Mario Kolenc
Ena najbolj modernih je
CRANE
topaliiica
Dajte, da vam jo mi inštaliramo!
Vse 3 pritikline spadajo k najboljšim izdelkom "The Crane Group." Lahko daste inštalirati vse tri in si prihranite denar; ali pa naročite posamezne. Cene so:
TOILET $39.95 UMIVALNIK $29.95 BANJA $87.50
Ako pa naročite vse tri naenkrat, plačate za vse tri
SAMO $147.45
in si prihranite lep denar.
Stroški za inštalacijo so posebej.
J................'	'

Louis Planine
trmt.
mmi

?.''i III iiiiw'lilAlL.



mmm



kadar imajo denar, seveda. Isto-tako so radodarni z napitninami unijaki uradniki, veseljaki, mnogi svečeniki in igralci, kadar jim je sreča naklonjena. Slabe napitnine na splošno dajejo obiskovalci gledališč, profesionalni igralci baseballa, evropski ari-stokrati, mnogi bogataši in delavci "z belimi ovratniki," ki morajo računati z zadnjim centom svojih zaslužkov. Tako vsaj pravijo tisti, ki napitnine prejemajo.
V New Yorku, kjer se pričakujejo in prejemajo najvišje napitnine, je 10 odstotkov računa za kosilo že davno prenizka napitnina; pričakuje se od 12 do 15 odstotkov. Brivci v hotelih pričakujejo 25 centov ali več. Izvozčeki pričakujejo najmanj 15 centov; uslužbenci v hotelih, ki prenašajo prtljago gostov, najmanj 25 centov za vsako postrežbo; za težko prtljago pa precej več. Hotelski vratarji vsaj 25 centov za poklicanje iz-voščeka. In tako dalje.
Tisti, ki prejemajo napitnine, malokdaj po pravici povedo, koliko jim znesejo mesečno ali letno. Kontrolirati se teh dohodkov ne da, vendar so nekateri imeli že sitnosti z davčnimi oblastny.
ker so prijavili daleč prenizke dohodke.
Edina oficielna odločitev glede dohodkov od napitnin je bila sestavljena od zveznega delavskega departmenta. To vsled tega, da je bilo mogoče določiti višino brezposelnostne podpore za razne poklice. V to svrho sestavljena lestvica napitninskih dohodkov predvideva: Za hotelske strežaje, $2 na dan; za strežaje v restavracijah 7%% od cene kosil; za hotelske uslužbence (bellboys), $2 na dan; za hotelske vratarje, $2 na dan; za voznike taksijev, 12%% merila; za brivce, 15% njihovih plač; za manikuriste, 25% njihovih plač.
Pismonoše, raznašalci mleka, raznašalci časopisov, pobiralci smeti in uslužbenci v hotelih pričakujejo napitnine naVadno o božiču; slednji od stalnih stanovalcev v hotelih. Mnoge tvrdke tudi dajejo o božiču napitnine svojim stalnim uslužbencem.
Sistem dajanja napitnin ni posebno demokratičen, toda je tukaj, in milijoni ljudi so od teh napitnin odvisni za znaten del svojega zaslužka.
—•NOVA DOBA
THE CRANE NBJDAY GROUP
^o naročite pri nas, vam naši izkušeni delavci vse točno in perfektno inštalirajo. Delo je garantirano. Vse delo je lahko financirano tako,
da vam ni treba nobene gotovine takoj. — Plačate lahko v treh letih.
Vselej, kadar potrebujete kaj, kar spada v plumbersko stroko, bodisi za popravo starih delov ali za inštaliranje novih, pokličite našo firmo, ki daje postrežbo meščanstvu v Cleve-landu že od 1907. Nobeno delo premajhno—nobeno delo preveliko . . . Proračun zastonj— brez vsake obligacije.
W. F. HANN & SONS
15505 Euclid Avenue
Telefon MU 1-4200
V orane:
PRVI MAJ
(Nadaljevanje)
Se sem ji odgovoriti, da
in da me je le sram
nog in moje rev-
besoj'. nisem mogel spraviti ^<iice iz ust.
časa sva si tako stala i3i_ ^ molčala. Skupina Iju-so se zopet pridružile je J, so prej iskale ovac, in .^^Sozdni poti tudi obstala ®aala vame in v deklico. To
je trajalo mogoče precej časa, toda zame je bilo to soočenje le kratek blisk. Tedaj je na poti rekel ženski glas:
"Sram ga je, ker ni vajen toliko ljudi."
Neki drugi glas pa je rekel: "Lenkica, daj mu nageljček, da bo tudi on vedel, da je danes prvi maj . . .!"
Tedaj je Lenkica, kakor je bilo deklici ime, vzela nagelj s
svojih prsi in mi ga pomolila z dolgo bleščečo roko. Njene oči so pri tem globoko žarele in se zasadile v moje oči.
Jaz sem počasi vzel njen nageljček in se pri tem dotaknil njene roke. Ta dotik mi je čisto zmešal glavo. Na mah sem izgubil prisotnost duha in sem z nageljnom v roki zdirjal v goščavo ter se tako skril dekletu in skupini ljudi na cesti, še zahvalil se nisem dekletu za prekrasni dar.
Ko sem bil v goščavi na varnem in sem vse premislil, me je skoraj postalo sram tegia, kar sera storil. Toda družbi z deklico jfe menda to zelo ugajalo, zakaj slišal sem prešeren smeh. Nato
je družba veselih ljudi začela peti neko pesem, ki je nisem razumel, in ki sem ji prisluškoval z utripajočim srcem, dokler se ni izgubila visoko pod vedrim nebom tega zgodnjega dne.
Potem je skupina ljudi izginila na drugo stran vrha in jaz sem ostal sam s svojimi ovcami. V samoti sem potem pretehtal vsako besedo, ki sem jo slišal na vrhu. Beseda "prvi maj" je bila posebno poudarjena in zato se mi je vtisnila v spomin posebno močno. Saj sem tudi nagelj dobil od deklice za prvi maj.
Takrat vsega tega še nisem razumel, ker sem bil še premajhen. Bilo je se v stari Avstriji.
Pozneje sem šele zvedel, kaj pomeni prvi maj. V stari Avstriji delavstvo prvega maja ni smelo praznovati, kakor ga mi danes praznujemo. Praznovati so si ga upali le najbolj pogumni ljudje.
In med njimi je bila tudi tista bela deklica sredi zelenih brez, ki mi je podarila nageljnov cvet, čeprav me ni poznala in sem bil zanjo le ubog pastirček, ki je bicke pasel.
Od tistega jutra se ljudi iz črne tovarne v dolini in tudi same tovarne nisem več bal.
To je bil moj prvi Prvi maj.
(Konee)
^mMnUvfiUr




»iSpl

Take a good look at the label on this bottle. It offers a wonderful cure for headaches, worry and insomnia.
For this is a U.S. Savings Bond, guaranteed to pay you back $4 for every $3 you invest, after ten years. And the more of this sweet-tasting medicine you take, the healthier will be your income—the happier your outcome —in the near future.
So invest regularly every payday—summer, fall, winter, spring—in U.S. Savings Bonds. Join the Payroll Savings Plan where you work, or the Bond-A-Month plan where you bank. Remenfber..,
Savings Bonds are the tonic that makes futures glow I
(WW&SA/W 16
Suhi/ SQjOW^^
OS. SflVmeS BONK
ENAKOPRAVNOST
This is an official U. S. Treasury advertisement— prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Council.
stran 4
enakopravnost
21. avgusta 1950
ANTON INGOLIČ:
V ČAKALNICI
NOVELE
(Dalje prrhocJnJič)
Pogovor je krenil na vojne dogodke. O njih smo se pogovarjali, kakor bi bili znanci in bi sedeli kje za zaklenjenimi vrati. Največ je vedel človek s kapo. Izčrpno je poročal o nemških izgubah na vzhodu, zahodu in jugu. Kmetje so poslušali z odprtimi usti. Prišli smo tudi na uspehe partizanske vojske v raznih krajih okupii-ane Srbije. Spet je vedel največ človek s čepico.
Kmalu smo se oglasili tudi drugi.
"Nam v Boru pa je totovec govoril čisto drugače," je dejal že na pogled bolehen kmet.
"Kaj vam je govoril?"
Kmet je najprej povedal, da je že štiri mesece na delu v Boru, da je bil zdaj tri dni doma in pokopal očeta in da se vrača na delo, čeprav ni moškega pri hiši, a nič ne pomaga, mora odslužiti šest mesecev. Delo je težko, hrana slaba, a prva dva meseca je bilo še slabše, ker so imeli za paznika totovca, pravega vraga. Z bičem jih je priganjal k delu in jih za vsako malenkost pošiljal v posebno, kazensko taborišče. Ob nedeljah pa je sklical svojo četo in ji govoril o velikih nemških uspehih. Govoril je slabo srbski, komaj so ga razumeli. "Po njegovem pripovedovanju Nemci samo zmagujejo," je kmet-pripovedoval. "Imajo več topov in tankov kot vsi zavezniki skupaj, letal toliko, da zasenčijo nebo.
vojske pa kot listja in trave. Ko bo prišel čas in bodo začeli z novim tajnim orožjem, bo Angleška v enem tednu na tleh, Rusija v enem mesecu, Amerika pa bo zaprosila za mir. Ljudje bodo padali kot muhe. V Evropi bodo ostali samo Nemci in nekaj tistih narodov, ki delajo zanje. Nam Srbom bodo dali košček puste zemlje, če bomo pametni. Tako nam je govoril nas totovec. Nekega dne pa se je le nekdo ojunačil in ga vprašal: 'Ne zamerite gospod, od kod pa bodo Nemci dobili toliko ljudi?' Totovec ga je grdo pogledal pa nam povedal tole; 'Mi Nemci zmoremo vse, to bi vi, srbski tepci, že lahko vedeli. Sami na svoji koži ste okusili nemško pest in nemško pamet. A vse dosedanje naše uspehe bo zasenčil najnovejši nemški izum; tovania za ljudi. Da, le glejte me, mi imamo tudi tovarno za ljudi! Že dve leti delajo naši strokovnjaki poizkuse, ki so se seveda posrečili. V malem že produciramo ljudi. Toda v kratkem jih bomo začeli na veliko. Še mesec, dva, pa bomo imeli na desetine tovarn, ki nam bodo izdelale vsaka na dan po več sto ljudi, a kmalu bo več tisoč. Seveda že odrasle ljudi!' Gledali smo ga molče. Kdo ai je upal kaj reči? Nekdo se je pa le oglasil, vprašal je kolikor mogoče mirno; 'Ali morda kar iz-vežbane in oborožene vojake?' 'Seveda,' se je totovec zadri, 'že izvežbane vojake, opremljene z najmodernejšim oitižjem. Kma-
CLEVELAND, OHIO:
CLAREBIRD IGNITION
36:0 EAST 1I6lh STREET, CLEVELAND S, OHIO
Pod novim lastnikom, Gordon Peterson.—Izvršimo vsakovrstna popravila na avtih vseh izdelkov—popravimo zavore, itd. Prodajamo tajerje, baterije in avtne potrebščine.
EAST 105th STREET in EUCLID AVENUE
Začasno smo se odločili, da ne bomo kazali vojnih filmov, toda bomo vedno kazali najnovejše zabavne filme, novi-čarske in kornične. V udobnosti našega gledališča, se boste dobro odpočili in razvedrili.
Potem, ko vidite naše zanimtvne filme, lahko greste v naše gornje prostore, kjer je v teku vedno zabavna televizijska predstava, kateri lahko prisostvujete kolikor časa želite.
ALHAMBRA THEATRE
10403 EUCLID AVENUE
THE HARVARD COAL CO.
7709 HARVARD AVENUE, Diamond 1-2022
Najboljše vrste premog, za domove in večja poslopja Pocahontas—Kentucky—West Virginia—Ohio—Stoker Zadovoljni boste z našim premogom, poslugo in cenami.
ELTRIA, OmO
AMERICAN WATCH CO.
Ekspertna popravila Lastuje in obratuje izurjen ter registriran urar-tehnik. 47 EAST AVENUE, P. O. BOX 428, ELYRIA, OHIO
Prodajamo in popravljamo vsakovrstne ure in zlatnino — Cene zmerne — postrežba prvovrstna
elymathome"1ake^^
Fino pecivo po zmernih cenah 585 Broad St. — 209 West St., Elyria, Ohio—tel. 2150
Vsakovrstni kruh, keke in drugo pecivo dostavimo društvom, klubom, itd. za priredbe po zmernih cenah v Lorainu in Clevelandu
MAPLE HEIGHTS, OHIO
Maple Heights Massage Clinic
15783 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS Montrose 3038
Obiščite našo kliniko, ko iščete odpomoč za artritis, itd.
lu jih bomo imeli na milijone. Ti vojaki se ne bodo bali ne boljševikov in ne hudičev. Z njimi bomo zasedli ves svet. Vi, srbski butci, seveda zijate, toda vedite, da smo mi nemški nadljudje zmožni vsega!' Tako nam je govoril in bilo jih je, bogme, nekaj takih, ki so mu skoraj verjeli,"
Sladko smo se nasmejali,
"Tega totovca bi rad videl!"
"Eh, to je nemogoče," je odvrnil kmet, "dva meseca nas je mučil, potem so ga pa lepega dne našli v bližnjem gozdu mrtvega."
"Kdo ga je?" je vprašal nekdo.
"Kdo?" se je zasmejal kmet prekanjeno. "Saj veste, kdo!"
"Partizani dobro delajo," je pritrdil očanec. "Gre, gre. Nemca je že začel jemati hudič, samo slepci tega ne vidijo."
Tedaj sta stopila v čakalnico dva nemška vojaka. Prvi je bil celo podčastnik, oholo se je oziral okoli sebe in vihal nos zaradi smradu in dima v čakalnici.
Na mah smo prenehali z svojim pogovorom. Tudi po kotih, kjer so se pogovarjali o vsakdanjih rečeh, so utihnili. Zavladala je mučna tišina. Trudili smo se, da bi čimprej prešli na drug predmet pogovora.
"Letos bo huda zima, spet bodo zmrzovali," je slednjič rekel mož s kapo in ošvrknil s pogledom Nemca, ki jima je zunaj postalo prehladno, čeprav je bila šele pozna jesen.
Nekateri so prikimali, a spregovoril ni nihče.
Tudi ostali potniki so molčali, le dva, trije kmetje so na tleh nemoteno snfrčali. V njihovo smrčanje so udarjali odsekani koraki obeh Nemcev. Od trenutka do trenutka je postajalo mučneje.
Nenadoma pa se je razlegel po čakalnici glasen smeh. Ozrl sem se. Tik za seboj sem zagledal blazno kmetico, ki se je tolkla po kolenih in se smejala na vsa usta.	i
"Ha, ha, ha!"
Od smeha ni mogla spregovoriti. Vse se je presenečeno obrnilo k njej, saj nihče ni opazil, kdaj se je vrnila v čakalnico in pristopila k naši gruči.
"Kaj sem vam rekla maloprej?" je kmetica le prišla do besede. "Strahopetci ste, veliki strahopetci! Zakaj pa ne nadaljujete pogovora o naših partizanih? Visi niti govoriti nd upate vpričo Nemcev, partizani pa se bore s puško proti njim. Ali ste slišali, kaj jim je moj Mile povedal, čeprav je stal pred strojnicami? Strahopetni zajci, zajci!"
Stopila je tri korake od nas, uprla roke v boke in nadaljevala še glasneje, kažoč na Nemca, ki sta se tudi okrenila k njej in jo gledala srdita, čeprav nista razumela, kaj govori,
"Tudi ta dva sta kriva, da ni več mojega Mileta! Tudi ta dva sta ubila mojega Mileta. In koliko drugih. Ubijalca in poži-galca sta, vi pa si še govoriti ne upate vpričo njiju! Strahopetni zajci! Jaz pa se ne bojim Nemcev. šla sem mednje goloroka in se stepla z njimi. Slekli so me do golega, trgali nohte s prstov, ščipali me v bedra ter počenjali strašne nečednosti z menoj, a jaz nisem molčala. Povedala sem jim, kar jim gre. Ne, ne bom molčala. Povsod in vsa-komui;' bom povedala, da so ubijalci, požigalci, da niso ljudje!"
Tedaj je stopil očanec h kmetici in jo skušal pomiriti, "Poslušaj, otrok, bodi pametna, glej okoli sebe, čuj ..."
"Pustite me, naj govorim," ga je kmetica odločno odbila od sebe, "moram povedati njima in vam vsem! Pravijo, da sem
Uncle Sam Says
Farmers know the peace of mind an assured financial future can bring. TJieir crops, their livelihood, are subject to the weather, but they know also that a regular Investment in U. S. Savings Bonds is a sure and safe road to freedom from financial worries. For years they have been taking advantage of the easy method for investment offered by your government for they know U, S, Savings Bonds GROW. With every investment of $3 you receive $4 in ten short years,	U. S. Treiuur> Depurlmmt
izgubila pamet, če sem jo, so mi jo vzeli oni, imam pa Se srce, in to srce mi pravi, kaj moram storiti, Sovražiti moram te zelence, morilce in pritepence, sovražiti do smrti!"
Tedaj je stopil h kmetici podčastnik, ki je slednjič le sprevidel, da govori slabo o njem, in zarohnel v nemščini: "Kaj hočeš, ženska? Kdo si?"
Kmetica ni odstopila niti za korak. Kakor da je čakala njegovega napada; prsi so se ji napele, zakrilila je z rokami in na daljevala kriče: "Saj te ne ra zumem, Nemec, tudi te nočem razumeti! Lajaš kakor pes! Lajaj, samo lajaj! Še malo, pa boš kakor pes poginil! Vsi Nemci boste crknili kot psi! še povohal vas nihče več ne bo!"
Potniki smo obstali kakor vkopani, nekateri so se umaknili k stenam, trije, štirje so smuknili skozi vrata na peron. Oni, ki so še pred trenutki smrčali, so se dvigali in se zmede ni ozirali okoli sebe. Sredi čakalnice so si stali nasproti lepa, mlada kmetica, ki je kričala na ves glas, in sloki nemški podčastnik, ki je bil rdeč kot puran, ter zalit vojak, ki še ni vsega doumel. Čutili smo, da se bo nekaj zgodilo, toda nihče ni vedel, kaj.
Nekaj trenutkov so se gledali kakor pred spopadom. Potem pa je podčastnik menda le sprevidel, da ima pred seboj pijano ali blazno žensko; kajti videlo se je, da se hoče umakniti, a tako, da ne bo prizadeta njegova čast in čast njegove vojske ter "furerja", ki mu služi,
"Kuš! Molči!" je slednjič zakričal ves posinel. "Molči, baba, sicer te postavim pred strojni-
co:
t"
Okrenil se je, da bi odšel. To da kmetica se je že pognala preden j, mu pomolela pesti prav
zastopniki
^^Enakopravnosti'' •
Za st clairsko okrožje: JOHN REN KO 1016 Easf 76th Street
UT 1-6888 •
Za colltnwoodsko In euciidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 26851 Oriole Avenue
REdwood 1-4457
e
Za nevvburško okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Avenue
Diamond 1-8029
NAJBOLJŠE PECIVO
keke. kruh, pa je, in sploh vsakovrstno pecivo boste dobili v naii moderno opremljeni pekariji.
Vse je okusno — cene zmerne. Zadovoljni boste.
HOLLOWELLS HOME BAKERY
824 EAST 200th STREET, EUCLID. OHIO
pred obraz in zakričala še glasneje: "Samo lajaj, lajaj! Ne bojim se vas Nemcev, nisem strahopetni zajec, kakor so tile!" S široko kretnjo je pokazala po čakalnici in se okrenila proti vratom. Videl sem, kako so ji tisti hip ugasnile oči; za njo je umrlo, kar jo je pravkar še živo žgalo.
Toda hip prej je vojak, ki je le spoznal, da žena blati čast nemške vojske in da je njegova dolžnost, varovati to" čast, snel puško, jo nameril na kmetico, ko se je že na pol obrnila, in kot obseden zarjovel: "Marš, sicer te pri priči ustrelim!"
Vse, kar se je zgodilo v naslednjih trenutkih, si je sledilo z vrtoglavo naglico.
Kmetica se je spet obrnila k Nemcema, oči so ji znova zagorele, še hip in pognala se je k vojaku, mu iztrgala puško in jo namerila nanj. Medtem je bruhala iz sebe besede, ki jih nihče ni mogel razumeti. Ker ni bila vajena puške, ni mogla takoj sprožiti. Ko je počilo, se je vojak zgrudil na tla. Toda skoraj v istem trenutku je počilo ob njej kratko in ostro, kmetica je dvignila roke, puška ji je padla iz rok, iz grla se ji je izvil dolg krik; nasledji trenutek je počasi padla vznak. Podčastnik je oddal v ležečo kmetico še dva
4 AKRE SE PRODA
Proda se 4 akre dobre zemlje na Lakeland Blvd. Voda, elektrika, pripravno za zidavo hiše; kokoš j e-rejo, itd. Vse prilike za pridnega človeka. Pokličite do 9. ure zjutraj ali zvečer. — KE 1-1271.
AKO ŽELITE
prodati vašo hišo, trgovino ali farmo, ali pa če želite kupiti posestvo, se obrnite na nas. Točna in poštena posluga.
Govorimo slovensko. BEACHLAND REALTY 767 E. 185 St.. IV 1-1012
PRODA SE
dobro obstoječa trgovina s
C 2 licenco.
Dobra priložnost za zakonca, Cena zmerna.
Vpraša se na
256 E. 156 St.
strela, se besno ozrl okoli sebe, kriknil nekaj nerazumljivega iu trdo odkorakal iz čakalnice.
Čakalnica je bila polna dima in poka. Strmeli smo v sredino, kjer je ležala mrtva mlada žena ob mrtvem nemškem vojaku.
(Konec)
HIŠA NAPRODAJ
Colonial hiša s 6 sobami, severno od Lake Shore Blvd. Zidana; "tile" kopalnica spodaj, zgoraj kopalnica, 3 splanice; sončna soba, fornez na plin, 2 garaži, cementiran dovoz: blizu krasnega parka in jezera. Proda se po zmerni ceni. Se lahko takoj vselite.
Imamo tudi druge nove zidane veneer bungalow hiše s 2, 3 in 4 spalnimi sobami v lepih naselbinah.
KNIFIC REALTY 820 East 185ih St.
IV 1-7540
KE 1-0288
A. Malnar
cementna dela
1001 East 74th St.—EN 1-4371
BEGUNCI, POZOR!
Izurjeni ali neizurjeni
delavci. Vas izučimo za delo v livarni in sicer v sledečih strokah: MOLDING
HAND STRAIGHTENING INSPECTION SHAKEOUTS BRAKEOFF PATTERNMAKER Jamčena plača od ure — poleg plače od komada. Plačane počitnice in prazniki. 5 dni tedensko.
Stalno delo.
LAKE CITY MALLEABLE CO.
5000 LAKESIDE AVE.,
2 bloka severno od St. Clair
ČRNILO V PRAHU—NOV PROIZVOD ZAGREBŠKE TOVARNE "PELIKAN'^
V zagrebški tovarni "Pelikan" so te dni začeli izdelovati nov izdelek — črnilo v prahu. Novator inž. Nikola Maric se je dolgo trudil, naposled pa mu je le uspelo izdelati novi proizvod v brezhibni kakovosti, če se prašek raztopi v določeni količini vode, se dobi zelo dobro
PEČ NAPRODAJ
Proda se eno leto stara plinska peč za gretje. Ima termostat in avtomatični pihalnik (fan). Cena $50. 869 E. 72 St„ Suite 6 EX 1-7981
PRODA SE
ali pa odda v najem dobroidočo gostilno s pivom in vinom ter jedili. Zraven je tudi stanovanje s 4 sobami.
Za podrobnosti se poizve na 8104 St. Clair Ave.
Črnilo. Proizvodnja črnila v hu omogoča letni prihran®^ skoraj 8 milijonov dinarjev, ker ne bodo več potrebne steklenih' ke, enostavnejše je embalaža i® cenejši ves transport. Tudi ^ proizvodnem procesu bo treW mnogo manj delavcev, zlasti * oddelku, kjer so doslej polnil" steklenice in pripravljali pošilj" ke za transport.
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
Dr. J. V. ŽUPNIK nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravilo na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE vogal East 62nd Street: vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel. ENdicott 1-5013
AUGUST KOLLANDER
6419 ST. CLAIR AVE. Tel. HE 1-4148
CLEVELAND 3, OHIO
POŠILJAMO:
Denar v Jugoslavijo, Trst, Italijo in v vse druge države. Vsaks posiljatev je zajamčena.
PRODAJAMO:
^ Karte za prekomorske kraje in nazaj po originalnih cenah« Imamo zastopstvo tudi za vse glavne avijonske družbe.
A me rican Express travel čeke in denarne nakaznic* za upo»bo v naših džavah. Jugoslovanski denar in znamke.
Zaboje za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino. Če želi" le, nabavi tudi določeno blago za v pakete tvrdka sama.
PREVZEMAMO:
Zavitke od rojakov in jih točno odpremljamo na naslovnik^*
SPREJEMAMO:
Naročila za moko in druge že pripravljene zavitke kakor tudi za streptomycin preko družb ADRIATIC, EXPRESS za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Nemčijo in druge države.
. . _ POMAGAMO:
Pn nabavi potpiskih dokumentov; nudimo pomoč potnikorM'
SODELUJEMO:
P'* ureditvi raznih starokraj^kih in tudi begunskih zadev« OPRAVLJAMO:
NOTARSKE posle.
Rojaki v Kanadi in drugih deželah lahko pošljejo denarna druga naročila potom naše tvrdke.
Za nadaljna pojasnila PIŠITE, Pr/dITE, KLIČITE zanesljivo in dobro znano trvdko
A. KOLLANDER
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVENUE
Pokličite:
ENdicott 1-0718
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
John Oblaka
1146 East 61st St - HEnderson 1-2730