Leto XXII., St« 25
Ljubljana, četrtek 30. januarja 1941
Cena t Din
upmvuisivu- ujuuijaim tvn aii jeva t — felefoo 4tev 3122. 3124, 3124, »125 41*». inserain) adoeiek: Ljubljana, Selen-burgova UL — Iel 3492 In 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg
•t. 1 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon St 190. Računi pri pošl ček., zavodih: LJubljana 9t 17 74».
iznaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 30 din Za inozemstvo 50 din
Uredoifttvo:
Ljubljana Knafljeva ulica o. telefon 1122. 3123 3124 31^5 3126 Manoor 3 rajski trg 4t i. teletor> 4455 Celje. Stroasniavenevu >illra 4tev L, telefon ftt 85
Rokor>lm * w *rsA»K>
Noč nemške vojske
»Manchester Guardian« ceni, da ima Nemčija, ki se sedaj pripravlja na »odločilno akcijo«, na razpolago 210 pehotnih in 10—14 oklopnih divizij, ki pa so v glavnem
razmeščene p> zasedenih državah
Razr j v Franciji
Od srede decembra lanskega leta dalje so prihajala iz nezasedene Francije precej nejasna poročila, ki so dopuščala najrazličnejša ugibanja o francoski politiki. Citateljem je gotovo še v spominu, da je tedaj francoski državni poglavar maršal Petain nepričakovano izločil iz svoje vlade dotedanjega svojega namestnika in zunanjega ministra La-vala, ki je bil njegova desna roka od 17. junija. V svojem govoru po radiu je maršal Petain izrecno utemeljil svoj ukrep z notranjepolitičnimi razlogi. V posebnem sporočilu kancelarju Hitlerju pa je izjavil, da smatra novega zunanjega ministra Flanaina »za primernejšo osebo od njegovega prednika za nadaljevanje politike zbližania med Fran-ciio in Nemčijo s podporo javnosti«. Maršal Petain se je torej skliceval v tem sporočilu na upoštevanje francoskega javnega mnenja kot važnega činite-Ija odnošajev med obema državama.
Znano je, da je takoj nato orišel v Virhv posebni zastopnik nemške vlade v Parizu veleposlanik Abetz Imel je z maršalom Petainom dolg razgovor. h kateremu je bil proti koncu pritegnien tudi odstavljeni Laval. Laval je nato skupno z Abctzom odpotoval v Pariz. Od tedaj se je stalno govorilo na eni strani o ohladitvi francosko-nemških odnošajev. na dragi strani pa o verjetnem ponovnem Lavalovem vstopu v Petai-novo vlado. V Berlinu so sicer demontirali vse govorice o poslabšanju odno-šaiev med obema državama, pripominjali co obenem, da ie nadalinii raz-voi teh cdnošajev odvisen predvsem od Whyja.
Ko sta se 20. t. m sestala Hitler in Mussolini, so zlasti v rimskih krogih dopuščali možnost, da je bil del njunega razgovora posvečen tudi francoskemu vprašanju. Skoro istočasno je francoska vlada izdala napol uradno sporočilo, iz katerega je bilo razvidno, da je vprašanje preosnove francoske vlade odvisno predvsem cd odgovora nemškega kancelaria Hitlerja na Petainovo osebno sporočilo, ki ga je preko Abetza izročil francoski admiral Darlan okoli božiča. Iz tega so mnogi sklepali, da se ta Petainova poslanica Hitlerju ni nanašala sr.mo na vprašanje francosko-nemških odnošaiev. temveč tudi na vsa notranja francoska vprašanja. To pa je spet kazalo na zvezo z razlogi, zaradi katerih je maršal Petain 13. decembra lanskega leta izločil Lavala iz svoje vi? de.
Kakor se sedaj izve. je bil admiral Darlan z nemške strani naprošen, naj obvesti maršala Petaina, da bo prejel pismen odgovor kancelarja Hitlerja na svoje sporočilo. Verjetno je bila že tedaj sporočena v Vichy tudi nemška želja, nai bi se Lavalova zadeva čim prej uredila. Tako sta se 18. t. m. Petain m Laval sestala v kraju Ferte. Po uradni objavi francoske vlade je to srečanje odgovarjalo želji maršala Petaina, da bi se vsi Francozi združili in odstranili medsebojna trenja. Dalje pa maršal Petain tedaj še ni šel, kar so si poučeni opazovalci francoskega razvoja tolmačili tako, da ni še prejel obljubljenega Hitlerjevega odgovora, ki naj bi razčistil ne le nadaljnje odnosa je med obema državama, temveč tudi notranje razmere. Med tem pa so francoski listi na zasedenem ozemlju nadaljevali zelo ostro kampanjo proti nekaterim ministrom v Petainovi vladi, zlasti proti pravosodnemu ministeru Alibertu in notranjemu ministru Peyrouthonu, dočim je na drugi strani vzbudil izredno pozornost prihod posebnega Rooseveltovega odposlanca admirala Leahyja v Vichy.
Ves ta čas so zlasti švicarski poročevalci v Franciji zatrjevali, da se po njih informacijah Petainova politika ni prav nič spremenila. Smernice francoske zunanje politike so ti poročevalci videli v spoštovanju pogojev premirja, čuvanju nedotakljivosti francoskega imperija in svobode francoskega vojnega brodovja ter v normalizaciji odnošajev z Nemčijo na častnih osnovah. V notranjepolitičnem pogledu so napovedovali daljnosežne reforme, ki naj bi vso izvršno oblast v Franciji še bolj osredotočile v Petainovih rokah.
Sedaj se v tem razvoju pričenja nekoliko jasniti. Predvsem je v zasedenem delu Francije časopisna kampanja proti nekaterim Petainovim ministrom, ki <fo jih v Parizu smatrali za neposredno vpletene v Lavalovo izločitev iz vlade. rodila prve konkretne uspehe: pravosodni minister Alibert. ki je bil najbolj izpostavljen napadom pariških listov, je izločen iz Petainove vlade in je na ni^povo mesto imenovan znani Jo-seph Barthelemy, ki je svoje dni vodil zelo ostro kampanjo proti vstopu Francije v vojno. Mnogi sedaj ne izključujejo več možnosti ponovnega La valoveča vstopa v vlado. Pariški listi pišejo celo že o Lavalovi pripravljenosti za tesno zunanienolitično sodelovanje z mi-n's1rom Flandinom. Pojavili so se že tudi glasovi o bližnii izločitvi Pevrou-thona iz vlade; zamenjal nai bi ga bivši notranii nrms+er Marquet. ki spada v krog Lava^vih sodelavcev.
Istočasno se je maršal Petain odločil tudi za daljnosežne notranjepolitične
London, 29. jan. j. (Un. Press) Glede na zmerom pogostejše vesti, da pripravlja Nemčija v doglednem času »odločilno vojaško akcijo«, se tudi v angleškem časopisju tej možnosti posveča zmerom večja paž-nja. Listi objavljajo vsakovrstna ugibanja v katero smer bi utegnil biti naperjen bodoči glavni nemški vojaški sunek in v tej zvezi navajajo tudi razporeditev nemških vojaških sil širom ozemelj, ki so sedaj pod nemško kontrolo.
Vojaški sotrudnik lista »Manrhester Guardian« ugotavlja, da po podatkih o porazmestitvi nemških vojaških sil ni mogoče trditi, v katero smer naj bi šla bodoča nemška ofenziva, ali proti vzhodu ali proti zapadu Po sodbi vojaških izvedencev je imela Nemčija po lanski spom'adan ski ofenzivi kakih 210 divizij po 20.000 mož Vštevši pomožne edinice. se lahko ceni moč nemške armade — po dodatnih Izpopolnitvah — na nekoliko manj kot 5 milijonov mož.
Kar se tiče nemških oklopnih divizij, cenijo v Angliji njih število na 10 do 12. ali
celo na 14, ker se je zmogljivost nemške vojne industrije za opremo motoriziranih edinic po končani ofenzivi proti Franciji
znatno dvienila.
Kar se tiče neprestanih vesti o kretanju nemških čet. je treba zmerom Imeti pred očmi, da gre tu le za propagandne operacije, dcčim so resnični nemški vojaški premiki odeti v kar največjo tajnost. V kolikor razpolagajo v angleških vojaških krogih z verjetnimi informacijami, se po-razmestitev nemških vojaških sil po porazu Francije ni bistveno izpremenila. Nemške vojaške sile utegnejo biti danes poraz-meščene približno tako. da je 15 do 20 divizij na Holandskem, 60 do 80 divizij v Franciji. 5do 6 divizij na Norveškem In 3 do 4 divizije na Danskem. Vzdolž sovjetske meje uteene bUl porazmeščenih 60 divizij. 20 ali 21 jih je v Avstriji ln Češkoslovaškem prctektoratu. v Rumuniji nteg-ne biti po precej zanesljivih podatkih le kaVth 10 nemških divizij v skupni moči 200.000 mož. Slednjič sta morita ena aH dve nemSltl diviziji tudi v Italiji. Ostale nemške divizije so v rezervi v raznih nemških garniziiah. od^a-sno v garniriiah blizu meja med Nemčijo in zase '.enim ozemljem.
Po mnenhi angte5k'h voiašk'h Izvedencev pa je kakih 60 elitnih nem«k!h divizij še zmororn rorarmeSrcnih vzelo'? ohalneera pasn ob Rokavskem prelivu In ob Severnem morju, k.ler so nrinravt.iene za morebitni vdor v Veliko Brltanjo.
Nova laza v vojni proti Angliji
Budimpešta, 29. jan. p. Današnji madžarski listi poročajo, da je treba v kratkem pričakovati važnih dogodkov. Med drugim javljajo, da je kancelar Hitler končal svoje razgovore v Salzburgu in Berchtesgade-nu in da se zopet vrača v Berlin, kjer ee bo pričela velika diplomatska aktivnost. Vsi znaki kažejo, da je treba pričakovati novo fazo v vojni proti Angliji- V tem smislu se komentira tudi zadnji govor admirala Radarja.
še vedno »premirje« v letalski vojni
London, 29. jan. j. (Ass. Press) Noč od torka na sredo je v Londonu in nad pretežnim delom angleškega otočja spet potekla brez slehernih nemških letalskih napadov. Le nad zapadno angleško obalo so bila snoči opažena posamezna nemška letala, ki pa nikjer niso metala bomb. Vreme nad angleškim otočjem kakor tudi nad Rokavskim prelivom je še zmerom skrajno neugodno in dovoljuje le podnevi omejene letalske operacije. Danes dopoldne se je nad ustjem Temze pojavilo neko nemško letalo, ki je poskušalo prodreti proti zapadu. Letalo je bilo od protiletalske obrambe zavrnjeno, še preden je moglo preleteti londonsko področje.
Zaradi neugodnih vremenskih razmer v minuli noči tudi angleško letalstvo ni moglo nadaljevati svojih poletov nad Nemčijo in zasedenim ozemljem. Kakor je bilo mogoče zvedeti v informacijskem oddelku letalskega ministrstva, v pretekli noči
reforme. Tako je pred dnevi izšel zakon o novi »posvetovalni zbornici«, ki naj. nadomesti dosedanji parlament. Izdan je bil nadalje ustavni akt o zaprisegi vseh dostojanstvenikov in državnih uradnikov neposredno državnemu poglavarju. kateremu bodo odslej osebno odgovorni za svoie delo, medtem ko je maršal Petain glede sebe izjavil dobesedno: »Sebe bom sodil sam. Ker sem na najvišjem mestu, me zadene tudi največja odgovornost.« Tako se vsa oblast v Franciji vedno bolj zbira v rokah državnega šefa.
Znabiti najpomembnejši dogodek v tem novem razvoju v Franciji pa pomeni včerajšnja ustanovitev nove enotne stranke, sai se s tem uvaja v državi tudi nov režim v pravem pomenu te besede. Doslej je bil baje baš Petain največji nasprotnik ustanovitve enotne državne stranke, češ da ie za usodo Francije prevzel osebno odgovornost, ki sloni na neposrednem zaupanju francoske-
angleška letal nikjer niso zapustila svojih
oporišč.
Danes dopoldne so sovražna letala vrgla dve bombi na neko mesto ob ustju Temze Napad je povzročil nekaj škode, toda nobenih človeških žrtev.
Nemško službeno
vojno poročilo
Berlin, 29. jan. n. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je obiavilo davi naslednje službeno vojno poročilo:
Neka podmornica ie notonll?) 11 500 ton sovražnega trgovinskega ladijskega prostora.
V okviru svojih izvidniških poletov so včeraj posamezna bojna letala z eksplozivnimi in zažigalnimi bombami uspešno napadla vojaško pomembne objekte v Londonu. Poles »-ena so bile zadete in poškodovane železniške naprave v nekem mestu v vzhodni Angliji. Boina letala z velikim akcijskim radijem so na morju zapadno od Irske potonila neko 4.600 tonsko sovražno trgovinsko ladjo, dve trgovinski ladii na hudo nn?kodovala n-iHnn-strelno topništvo nemške vojske je znova obstreljevalo voiaško pomembne objekte v vzhodni Angliji.
Sovražna letala se včeraj in v pretekli noči niso pojavila ne nad nemškim ozemljem, ne nad zasedenimi deželami.
Eno nemško letalo se nI vrnilo na svoje
oporišče.
Madžarski vojni minister pri Hitlerju
Berlin, 29. jan. n (DNB) Davi je državni poglavar in kancelar Hitler v novi kan-celarski palači sprejel v svečani avdienci madžarskega vojnega ministra Bartho. k-se že nekaj dni z večiim spremstvom madžarskih višjih štabnih oficirjev mud' v Memč'ji Oddelek voiaštva je izkazal madžarskemu državn;ku ob njegovem prihodu in odhodu iz pa1?če	časti Avd'enci je prisostvoval «ef nemških obo--oženih sil maršal Ke'tel.
. Kin*?	V."
New York 29 ian i (ARI Z dobro po učene 9tran; se ie zvedelo da bo ang'eška oklopnica »Kine Ge<»rge V«. s katero je dopotovai' v Zedinjene države nw angle-3ci po»'anik lord Halifax. v kratkem od-pfula v neko atlantsko luko ki ii bo poslej služila kot oporišče Kakor zatriuieio iz istega vira bo naloga nove angleške <>fc!opnice bo i proti nem"kirr trgovinskim križarkam na Atlantskem oceanu
Smrt nem???e®a Cističnega ministra
Berlin, 29. jan. n. (DNB) V pretekli noči je tu umrl pravosodni minister dr. Friderik Giirtner.
Pokojnik je bil v 60. letu starosti. Pred 15 leti je postal pravosodni minister Bavarske. Pozneje je sodeloval v Papenovi vladi kot državni pravosodni minister. Dr. Giirtner je spadal med starejše Hitlerjeve sodelavce. Na strokovnem področju si je pridobil velik ugled. Vest o niegovi smrti ie napravila po vsej Nemčiji naioloblji vtisk.
Novi vpoklici v Angliji
London. 29 jan j. (Reuter). Danes dopoldne ie bi'a pod kraljevim predsedstvom privatna seja članov anglerkesa vojnega kabineta. Po seji je bil objavljen kra'jev prog'as. ki odreia. da se morajo registrirati za vojno službo vs- mladeniči v starosti tn 19 let in vsi mn-žje v starosti 17 do 40 let Prvi se bodo mora'i prig'asiti za voia"ko s'užbovanje 19-Ietniki in sicer do 22. februarja.
Pogrešana angleška podmornica
Stockholm, 29. jan. AA. (DNB). Včeraj je angleška admiraliteta objavila p-»roči-lo, ki pravi, da je treba smatrati ang'e-rko podmornico »Tritoo« za izgubljeno Podmornica je bila izgotovljena v oktobru 1937 Bila je prva podmornica nove vrste za patroliranje io je imela 1.095 ton.
Grafa objokuje svojega heroja
Po smrti generala Metaxasa je prevzel predsedstvo grške vlade njegov intimni sodelavec, guverner Narodne banke, Alexander Korizis
Grčija bo nadaljevala vojno
Atene, 29. jan. j. (At. ag.) Danes zjutraj ob 6.20 krajevnega časa je po kratki bolezni na svojem domu preminil predsednik grške vlade, general Joan Metaxas. Zadela ga je srčna kap. (Glej tudi stran 6. Op. ured.)
General Metaxas je že dolgo bolehal za neka boleznijo v vratu. Ker je v poslednjem času postala bolezen zaradi silne preobremenjenosti z delom in skrbmi spet hudo akutna, se je moral grški državnik preteklo soboto podvreči operaciji. Zdravniki so izvršili tudi transfuzijo krvi, vendar se je stanje pokojnika od dne do dne slabšalo. Včeraj popoldne ga je zadela lažja kap. Odtlej so njegovi bližnji pričakovali katastrofo. Agonija pokojnega grškega državnika je trajala do davi, ko je ob 6. zjutraj izdihnil.
Za novega ministrskega predsednika je bil imenovan Aleksander Korizis, dosedanji guverner grške narodne banke. Vsi ostali člani vlade ostanejo v svojih ministrskih resorlh. Ob 10. dopoldne so se člani vlade pod vodstvom novega ministrskega predsednika Korizisa napotili v dvor, kjer so prisegli kralju. Novi ministrski predsednik Korizis obdrži vse funkcije, ki jih je imel pokojni ministrski predsednik general Metaxas. Poleg čina ministrskega predsednika spadajo pod novega premiera tudi notranje, zunanje in vojno ministrstvo.
Novi predsednik grške vlade Aleksander Korizis je star 53 let in je bil guverner grške narodne banke od leta 1938. Po rodu je Atenčan. Po dovršenih študijah na atenski univerzi je pričel Korizis bri-liantno kariero kot uradnik grške narodne banke, kjer je naglo napredoval na vodilni položaj. Korizis velja za enega prvih grških gospodarskih in finančnih strokovnjakov Zlasti se je odlikoval kot organizator novega sistema kmetijskega kred:ta. Ze zgodaj se je uveljavljal tudi v političnem življenju. Se mlad je nostal poslanec v parlamentu. Pod Metaxasovo vlado je bil nekaj čas minister za ljudsko zdravje. V poslednjem času je bil Meta-
ga naroda. Nasrrotno pa je bil Laval že od vsega začetka za to, da se uvede v državi tudi nov režim, ki naj bi se opiral na edino dovoljeno vladno stranko. Potemtakem bi tudi ta novost pomenila Petainov pristanek na one notranje spremembe, ki jih je ponrei zahteval Laval in zaradi česar naj bi bilo prišlo do nieffove izloč'tve iz vlade kakor je na to namignil tedaj maršal Petain. To bi seveda še bolj potrievalo domnevo, da ie maršal Petain želel raz-čiščenie od Hitlerja tudi v pogledu notranjih razmer, še preden bi se odloči! za one širše notranje izpremembe, kl so se zadnje tedne stalno napovedovale in ki se sedaj, kakor vse kaže, že začenjajo uvaiati.
Kaj bodo te notranje spremembe pomenile za celokupni razvoj francoske politike, nam bodo pokazali že bližnji dnevi. Zdi se vsekakor, da bo Francija te dni zelo v ospredju zanimanja.
xasov najbližji svetovalec in je do po-! drobnosti poznal posle in načrte pokojnega generala Metaxasa.
Žalovanje naroda
Atene, 29. jan. j. (Un. Press). Grčija je kakor okameneia ob tragični, skoraj nedoumljivi vesti, da je preminul grški voditelj in narodni heroj general Metaxas Udarec je zadel grški narod tem huje, ker je prišel tako nenadno in v času. ko se odloča o nadaljnjem življenju grškega naroda in države. Atene sc se zjutraj, čim 9e je raznesla vest o smrti Metaxasa. takoj odele v žalno odelo. Vest o smrti se je bliskovito razširila nc samo po Atenah, marveč tudi v provinci. Prišla je po>vsom nepričakovano, ker je billo prebivalstvo docela nepoučeno o hudi bo'ezni generala M»taxasa in o borbi, k; so jo zadnje ure biLi zdravniki za njegovo življenje.
V merodajnih grikih krogih izjavljajo, da se s smrtjo ministrskega predsednika generala Metaxasa grika politika ne bo spremenila m da bo Grčija nadaljevala vojno.
Angleži s vojaških spo scbnsstih pekafnika
London, 29. ian. j. (Ass. Press). Vest o smrti generala Mctaxasa je vzbudila v vsej Angliji pravo zaprepa:čenje Nihče ni mogel niti najmanj pričakovati da se bo drama tega velikega moža tako nenadoma za-ključifla. V Angliji bodo pogrešali v prkoj-niku zvestega prijatelja ter neuklonjivo vernega zaveznika. General Metaxas je v Angliji užival ugled ne samo državnika največjega fermata. ki je Grčije organiziral v močno po'it'čno srlo, marveč tudi kot vojaški vodja velikega talenta. V se-
danji vojni se je general Metaxas izkazal kot izredna kapaciteta na pod ju strategije, s čimer je potrdil obetanja, ki jih je dajal že za časa svojih študij m sveje bri-ljantne akademske kariere na voja"ki akademiji v Berlinu. Že tedaj je general Me-taxas pokazal toliicc vojaških ta'entov. da je celo Nemčija prelomila s svoj mi izredno strogimi predpisi o službovanju v nem-ški armadi ter je Metaxasu ponudila vstop v nem "ko armado, kar je sicer pripadniku tujega naroda nemogoče doseči.
Sijaina vojaška kariera, ki se je že tedaj obetala pokojnemu Motaxasu se je izpolnila šele redaj. Do izbruha sedanje voine generali Metaxas n1 ime' prilike v polni meri praktično dokazati svnje visoke sposobnosti v vojaških problemih Šele vojna z Italijo je nudila pokojniku priliko, da dokaže vse svoje visoke vojaške Sfv^-obno-sti. Prvi dokaz je poda' general Metaxas s tem. da je ne samo ustavM italijansko ofenzivo v Epiru, temveč sc grške čete kmalu prešle v protiofenz,vc tei prodrle čez mejo v Albanijo. Kot izvrstnega stratega se je pokojnik izkaza1 z nenavadno naglo izvedenim' prrdornimi napadi na albanskem ozemlju v najneugodnejši okončinah in v ubijaiočem podnel-:u. Manevri grške armade so dosezali ob njego-vera aktivnem sodelovanju čedallje večje uspehe, ki so se slednjič končali z zmago tako velikega pomena kakor je bilo na primer zavojevanje Klisure.
Sožalje naše vlade
Beograd, 29. jan. p. Danes se je zglasllo j v grškem poslaništvu veliko število prijateljev Grčije, kl so izrazili svoje sožalje zaradi smrti predsednika grške vlade generala Metaxasa. Svoje sožalje so izrazili zastopniki vlade, diplomatskega zbora in mnoge najcr: ličnejSe osebnosti.
Italijanski pritisk
na albanski fronti
Tako na osrednjem kakor tudi na severne« odseku fronte neprestano hudi boji brez bistvene izpremembe
položaja
Atene, 29. Jan. j. (AR.) Italijanski pritisk na albanski fronti je bil tudi včeraj zelo močan na osrednjem in severnem frontnem odseku. V osrednjem delu so med Te-pelenijem in Klisuro Italijani spet izvršili več zelo močnih napadov na grške postojanke. V napadih so sodelovale tudi motorizirane edinice, posebno pa italijanska lovska in bombna letala. Napadi, ki so bili izvršeni z zelo velikimi žrtvami na italijanski strani, so se slednjič zrušili v uničujočem ognju grškega topništva in strojnic. Italijanom nikjer ni uspelo osvojiti napadenih grških postojank, tako da je potek fronte ostal na tem mestu docela nespremenjen.
Na severnem delu bojišča se Se zmerom bijejo borbe za posest strategično važnih vhodlSč v dolino reke Skumbe ter sa po-atojanka ofc reki DtvoU. Tudi tu js w itali-
janskih napadih včeraj v veliki meri sodelovalo letalstvo, ki je skoraj ves dan brez prestanJka bombardiralo grške postojanke in prometne zveze ter zbirališča v frontnem zaledju. Cesta med Korico ln Podgradcesm, ki je glavna grška oskrbovalna Unija za severno bojišče, je bila tekom včerajšnjega dneva večkrat bombardirana, vendar italijanske bombe niso zadele objektov, katerih uničenje bi moglo promet na tej cesti ustaviti. TopnlSkl dvoboj pri Podgradcu se nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo.
Na Južnem frontnem odseku je včerajšnji dan potekel skoro izključno v znamenju letalskih operacij. Grško letalstvo je s podporo angleških bombnikov večkrat bombardiralo italijanske zbiralne točke v
Nadaljevanje na t strani
Val oni tn okolico ter cesto od Valone proti Tepeleniju in cesto na Berat. Grška letala so s strojnicami obstreljevala italijanske postojanke. Italijansko letalstvo je bombardiralo grško fronto zaledje globoko v notranjosti Grčije. Razen cestnih križišč v frontnem zaledju je bil včeraj bombardi-Jgn tudi Solim, ne da bi italijanskim letalom uspelo povzročiti kaj škode na vojaško važnih objektih. Pehotno delovanje na južnem frontnem odseku ni preseglo običajnih patrolnih akcij.
Grško vojno poročilo
Atene, 29. januarja. AA. (At. ag.) Uradno poročilo glavnega stana grške vojske z dne 28. januarja zvečer pravi:
Krajevni boji čez dan, Ujeli smo nekaj sovražnih vojakov. Grški protiletalski topovi so sestrelili dvoje sovražnih letal.
Sovražno letalstvo je bombardiralo Solim. Bombe so padle tudi na vojaško bolnišnico. Ubita je bila ena oseba, 10 pa jih je bilo ranjenih. Med ranjenci so tudi štirje bolničarji. Sovražnik ie metal bombe tudi na nekatere vasi v grški Macedoniji, kier pa ni bilo večje škode, pa tudi ne žrtev.
Kraljev proglas narodu
Atene, 29. jan. AA (AL ag.)„Kralj Jurij II. je objavil naslednji proglas; Metaxas je bil človek, ki je pet let vodil mojo državo izkušeno in s samopremagovanjem. S svojo veliko inteligenco je zapustil pečat svoje ustvarjalne delavnosti. Bil je človek, ki je vedno narodno čutil in pogumno nastopil v obrambo domovine ter stopil v vrsto slavnih podob grške zgodovine Ko se klanjam njegovemu spominu, zagotavljam svojemu narodu, da bo dosedaj ustvarjeno delo v vseh področjih, političnem. vojaškem, agrarni reformi, delovni reformi kakor tudi v nacionalni organizaciji mTadine šlo v isti smeri naprej. Dejstvo, da so bili moj predsednik in člani moje vlade dolgo sodelavci, predpostavlja formalno jamstvo za nadaljevanje dela. Prepričan sem. da bodo moji ministri tesno povezani z narodom okoli mojega prestola in navdihnjeni z vzgledi nedavnih slavrnh strani našega narodnega življenja dokonča1! požrtvovalno vei;kansko borbo, ki jo h~abra grška vojska b?ie s čfistjo in ki jo bo. kar sem preoričan. dobojevala do končnega uspeha. Z božio pomočjo in z bla-pr,~-r\i-fm pre«vete Bofnrodice ter z močjo in vfTjo naroda bo Grč;ia postala vredna svoj;h herojev in mučenikov.
Italijansko poročilo
Rim, zb. jan. n. (Stefauij. Vrhovno poveljstvo italijanske vojske poroča:
Na grški fronti smo v akcijah krajevnega značaja zavzeli nekaj važnih sovražnih postojank. Pri tem je bilo nekaj Grkov ujetih in zaplenjeno je bilo nekaj sovražnega orožja.
Naše letalske sile so živahno sodelovale v borbah na raznih odsekih bojišča in so neprestano bombardirale ceste, sovražne vojaške naprave, baterije topništva in čete. Enako intenzivno so bili napadeni vojaški objekti v Solunu ter železniška proga v smeri proti Atenam. V letalskih spopadih je bilo sestreljenih 5 sovražnih letal. Dve italijanski letali se nista vrnili na svoje oporišče.
Rim, 29. jan. n. (Štefani). Italijanski letalslu pritisk v Grčiji se je včeraj spet znatno ojačil. Cele skupine bombnikov so napadale grške oskrbovalne centre ln prometne zveze, kakor tudi postojanke na bojišču ter ceste v njegovem neposrednem zaledju.
Bombniki so včeraj posebno uspešno napadli Solun, kjer so bombe razdejale ali poškodovale električno centralo, neko vojašnico ter poslopje vojaškega poveljstva. Protiletalsko topništvo je sicer srdito obstreljevalo napadalce, ni jim pa moglo do živega.
Druga skupina italijanskih bombnikov je prodrla vzdolž železniške proge Solun— Atene, ter bombardirala železniški vozel Platyu. Na teh poletih je italijanske bombnike spremljalo precejšnje število lovskih letal. Neka nadaljnja skupina bombnikov, ki je bila posebno velika, je zasula z bombami več točk v neposrednem zaledju sovražne fronte ter prizadejala nasprotniku ogromno škodo. Na posameznih točkah so nastali veliki požari. V spopadu s sovražnimi lovci sta bila dva angleška lovca sestreljena. Sestreljeno je bilo tudi eno italijansko letalo, vendar se je nekaj članov posadke rešilo s padali. Neko drugo skupino italijanskih letal so napadli lovci tipa »Gloucester-Gladiator«. ki so bili v trikratni premoči. Kljub temu sta bili dve sovražni letali sestreljeni. Pet nadaljnjih skupin italijanskih bombnikov je napadalo skoraj ves dan sovražne postojanke na bojišču Tudi pri teh akcijah je prišlo do spopadov med sovražnikom in je bile sestre Ijeno eno letalo »Bristol Bleinhein«, z nekega izvidniškega poleta pa se en Italijanski lovec ni vrnil na svoje oporišče.
zvoj operacij v Afriki
Asgleški pritisk na italijansko oporišče v Derni postaja vedno hujši, v Eritreji so se razvili boji pri Agordatu
Rim, 29. jan. n. (Štefani). V svojem današnjem 236. službenem vojnem poročilu beleži vrhovno poveljstvo italijanske vojske o borbah v Afriki:
V	Cirenajki so naše čete Južno od Derne cdbile napad sovražne oklopne divizije. Sovražniku so bile prizadejane hude izgube. Skupine italijanskih bombnikov so neprestano napadale, b-'mbardirale in obstreljevale s strojnic.* sovražne oklopne oddelke, avtomobilske kolone in čete. Posebno se je odlikovala skupina napadalnih letal, ki je bila nenehoma v akciji in je dosegla velike uspehe. .
V	Vzhodni Afriki je bil odbit sovražen napad na področju pri Galabatu.
Na kenijski fronti so naše čete ponovno napadle sovražnika ln ga prisilile k umiku. Skupina leta! je bombardirala sovražne avtomobilske kolone in čete. Sovražna letala so nanadla Asmaro, ne da bi povzročila kako škodo. Eno angleško letalo, ki je s strojnicami napadlo domačine v nekem kraju v Somaliji, je sestrelilo naše protiletalsko topništvo.
Angleško poročilo
Kairo, 29. jan. s. U^euter). Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem komunikeju:
Libija: Naš pritisk na sovražno vojsko pri Demi narašča.
Eritreja: Operacije v ozemlju pri Agordatu in Barentu so v razvoju. Naša vojska še nadalje resno zasleduje italijanske čete, ki so se umaknile lz Umhagara. Zajeli smo zopet 73 ujetnikov.
Abesinija: Položaj vzhodno od Meteme je nespremenjen.
Italijanska Somalija: Močna patrolna aktivnost preko sovražne meje se nadaljuje na več tečkah.
London, 29. jan. s. (Reuter). Po Informacijah angleških merodajnih vojaških krogov prodira angleška vojska v Libiji sedaj že proti Bengasiju. Pri Derni so angleške čete naletele sicer na nekaj odpora, računajo pa, da bo tudi ta odpor uspelo v nekaj dneh nadvlada ti. Angleška vojska se pri svojem prodiranju poslužuje znatnih zalog bencina in pitne vode, ki so jih Italijani pustili v Tobruku, ne da bi jih uničili.
Angleška vojska, ki sedaj uspešno prodira v Eritrejo, je sestavljena deloma iz oddelkov, ki so pred tedni sodelovali v napadu na Sidi Barani ob začetku angleške ofenzive.
Kairo, 29. jan. s. (Col. B. S.) Igleda, da so angleške čete pred Derno naletele na večji odpor nego ga je bilo pričakovati. Na italijanski strani operira pri Derni dokaj veliko število tankov. Nekateri angleški oddelki so prodrli že dalje od Derne, in sicer proti jugozapadu do Mektilija.
Podvigi
letal
Kairo, 29. jan. s. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem komunikeju: V noči od ponedeljka na torek so angleški bombniki napadli Neapelj. V neki veliki zgradbi na letališču je nastal požar, ki mu je sledilo še več drugih požarov Iste noči so druge skupine angleških letal bombardirale tudi glavni kolodvor in tovorni kolodvor v Neaplju samem. Med kolodvorom in železniškim križiščem so nastali požari. V ponedeljek ponoči so angleški bombniki napadli tudi letališče v Cataniji. Bombe so padle na glavno vzletišče in na zgradbe na južnem koncu letališča. Povzročeni so bili požari in naimanj eno sovražno letalo na letališču je zgorelo. Istočasno le bilo napadeno letališče Comisu. Bombe so povzročil« požare, ki so jih videli angleški letalci celo pri napadu na Catanijo Vsa angleška letala so se vrnila s teb operacij,.
V	Libiji je včeraj aktivnost angleških letal obstajala v glavnem v ofenzivnih patrolnih poletih lovskih letal v zaščito angleški kopni vojski, kakor tudi v napadih na sovražne odelke v umiku med Derno in Barca
Na zapuščenem sovražnem letališču v Martubi smo našli 11 un:čenih italijanskih bombnikov Savoia 79. kakor tudi 3 neuporrbna lovska letala. Vsa ta letala so bila un čena o priliki prejšnjih bombnih napadov anglešk'h letal.
V	Eritreji je aktivnost angleških letal obstajala v Domači an^eš^k kopni vojski v operacijah pri Agordatu. Nadalje le b'l ponovno naoaden neki most in žeipmigko križ;šee v Ker'nu. Izvedenih je bilo več izv:dn-'šk'h poletov.
Pri vseh teh or>praciiah ni bilo izgubljeno nobeno ang^Vo legalo.
Pilot enega anerv^ega lovskega legala. k1 so pa v nir-ip^Hek noPreš'11. ce ie po r»aknsdn-'h oorf^+vh reš'l s padalom in je ^mo lažje poškodovan.
Pr »dir a gi je proti Bengaziju
Kairo, 29. jan. s. (Reuter). Po zadnjih poročilih, ki so prispela z bojišča v Libiji, je angleška vojska sedaj obkolila važno italijansko postojanko Mekeli, južnozapad-no od Derne, na poti proti Bengaziju. V napadu na Mekeli sodelujejo predvsem avstralske čete. Cenijo, da se nahaja v Me-keliju večji del dveh italijanskih divizij, ki sta se umaknili iz vzhodne Libije, kakor tudi mnogo tankov. V angleških krogih pa računajo, da bo Mekeli kmalu padel, nakar bo pot proti Bengaziju odprta.
Operacije v Somaliji
Kairo, 29. jan. s. (Reuter). Nocojšnje kenijsko vojno poročilo javlja, da angleške patrulje, ki operirajo sedaj v Italijanski Somaliji doslej niso naletele na mnogo odpora. razen s strani manjših domačih italijanskih oddelkov. Južnoafriški bombniki so v ponedeljek bombardirali italijansko postojanko Solulo v Somaliji.
Be Gaulleova vojska
London, 29. jan. n. (CBS). Francoski general Catroux, ki spada med bližnje so-trudnike generala de Gaullea, je prevzel vodstvo oboroženih sil tako zvanih svobodnih Francozov v Francoski ekvatorialni Afriki. Kakor je snoči sam izjavil, je mobiliziral in organiziral veliko vojsko, ki se deloma že bori na fronti v Abesiniji, deloma pa na fronti v južni Libiji. Oddelek, ki je prodrl do Mursuka, predstavlja stvarno le prednjo četo velike vojske, ki se je zbrala okrog čadskega jezerja in v pogorju Tibestlju. Sunek omenjenega oddelka je imel bolj značaj velikopoteznejše Izvidniške akcije.
Donovan se bo sestal tudi z Wavellom
Budimpešta, 29. jan. n. (CBS) Tu se je izvedelo, da se nameravata posebni odposlanec prezidenta Roosevelta polkovnik Donovan in vrhovni poveljnik britanskih vojnih sil na Bližnjem vzhodu, general Wavell še ta teden sestati v Atenah. General Wavell, kakor tudi polkovnik Donovan, bosta zastopala svoji vladi pri pogrebu pokojnega grškega državnika Me-taxasa.
HIntmler odpotoval v Oslo, ne pa v Italijo
Berlin, 29. jan. AA. (DNB) Vse zlobne vesti, ki so se razširile v tujini in ki pravijo, da je voditelj SS oddelkov in šef nemške policije H'mmier odpotoval v Italijo zaradi reorganizacije tamkajSnje pol'cije. na dobro poučenih krogih zanikajo. Obenem izjavljajo, da je voditelj SS oddelkov Him-mler odpotoval v Oslo, kjer bo ostal nekaj dpj»
Danes bo pogreb grofa Csakyja
Budimpešta, 29 jan. AA. (DNB). Priprave za svečan pogreb zunanjega ministra grofa Csakvia so končane Kr ta s truplom pokojnega zunanje a ministra ie postavljena v slavnostni dvorani madžarske Doslanske zbornice Dvorana ie v črnem in polna cvetja Prvi pribočnik kr namestnika Horthvja ie oolož l danes na mrtvaški oder velik venec Vence so položili tudi člani madžarske vlade ter diplomatskega zbora.
Danes od 13. do 16. bo prebi- al-tvo mesta Budimpešte defPiralo pred odrom umrlega zunanjega ministra Nemško vlado bo zastopala pri pogrebu po ebna delegacija. ki jo bo vodil ve eoo^lanlk M-rtt-ke. Tudi italijansko vlado bo 7as'o q'o posebna delegacija z veleposlanikom Ba-stianinijem na čelu.
Beograd. 29. lam AA O priliki smrii madžarskega zunanjega m'nis+ra gr fa Csakyja ie knez namestnik nos'al izrabe svoieea globokega sožaMa Ni. ekse'enci madžarskemu regentu Horthviu Ni. kr Vis. kn°z namestnik in kneginia O ea s a prav ta'«t izrazila svoie glob ki sožalje tudi vdovi grofici Csakv Njuni ekseenci Nikola Horthv in grofica C"kv c+a se za po^lsme «ožaine brzojavke zahvalila.
Beograd. 29. jan. AA Svečanega pogreba grofa Csakvja se bodo udeležil tudi člani madžarsko-jugoslovenskega društva iz Beograda ln sicer predsednik društva in bivši minister Vofin Dluričlč podpredsednik in bivši senator Popovič. glavni tajnik dr. Jurai Tomlčlč in odvetnik Stevan Wagner. Delegacija bo položila na krsto venec lz svežoga cvetja z jugoslovenskim državnim trakom ln napisom »Velikemu prijatelju Jue-oslavile — 1ugoslovansko-ma-džarsko društvo v Beogradu.«
Nova nemška zahteva od Francije
London, 29. jan. (CBS) Tu so se razširile nepotrjene vesti iz Ženeve, da je nemški državni poglavar in kancelar Hitler zante-val od maršala Petaina, da naj dovoli, da bi se nemške čete in vojne potrebščine ki so sedaj zbrane v južni Italiji, prepeljale po francoskih obalnih vodah v Tripolita-nljo. V primeru, da bi francoska vlada na to pristala, bi mogle nemške oborožene sile dejansko poseči v borbe v Libiji.
Enotna stranka
j Anglija bo dobila
tudi finančno pomoč
Ameriški finančni minister Morgenthau o nujni potrebi, da so priskoči Vet Britaniji tudi denarno na pomoč
v Franciji
Vichy, 29. jan. n (Štefani) Tu je bilo danes objavljeno, da je maršal Petain po vršiti razgovorov, ki jih je imel z vodilnimi francoskimi politiki sklenii ustanoviti novo francoska stranko ki bo v vsej državi delovala kot edino priznana politična organizacija. Nova stranka se bo imenovala Naciona'ni zbor Statuti neve stran-ke so že odobreni.
Po upztu v Rumuniji
New York, 29 jan. s. (Ass Press). Ameriški novinar VVhite, ki mu jt Klo snoči kot prvemu zopet dovr.>'jeno podati iz Bukarešte direktno radijsko poročne o položaju, je sporočil, da |e samo v enem zaporu v Bukarešti zaprrih 1.500 upornikov-Iegionarjev 2e'ezne garde. Wh'te je pripomnil, da se večina voditeljev upornikov še vedno ni posrečilo prijeti
Antonescu—Hitler
Berlin, 29. jan. p. Ob vzpostavitvi reda v Rumuniji je general Antonescu poslal kancelarju Hitlerju brzojavko, v kateri pravi, da se je pri zadušitvi nemirov v Rumuniji v polni meri zavedal svojih obveznosti napram Nemčiji. Kancelar Hitler se mu je za brzojavko zahvalil ter izrazil željo, da bi prišlo do popolnega pomirjenja v Rumunji in da bi država doživela srečno bodočnost.
Elumunski pcslanik
v Berlinu odpoklican
Bukarešta, 29. januarja. AA. (DNB) Romunski poslanik v Berlinu Greceanu je odpoklican.
Anglija In fengerski prsblem
London, 29 jam « (Reuter) V spodnji zbornici je podal podtajnrk za zunanje zadeve Bir-fcr nove izjavo o ang'eško-"-pan-skih pogajanjih g'ede po'ožaia v Tanger-ju. Izjavi' je. da p^aianja ugodno nanre-duieio. tako da je m<.'t»<)^t upat na ugoden zaključek Španski zumnj- nvn-ster se je v pofalanjih postavil na stališče. da je bila Španija tako v svetem inter^u kakor tudi v interesu miru pTts;;|ena prevzeti upravo Tangera v wr>'e rr.ke ker bile v mednarodnem odKrru za upravo Tangera zastopane nekatere vojujoče se države, kar bi lahko poslalo nevarno.
Hpnn-i. 29. jan s (Aps. Pre^sj S:am*ko indok-tajska podajanja /a premije se pri-čno danes, in s*cer na krovu neke ja~m-fke voine ladje, ki je zavdrana pred Sai-fmom. Pogajania bo v<dgeneral Sumita, vodja japonske vojaške delegacije v In ' 'k'ni.
Po nepotrjenih vesteh je Jatv>ri<k* 'zra-zila francoski vladi željo da bi Indnkina odstopila Japoncem neka) oporišč za vojno mornarico v Kambodži. Francoska vlada v Vichyju je baje prosila za pojasnilo glede te nove japonske zahteve
General NoUe umrl
Vichy, 29. jan n. (Štefani) Včeraj }e tu umrl general No!!e, k' je bil ponovno minister voiske v stari Franciji. Bil je tudi velik kancelar legije časti
Lord Sotmers — naslednik Baden Powella
London, 29 jan. j. (Ass Press) Vodstvo skavtskih or^aniraci« zs vse področje britanskega imperija je sprejel *ord So merv Kakor je bilo javl jeno dane* tz vodstva skavtske organizacije je pokojni lord Baden Powell v srvoi- oporok' imenovali lorda Somersa za trojega narednika Lord Somere je bir svoiečasnr guverner *v*tral-sfce province Victorta, kjer je biil tudi tedaj sadja tmnlrajfinjifc skavta* -..
WaShington. 29. jan. j. (Ass Pre s) Včeraj ie ored zunanjepolitičnim odborom reprezentančne zbornice po ial f na čni minister Morgenthau podrobni finančni eksooze. s katerim ie utemeljeval nujnost soreietia Rocseveltovega zak <nskega načrta o ameriški pom č: Veliki Britaniji. Morgenthau ie izjavil, da mora reprezentančna zbornica sprejeti Rooce e''ov zakonski osnutek v sedanji ob iki ako hoče da bodo Velika Britanija in niene zaveznice lahko nadalleva^e se^an^o borbo s podporo, ki iim io nudi amer šk: vojn material S tem materialom oa ce Ve'i' a Britanija iw zaveznice ne b~di mogle ^ol-ffo oskrbovati iz las+mh denarnih sredstev ker so njih do'a"ske rezrrvp v Zedinjenih državah že skorai pri k aiu.
V podkrepitev ie minister Mor^ent^au navedel nekai številk ki doslej še ni» bile objavljene Na njihovi podlagi ie razvidno da ie Anglija v 16 mesc;h sedanie volne z nabavkami voine»a ma+eriala v Ameriki zmanišala svoie zlate re7erve že za 2.32 milijarde dolarlev Zdai ima Anglija za nakup vojnega ma*er ala v Zedinjenih državah na ranjolago le še 1 811 milijonov dolariev Toda naroč:la. ki so bi la že naknadno dana ameršk' iniustrji, vežejo od te razpolnžliive vsote že 1 4^0 milijonov dolarjev Fin^n^ni mi*iis'er ie naglasil da so to številke k' Mh ie dala na razpolago Anelija sama Celotne angleške valutne rezerve v Ze^inienih državah znašajo zdai le še 292 mfilonov v zlatu, dalie 54 milijonov v do'ar4h ki so v vladni Dosesti. in 305 milijonov v privatni onsesti Sledniič ie k temu treba Drišteti še 616 milijonov naloženih v vnovč ljivih vrednostnih paoiriih in 900 mi ijo-nov v obliki direktnih ali tainih investicij. Angliia ie od zgornjih vrein-H izločila kot neuoorabliive rs vojne rame-e 305 milijonov dolarlev k' so v ori atni oosesti in ootrebn* za nortna'no na^ali«1-vanle o^lovnetra življenja da^e 30 mTi-jonov deviz v zlatu, ki so ra^tr^š^e Sirom sveta in nedosQfIliive ter 21 mi iio-nov dolarlev za bodoča naročila, ki se morajo olačati v devizah Na ta načJn ima Velika Britanlla za "aVup voln^a materiala v Ze^injer>'h državah na ra po-lago v celoti 1811 milijonov d-laHev Vojna veHa An«*l;1o dnevno 12 nv'li;onov funtov. kar z^ači 60 0^0'kov celotnocra narodnega dobedka Ta dne-Tii iz^a^k na naflo nara*ča Dodo* 1<* Velika Br+^nra knMa fz^at1'® za vojne rotrehe v vi"ini 40*'» lz davkov
Iz tega se vidi — ie naglas-'! fina-čoi minister Morgenthau —. da Ve'ika Britanija ne bo mo?la več dolgo z lastnimi razpoložljivimi denar^'mi sredstvi rlača-ti vojnih narodi v Zadi^enih d žavrh Na vprašania reka+prih članov zunanle-političnega odbora, kai ie z an^leSk:mi
vojnimi dolgovi izza časa svetovne vojne, je Morgenthau izjavil, da ie »vsai v duhu« te angleške vojne domove zae k at že črtal. Ti dolgovi zra"aio oribVžno 5 700 milijonov dolarjev Morgenthau ie n to omenil še francoska dobroimetia v 7ed'-nienih državah ki zna^aio tre-otno Dri-bližno 1 600 milijonov dolarjev Ta dobroimetia so naložena pretežno v zlatu in vrednostnih papirjih
New York. 29. jan. AA (DNB) Ugledni bančnik Worburg se je izrazil danes za ši, roko pomoč Veliki Britaniji. Med drugim je dejal: Široka pomoč Veliki Britaniji pomeni morebiti tudi pošiljanje ameriške vojne mornarice, ameriških letalcev in vojakov v Anglijo.
V nadaljnjih izvajanjih je poudaril, da more biti neposredni cilj ameriške pomoči »poraz držav osi«. Da bi Zedinjene države Severne Amerike ta pili dosegle, se morajo sprijazniti tudi z nevarnostjo neposrednega posega v vojno.
AmerišM vojni minister o vojaškem položaju
Washing'0Ti. 29 jan s fRe^teri Pred zunanjepoli^č-iim odborom senata le podal danes svoio izjavo k Ro-^eve tovemu zakonskemu osnutku o~s'ionie vojnega materiala demokratskim državam volni minister Stimson Tzjavil ie. da ie verjetnost da Angliia kontno zmaga v sedanji vomi nadvse vel ka Osne v°l~sTe so v voiaSkem oziru v mneg h ozirih ranljive Ttaliia ie že sedai v r^srrb težavah, nemška vojska oa ie ze^o da'eč razlr-oo-I1enq in Nemci imaio že težave "•a Norveškem in Rumuniii Jaooiska voi^k^ ie še mno«n dalie ra^oroetrta re-*o nemška in ianon^ko eosnodarstvo nr"ovrem°-nieno Zed:niene d^avp moro;o v snda-nlem oo1"?"'!! "knrvt'' čas« da ^m" napravilo obrambo Kuniti ga moralo 'd no od onih narodov ki "a lahko rr-o^aio.
Will!^«» se ie sestal % Siko^Mm
London. 29 jan. s. (Reuter) M;ni«ter za letalsko produkcijo lord R^averHi-nrik je priredil snoči večerjo na ča«=t \VendeHu Willkieu. ki so r je udeležili vsi člani vomega kabineta
Danes dopoMne je VVillkie p^^etil ministra za o<boroževanie Duncana nato pa mu je minister za delo B^win predstavil vo>-di.lne osebnosti ang'e'kih strokovnih organizacij z Georgeom Gipsorir^ na če'u
P(ypo'dne je \\ dlkie posetil poli"kei!a nrnistrskega predsednika generala Sikor-skega v glavnem stanu poljske vojske v Londonu. Wi11kic se ie del časa razgo-varjal tako z generalom S-knr^k ir. kakor tudi z drugimi visokimi poljskimi častniki.
Madžarsko-italijanski kulturni odbor
Badfmpešta, 29. jan. AA. (MTI) Prihodnji redni sestanek stalnega madžarsko-italijanskega kulturnega odbora k; 'e bil ustanovljen z madžar-ko-ltaliiar kulturno intervencijo, bo od 6. do 9 februarja v Budimpešti.
Španija gradi
trgovsko mornarico
Madrid, 29. januarja. AA. (DNB) S-sn-ska vlada ie izdelala nov obsežen načrt za zgraditev trgovske mornarice Po urad ih podatkih ie m°sea juliia španck-> bro^ov-ie štelo 527 laiii s sk-ipno tonažo 9"0C00 ton. Ugotovljeno je bilo. da ie to stan i e španskega brodovia nezadostno za potrebe trgovskega pomorskega pr~meta. in to tembolj, ke^- ve'iko število laiii ni sodobno zgrajenih Na o^dlagl no' eTa načrta so dozdaj zgradili že 50 rovih lad j.
čaagkaišek razpustil komunistično vojsko
Cungklng, 29. januarja. AA. Maršal Cangkajšek ie zastopnikom tiska povedal, da je razpustil eno od dveh komunističnih armad. Dejal je, da je storil to zaradi tega. da bi se ohranila disciplina v kitajski vojski. Razpuščena komunistična armada je v zadnjem času vedno bolj kazala znake nediscipliniranosti ln 1e večkrat Izvedla napade. ne da bi jih zapovedalo vrhovno po-vellrtvo. č;angkajšnk pravi, da ga pri razpustitvi te komunistične armade niso vodili nobeni politični razlogi, pač pa samo želja, da se ohrani disciplina kitajske vojske. tn potrebni enotni borbeni duh.
Glede razmer v zaledju bolišča je Cang-ka^šek Izdavil, da vlada med vsemi kitajskimi sloH sloga, edinost ln žella, da bi bil kitajski odbor čim bolj učinkovit.
Hrvat^H fsmeSM fpntfe na študiju v Nemčiji
V Zagrebu se mudita znana nem^a gospodarstvenika dr. 1'lgner in dr. Die-trich Njima na čast je priredil nemSki generalni konzul v tr»r'k zvečer sprejem v hotelu »Esp'anade«. Prišli so pole-g drugih pc<dnreds«finik HSS senator Košutič. me*tni župan Starčevič. predstojnika od-de'kov banske rb'as*i dr. Lamer m Ko lar. zastomi«ka Gospodarske sloge Tcmiašič m dr Jančikovič. direktor »Pogoda« dr. Flegl direktor »Pobija« dir Novak in mno gi drugi zastopniki gospodarskih podjetij v Zagrebu
Dr Ilgner je knel kratek govor, v katerem je poudarjal važnost gospodarskega sodelovanja evropekih držav. BavS se je predvsem z gospodarskimi odnosi med Nemčijo in Jugoslavijo ter poudarjal medsebojno povezanost gospodarskega življenja obeh držav Rekel je, da stremj nem-«ko gspodaretvo ea tem, da bi se v Jugoslaviji čhn bolj povečala kmetijska proizvodnja. s čimer bi se dvignil tudi žili jen j-ski standard in od česar bi imela sivoje koristi tudi nemška indusitrijs Sporočil je. da bo z odobreniem bana dr Subagiča odšlo v banovine Hrvatske več kmečkih mladeničev v Nemčijo na proučevanje modernih metod pmvfrega kmetijstva.
Povišanje rudarskih pokojnin na Hrvatskem
Zagreb, 29. jan. o. Rudarsko poglavarstvo v Zagrebu je odobrilo glavni bratovskl skladnici v Zagrebu, da se povišajo pokojnine in Invalidske podpore tako. da bodo znašale draginjske doklade na svoječasno odmerjene pokojnine in invalidnine skupno z že prej odobrenimi povišanji 30 odstotkov pri starih upokojencih in 25 odstotkov pri novih upokojencih in invalidih. Nove draginiske doklade veljajo od 1. januarja t. 1. ter bodo izplačane rudarskim upokojencem in invalidom, čim bo glavna bra-tovska blagajna izvršila obračun o povečanju doklad.
Brzdvlak skočil s tira
Zagreb, 29. jan. o. Pri Virovitici je snoči skočil iz tira brzovlak zaradi česar je bila zatrpana vsa proga in je osješki vlak prispel zato v Zagreb s peturno zamudo. Nezgoia ni povzročila posebno velike škode.
Zaradi snežnih žametov v Slavoniji je tudi beograjski brzovlak prispel davi v Zagreb s precejšnjo zamudo in iz istih razlogov so imeli manjše zamude tudi drugi vlaki. Na liški ln sušaškl progi piha burja, vendar pa se promet razvija normalno.
Iz finančne službe
Beograd, 29. jan. p. Premeščena je k državnemu pravobranilstvu v Ljubljani za državnega arhivarja 7. pol. skupine Franja Hvale, doslej pri finančni direkciji
Avtokatastro£a
Vichy, 29. januarja. AA. (DNB) Na poti med Clermont-Ferrandom in Urlauter-nom se je pripetila težka avtomobilska nesreča. Trčila sta dva avtomobila. Ubitih je bilo šest ljudi. Nekoliko pozneje Je privo-zil še tretji avtomobil, ki se ni mogel takoj ustaviti in se je zaletel v prevrnjena tovorna avtomobila, ki sta ležala čez cesto. 20 ljudi je bilo pri tem ranjenih.
Kaj stane Japonsko
kitajska vojna
Tokio, 29. jan. Sl (Ass. Press") Po podatkih, ki jih je dalo japonsko voino ministrstvo finančnemu odboru japonskega parlamenta, je s.ta'a vojna na Kitajskem lapon-sko že doslej okoli 4000 milijonov dolarjev.
Smučarske tekme
v Cortini d'Ampezzo
Rim, 29. januarja. A\ (DNB) Italijanska smučarska zveza zavrača vse vesti, da bi bile preložene ali odpovedan'' smučarske tekme, ki bi se morale v Cortini d*Ampezzo začeti dne 1. februarja Pač pa objavljajo istočasno, da ie "a tekme za svetovno prvenstvo k- bodo traiale do 10. februarja, prišlo že več moštev in sicer nenrko,. japonsko, madžarsko, švedsko, finsko norveško, švicarsko slovaško in italijansko.
Vremenska napoved
Zemunska: Hladno in po večini oblačno. V gorskih predelih bo nekoliko snežilo. Po-atopna zjasnite v od severozahoda.
Sokolski smučarski praznik na Gorenjskem
V soboto in nedeljo bodo v Kranjski gori in Planici VIII. smučarske tekme Sokola
kraljevine Jugoslavije
Po odločitvi saveznega načelstva bodo letos Vin. vsesokolske smučarske tekma v Kranjski gori in Planici 1. In 2. februarja. Vse priprave so bile poverjene smučarskemu odseku župe Kranj, ki se je potrudil, da bodo smučarske prireditve našega So-kolstva v zletnem letu kar najbolje uspele.
Vodstvo tekem je izdalo svoja navodila in razpored vse prireditve v okusno opremljeni knjižici, ki jo krasi na prvi strani slika saveznega starešine Nj. Vel. kralja Petra II. Tam čitamo nad in pod kraljevo sliko nastopno posvetilo:
»Telesne sile, pamet ln srce, to bodi posvečeno Tebi, Domovina! I Zvestobo večno Tebi kralj, naš Peter H, naš gospodar, naš brat. naš starešina!«
Knjižica vsebuje celo vrsto uspelih slik lepe Gorenjske v zimski krasoti: Kranjsko goro. motiv iz Planice, smuško polje med Debelim Vrhom in Hribaricami, pod Triglavom. pod Begunjščico; a toda tudi sličico z Blok. domovine našega smučarstva.
Razpored Vili. tekem
V	soboto ob 16. uri Po istočasen nastop članov, naraščajnikov, članic in naraščaj-nic k tekmam. Člani bodo tekli v tročlan-eklh izvidnicah na 12 km dolgi poti in bo-rio nekje vmes pokazali tudi svojo lzvežba-nost v streljanju; starejši naraščajniki bodo prav tako tekmovali v teku tričlanskih izvidnic na 6 km. mlajši naraščainiki bodo izvedli sličen tek na 3 km. Članicam je določen za ta dan izmenski tek 3x3 km. naraščajnicam pa 3x2 km Izhodišče vseh tekov je v Kranjski gori za člane in starejši naraščaj pri železniškem podvozu pod kranjskogorskim smučiščem, za mlajši možici naraščal članice in naraščajnice pa pri hotelu »Petrovo«.
V	nedeljo se bodo tekme nadaljevale dopoldne v smuških velelikih ln srnuku, popoldne pa bodo v Planici skoki moškega naraščaja in članov. Pri smuških likih bodo morali člani izvesti svojo nalogo na 2 do 3 km dolgi progi, naraščaj na 1 do 2 km. enako članice, dočim bo za naraščaj-nir -roga nekaj krajša. Za članice je do-loč^n končno še smuk v dolžini 1 do 2 km. Tudi v nedeljo bosta dva ločena nastopa tekmujočih, če bodo le vremenske razmere to dopuščale. Smuški velellki se bodo iz-vaiali na »Kranjskogorskem preseku« za člane in moški naraščaj, za članice in naraščajnice pa v Rovtih nad »Petrovim«. Nastop bo ob 10. na obeh krajih hkrati.
Sokolsko okrevališče v Kranjski gori, prva sokolska zgradba, ki je bfla zgrajena
v okvim Petrove petletke
skoki popoldne pa so določeni od 14. ure naprej na skakalnici v Planici.
Sokolske zvezne smučarske tekme so vedno združile v lepi slog izredno veliko število sokolskih smučarjev, naiboliših iz vseh predelov Jugoslavije. Saj goje v vseh 25 sokolskih župah smučanje, kolikor jim to dopuščajo vremenske in snežne razmere. Sokolstvo je s sistematičnim uvajanjem smučarstva in njegovih tekmovalnih panog pripomoglo izredno mnogo k razširjenju te zdrave telesnovzgojne panoge v naši domovini. ki ima svojo zibelko tam na visokih Blokah. Zato bo tudi to pot udeležba tekmovalcev velika in prav Ima savezni načelnik v uvodni besedi, ki jo je napisal za zletno knjižico: »V viteški borbi naj pokažejo vsi bratje in sestre svojo vztrajnost, izvežbanost. a tudi čvrsto voljo ln pripravljenost, braniti vsak del naše krasne domovine do zadnjega diha!«
Zletna knjižica
obsega poleg programskega dela tudi nekaj člankov, ki so jih za to priložnost na-
pisali sokolski smučarski delavci. Zanimiv J Je članek o razvoju smučarja v sokolstvu, ki je že leta 1924. Imelo smučarske odseke v župah dravskega sokolskega zbora. Pozneje se je smučanje po prizadevanju saveznega načelstva postopnjema širilo v vseh župah in leta 1930. je postalo organski del sokolske telesne vzgoje. Drugi članek omenja vsa dosedanja sokolska smučarska tekmovanja, tretji obravnava kritično njihove uspehe in izvaja iz tega primerne zaključke. Končno ne smemo pozabiti tudi pregleda vseh zmagovalcev in zmagovalk v dosedanjih velikih tekmah, saj čitamo med njimi tudi mnogo znanih Imen, ki so razširila dober slove naše domovine po raznih mednarodnih smučarskih tekmovališčih, sokolskih in športnih.
Na zaključku vsebuje knjižica še kronološko sestavo vseh smučarskih tekem za prvenstvo Zveze slovanskega sokolstva, kjer so se vzajemno merili v okretnosti po snežnih poljanah Bolgari, Cehoslovaki, Ju-gosloveni in Poljaki, škoda, da sedanje prilike ne dovoljujejo tudi letos tekem med vsemi slovanskimi sokolskimi smučarji.
ie en zavod, ki je prenapolnjen
Lfeblfanska jetnifrisa ima prostora za 290 gostov,
streho pa daje 365
Ljubljana 29 januarja
Staro pravilo je, da razrrvane razmere močno vplivajo tudi na pojave v kriminalu Čim večja jc neurejenost v življenju, tem močnejši je tudi njen odziv v tej smeri Zg'atrli smo se pri ravnatelju ljubljanske jetni"n:ce g. Spretzerju m smo dobili zan mive podatke, ki nam to potrjujejo.
Ljubljanska jetrn "ni ca in z njo vred vse. kar spada v njeno komp-etenco. doživlja osc-bne vrste konjunkturo ki vsekakor ni ij prida razveseljiv pojav. Medtem ko je še v letu 1939. zavod prevzel v svojo oskrbo 3.353 goltov, je to število v preteklem letu nara~ o na 3.447 oseb. Povprečna dnevna kapacV.jta je sicer za spoznanje padla: v letu 1939. je zavod dnevno oskrboval povprečno 299 ljudi, leta 1940. pa le 296. Priličen vpliv je imela seveda septembrska amnestija, kar je razvidno iz tega, da je število oskrbovancev, ki je ob času amnestije štelo 315, padlo do srede oktobra, ko so bile opravljene formalnosti in so bili amnostirani izpuščeni na svobodo, na dnevno povprečno število 260, a je takoj začelo spet rasti s takšno naglico, da je do srede decembra že preseglo stalež izza amnestije in doseglo povprečno dnevno kapaciteto 325. To naraščanje je šlo še v novo teto 1941., ko je dnevni stalež proti koncu januarja dosegel že rekordno številko 365 oseb. Vsekakor ta zadnja številka močno presega že samo »naselitveno« zmogljivost zavoda, če varno, da je prostor preračunan na največ 290 prebivalcev. Marsikoga pa bo verjetno zanima! tudi podatek, da žensko prebivalstvo tega gostišča daleko zaostaja za moškim. Ob koncu preteklega leta je ostalo poleg 284 moških le 13 žensk.
Pri tem naj mimogrede spomnimo še na
okolnost, da tudi jetnišnici nikakor ni pri-zanešenr, s težavami, k. bolj aH manj tarejo vse nas v teh času h za prehrano. Kakor smo izvedeli, je imela ljubljanska jet-nišnica še v začetku leta 1940 preračunano. da jc velja dnevna porciia za prehrano njenih oskrbovancev 3 72 din, do konca leita pa je ta strošek s pritiskom draginje narasel na 5.40 din Tako ne narašča le število oskrbovancev ampak tudi potrošnja zanje. Ne vemo pa. allj je jetniš-nica za to svojo nalogo dobila tudi kakšno zvišano dotacijo k' ji bo osngurala, biti kos rešitvi kočljivega vprašanja, aili pa si je pomagala kako drugače. Vsekakor ni pričakovati, da bi v bodoče kaj bolj, kakor je doslei. mogla napeti vsaj tisto de'no kritje stro"kov z delovnim prispevkom potrošnikov samih Skupna vred-
| nost prehrane leta 1940. je nanesla 484.913 din.
Z rešitvijo vprašanja prehrane jetniških oskrbovancev pa še ni rešeno vprašanje ogrevanja prostorov. Jetnišnica je lani na kurjavi za kuho in ogrevanje jetniških in uradnih prostorov potrošila okrog 300 ton in ima trenutno naročenih pri ».v. .ji dobaviteljici TPD 9C ton mesečno pa dnbi le po 1 vagon, to je okn^ 10 ton premoga. Ne smemo pri tem pozabiti, da si običajni kader kriminalcev, ki tvor' vet ino prebivalcev hiše ob prit sku mraza običajno ne more pomagat; niti toliko kolikor si more za silo pomagati tako zvan* elitni kader političnih jetnikov Ta rešuje namreč to vprašanje s toplejšo ob'oko, perilom in odejo. Kader kriminalcev pa je v glavnem tudi že kader »nemaničev« Kurjava, kolikor sri je more jetniška uprava preskrbeti, pa gre ob sorazmern«- pičli odmori v glavnem le na potrošnjo pr"' kuhi in le tu pa tam ob hudem mrazu mere žrtvovati nekaj od te zalloge za ogrevanje prostorov, v katerih prebivajo jetn;ki
ob potresu. Na srečo ni bil nihče nevar-I neje ranjen, škodo pa bo ocenila komisija ^reškega načelstva.
I Hujše je bilo, ko je eksplodirala mina na peščini Jazu pri Budvi. Bilo je okrog 11. dopoldne Nekateri kmetje so lovili tramove, ki so jih prinašali valovi. Blizu so bili tudi pastirčki z drobnico. Naenkrat je neki kmet na daljavo 50 m ugledal mino. Kriknil je: »Bežite, ljudje, eksplodirala bo!« 2e je bilo prepozno. Strahovit pot se je dvignil iz morja, ker je pač mina zadela ob kameni ta tla. Sest ranjencev je zaječalo. Koščki železa so zadeli 4 kmete in 2 otroka. 50 letni Gjuro Marinovič se ni mogel premakniti, ranjen je bil v trebuh in glavo. Obležala je tudi njegova 14 letna hčerka, ki je pasla drobnico in so jo koščki železa ranili v trebuh in lobanjo. Oba siromaka so brž prepeljali v Ko-tor, da ju operirajo, druge je vzel domači zdravnik v svojo oskrbo.
Zanimivo je, da ni bilo doslej mogoče najti niti enega večjega kosa železa, po katerem bi lahko sklepali o poreklu tega strašnega morskega orožja, ki ga je neurje prignalo na naš Jadran. Pet min je v enem dnevu šlo pri Budvi v zrak, pa so se razletele tako na drobno, da ljudje zaman iščejo večjih kosov. Razume se, da prebivalci Budve, ki ima slikovito lego tik nad morjem, tisto noč po eksplozijah niso zatisnili očesa. Bila je strašna noč. Venomer je besnelo valovje, ki Je gnalo bogve koliko potepuških min po morju. En sam tresk ob mestno zidovje Budve lahko povzroči katastrofo. K sreči je Bu-dva ostala to noč neprizadeta in prebivalstvo si je oddahnilo.
Ali premirje je trajalo samo dva dni. Ko so prebivalci Budve že spet mirno spali in se je tudi morje že kolikor toliko umirilo, je ob pol 4. zjutraj naenkrat vztrepetalo vse zasanjano mesto. Strašna eksplozija pod samim mestnim obzidjem je odjeknila s toliko silo, da je nekatere meščane kar vrglo iz postelje. Popokale so šipe, vse je bilo v temi, ker so na ulicah ugasnile svetilke.. Tuja mina je eksplodirala na zapadni strani mestnega zi-dovja, prav tam, kjer so prizadevni bud-vanski meščani začeli zadnja leta urejati udobna stanovanja za letoviščarje. Komaj 100 metrov daleč od kraja eksplozije stoji novi velik hotel »Avala«. Vse hiše tega predela so poškodovane, najslabše pa je odrezal pension bratov Rajkovičev, ki je komaj 10 metrov od kraja eksplozije. Celotni pension bo treba prenoviti, kajti ne samo, da se je razmajala streha, marveč so drobci železa preluknjali tudi stene in pohištvo. Poškodovana je vrsta trgovin, ponekod so izskočila vrata. Skoda je že na prvi pogled zelo visoka in znaša gotovo milijon dinarjev. V ostalem vse to raziskuje komisija. Med silnim preplahom prebivalstva se je izkazala vojska, ki je
1
Sena je ona, ki določa okus in kulturo svojega (asa. Za sodoben dom si Izbere
i-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK
RADIO d. z o. z., LJUBLJANA, Miklošičeva e. 1.
RADIO VAL, LJUBLJANA, Dalmatinova uL 13.
ANTUN BREMEC, CELJE. Miklošičeva ul. t.
L. LISIČKI, MARIBOR. Koroška e. LL
vzdrževala red in zaščitila imovino meščanov. Zjutraj bilo kakor po pogorišču. Eno pa vsi poudarjajo: »Samo da ni bile mrtvih!«
Pri enem bratu rojstvo, pr! dragem smrt
Ko se je v eni hiši rodil trinajsti zemljan, je v drugi
zgorel triletni sinček
Kadar eksplodirajo mine na Jadranu
Burni doživljaji prebivalcev Budve in okolice
Budva, 29. januarja.
Zadnji čas je na južnem Primorju vladala močna burja in je razdivjano morje prineslo proti Budvi in Dubrovniku nekatere mine, ki so povzročile mnogo škode, še več pa strahu. Bogve iz kakšnih globin in daljav je besno morje dvignilo svoja strašna darila, ki so jih velikanski valovi treščili ob našo obalo. Prva mina je eksplodirala pri rtu Skočidevojke, druga pod samim starim mestom Sv. Štefanom, tretja na prostrani peščini Bečičih, četrta nekje blizu krasne peščine Mogren, peta pa nedaleč od Budve v grbajski občini Šesto mino, ki se je približevala Budvi, so pravi čas opazili. Streljali so
nanjo s puškami kakor na divjo pošast in se je potopila.
Najprej so opazili mino, ki se je približala Sv. Štefanu. Ko jo je morje vrglo na obalo, so jo vlovili in privezati, nato pa čakali, da pridejo možje, ki jo bodo demontirali. Čeprav je tam blizu stala straža, je vendar prihajalo mnogo radovednežev v bližino. Neurje je postajalo vedno hujše, burja je dvigala razpenjene valove. Kmalu so valovi začeli pljuskati tudi čez mino. K sreči je burja odgnala radovedneže in tudi stražnika. Močan val je butnil mino ob skalo, ki je eksplodirala s silnim pokom. Po vsem mestecu so popokale šipe, stresle so se vse hiše kakor
Guštanj. 29. januarja Ne daleč od trga Guštanja, na ToOstem vrhu. prebivata brata Paradiža. Prvi je , kmetovalec, drugi hodi na delo v guštanj-| f=ko jek'arnc. Blizu lepe kmetske hjiše. kjer živi družina marljivega kmetovalca, stoji manjša hiša. kjer prebiva delavska družina njegovega brata In to družino je doletela v kratkem razdobju dvojna huda nesreča.
Osemletni sinko Miha se je i bratranci sankal po strmem pobočju. Sankališče so si bili izbrali prav blizu hiše. Fantek je padel tako nesrečno, da sr. je ranil oko. Poslan je bul v bolnišnico, kjer so mu morali oko ndstrand Medtem časom pa je družino zadel šc strašnejši udarec. Mati je bila klicana k svakinji na pomoč pri porodu. Pod kmetskim krovom so namreč dobili trinajstega zemljana. kar je dandanes
pač častna redkos*. V naglici je mati pn-s»riia doma 3-letnega sinčka in 7-letno hčerko samo. Starejši crtroo pa so odšli v šolo. Pri odhodu je mati naročila hčerki, naj dobro pazi na dom in na braica, da se ne zgodi kaj hudega. Otroka sta seveda obljubila, da bosta pridna, nakar je odšla mati k svakinji na pomoč
Zunaj je pritiskal mraz, sobo pa je grela toplo zakurjena železna pečka. Triletni Tonček je prišel preblizu m že se mu je vnela srajčka. Drobno telesce je bilo mahoma v plamenih, ki so strašno opekli nesrečno žrtev. Fantku so zgoreli vsi lasje in jc dobil hude rane po životu. Čeprav je bil v brezupnem stanju so ga prepeljali v bolnišnico, kjer ga je smrt rešila muče-ništva Ta useda je bila kruto žalostna: v srečno rojstvo trinajstega zemljana je bila vpletena smrt, ki je prinesla v obe grenko žalost.
Brvarjeva smrt v strmi drči
Ogromna hloda sta ugonobila življenje mladega delavca
Maribor, 29. januarja Na 51H) m dolgi drči na Jesenikovem pri Podpeči se je pripetila v gozdu grofa Thurna usodna nesreča, ki je terjala mlade življenje V gozdu so bili delavci grofa Th urna zaposleni pn spravljanju velikih hlodov pc drči mzdoi. Med njimi je bkl 34-letni delavec Alojz>j Kranjfc iz Črne. S tovarišem je bil ob zelo strmem delu drče, čez katero je hotel na drugo stran. Po nesrečnem naključju pa je preslišal, da je drča spet odprta. Ko se je spustil proti drči. je prigrmei z višine velik hlod. podrl nesrečnega Kranjca na tla in mu zdrobil
prsni koš. Naslednji trenutek je zgrmei v nižino drugi hlod, ki je potegnil Kranjca več metrov za seboj po drči ter mu zlomil desnico in desno nogo. Tovariši so takoj zaprli drčo in priskočili Kranjcu na pomoč. Ubogi Kranjc je šc nekajkrat zasto-; kal. nato pa izdihnil.
Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Mežici, kjer bo pokopano. Tragična smrt mladega, marljivega delavca je zbudila 1 iskreno sočutje in pomilovanje. Primer nam ; kaže, s kakšnimi nepričakovanimi nevar-j nostmi je združeno delo naših drvarjev in gozdnih delavcev.
Kulturni pregled
Bolgar o naši glasbi
V Sofiji (založba T. F. čipeva) je pravkar izšla 176 strani obsegajoča knjiga Ivana Kamburov a »Jugoslavska muzi Ka«. Pisec je znan ljubljanskim glasbenim krogom po predavanju, ki ga je imel lani pri nas in po razgovoru, ki ga je ob priliki njegovega ljubljanskega bivanja priobčilo »Jutro«, že v tem razgovoru je napovedal knjigo, ki je sedaj pred nami.
Ivan Kamburov je izdal doslej že vrsto glasbenih knjig, med njimi spis o bolgarski glasbi v preteklosti in sodobnosti, knjigo o zgodovini ln estetiki operne umetnosti, monografijo o skladatelju Emanuilu Manolovu, po Bolgarski akademiji za znanost nagrajeno delo o poljski glasbi, ter zvezek glasberfTh študij in člankov. Kamburov je znan tudi kot glasbeni kritik. Vse to nas opravičuje, da s posebnim zanimanjem jemljemo v roko knjigo, ki jo je spisal o jugoslovanski glasbi. Kritična ocenitev tega spisa, ki že pri površnem in nestrovkovnem ogledu kaže nekatere netočnosti, bodi prepuščena revialnim kritikom. Vsekako se smemo nadejati, da bo knjiga g Kamburova, ki Je nedvomno zastavil zanjo mnogo debre volje in ljubezni, izvrši1 a med Bolgari vsaj informativno nalogo. Dcslej niso imeli nič podobnega. Iz nje bodo spoznali premnoge zančilnosti in rezultate glasbenega razvoja Srbov, Hrvatov in Slovencev, s čimer bo olajšana tista izmena glasbenih dobrin, ki si jo želimo v interesu kulturnega zbližan Ja in sodelovanja južnih Slovanov.
Knjiga je razdeljena v tri neenakomer-
ne dele. Prvi del, obsegajoč strani 1—101, obravnava srbske skladatelje. Najprej prikazuje pisec stanje srbske umetne glasbe pred Mokranjcem, zlasti še njegove predhodnike Djurkoviča, K. Stankoviča, Davorina Jenka i. dr. Osrednje mesto zavzema študija o življenju in delu Stevana Mo-kranjca. Tu prehaja pisec v mnoge podrobnosti in skuša kar mod natanko očr-tati umetniški profil najznačilnejšega srbskega skladatelja v dobi pred svetovno vojno. Nato označuje z zgoščenimi potezami tudi profile njegovih učencev in nadaljevalcev. Posebne krajše študije so posvečene Petru Konjoviču. Stevanu Hristi-ču, Milo ju Milojeviču in Kosti Manojloviču. Srbski glasbi odmerjeni del zaključuje krajši pregled modernih struj.
Pregled hrvatske glasbe zavzema strani 102—159. V uvodu se dotika pisec zgodovine hrvatskega glasbenega razvoja od druge polovice osemnajstega stoletja, preko dobe ilirizma in narodnega preporoda do naših dni. Posebni študiji je Kamburov posvetil Vatroslavu Lisinskemu in Ivanu pl. Zajcu. Moderni pojavi od Berse, Du-gana in Dobroniča do najnovejših so zajeti v okvir splošnega pregleda, ki se v glavnem omejuje na najvažnejše podatke in splošne karakteristike posameznih skladateljev.
Slovensko glasbo je obdelal Kamburov komaj na 14 straneh. Ob koncu se zaradi tega sorazmerja opravičuje, češ da je bil moral svoj spis na zahtevo založnika znatno skrajšati potem, ko je bil prvi del že
Prof. Ivan Kamburov
postavljen. Zaradi te okrajšave ln morda delno tudi zato, ker so bili slovenski viri avtorju zaradi jezikovnih težkoč težje dostopni, je slovenski glasbi posvečeni del najbolj siromašen po vsebini in obliki. Marsikje se omejuje samo na naštevanje imen, pa še ta so v nekaterih primerih natisnjena napačno. Kolikor je piscu dopuščal pretesno odmerjeni prostor, se je posebej zaustavil pri Mateju Hubadu. prikazujoč obenem 2 njim razmah slovenske glasbene kulture v zadnjih desetletjih pred svetovno vojno, dalje pri Emilu Adamiču, Antonu Lajaven, Slavku Ostercu, L. M. šker-jancu, M. Bravničarju in M. Kogoju. Pre-
gled slovenske glasbe se končuje z opazko o Blažu Arniču.
Kulturni stiki med narodi niso in ne morejo biti izdatnejši in učinkovitejši, če ni v njihovih jezikih priročnikov o vseh panogah kulturnega življenja zbližujočih se narodov. V tej, čisto realno gledani politiki kulturnega zbliževanja je zahteva po izdajanju dobro s pisanih In zanesljivih pregledov literature, glasbe, upodabljajoče umetnosti, znanosti ena izmed prvih zahtev in nalog. V tem pogledu pomeni knjiga Kamburova izpolnitev vsaj ene poglavitne točke v zbliževalnem programu med kulturnimi edini cami slovanskega juga. želeti bi bik>, da bi tudi v Jugoslaviji izšel pregled bolgarske glasbe. Treba bo misliti na preglede literature, ki je obojestransko še vedno znana le nekaternikom. medtem ko širši krogi izobraženstva nimajo v svojem jeziku niti skromnega priročnika. V bodoče bo treba posvečati posebno pozornost ne samo Izdaji takih pregledov, marveč tudi njih popolni zanesljivosti, kar pomeni, da za sestavljanje ne zadošča samo kompilacija bolj po naključju, kakor smotrno zbrane literature, marveč proučevanje posameoiih slovstev pri virih. Ni dvoma, da je to že mnogo težje in počasnejše; morda pa je zato tembolj uspešno ?	—
Dela Ksaverja Meška
Založba »Pastir« v Ljubljani si je zastavila potreben, čeprav malce tvegan program: izdati v šestih zvezkih Dela Ksave-ra Meška. v okvir te izdaje so sprejeti vsi poglavitni spisi pripovednika, ki je bil nekoč pri nas Izredno popularen ki so ga tudi mnogo prevajali (v čefičeni so izšli menda vsi Meškovi spisi). Tako so sprejeta ▼ program med drugimi dela, ki so izšla pri
Slovenski matici, dalje romana »Kam plo-vemoc in »Na Poljani«, zvezek mladinske proze in drugo. Skratka: teh šest zvezkov, katerih vsak bo štel 300—400 strani, bo zbralo to, kar je v obilnem delu Ksavera Meška najznačilnejše in prav posebno pomembno.
Pravkar izlSli prvi zvezek, ki šteje okrog 320 Stranj, obsega zbirki »Mir božji« in »Ob tihih v«*čerih« — dve novelistični knjigi, ki sta najbolj razširili Meškovo ime in delo v tistem idiličnem desetletju pred svetovno vojno. Tu je Klaver Meško v svoji čustveni noti, zastrti otožnoeti in posebni mehkobi najpristnejši in najznačilnejši. Od romana »Kam plovemo« z njegovim, Me-flkovemu človeškemu značaju očitno oddaljenim naturalizmom je našel pot b krotki subtilni prozi zastrtih življenjskih resnic, napol naivnih, napol sentimentalnih pogledov v stvarnost, rahle, v svojem bistvu, čeprav na zunaj trdne odpovedi. Zdi se, da so boji premagani, strasti razorožene, dvomi zatrti in da se preko vsega razliva pravi mir božji. Naj pripoveduje pisatelj o tujih, tudi ženskih usodah, naj se poglablja v Skrivnost človeških duš ln odkriva rane, ki jih je drugim prizadejalo življenje, je vendar v vsej njegovi navidezni objektivnosti globoka izpovedna nota, velik delež osebne izkušenosti, močna sublimacija lastnih bolesti, bojev in »neizpolnjenih želja bolečin«. Meško je r teh dveh knjigah, ki sta sedaj združeni v eno, prvenstveno pesnik; skoči vse motive, ki jih razvija v epič-ne podobe, zaznavamo spremljavo izrazito liričnega tona. In medtem ko je Cankar ob istem času razpredal svoj lirizem v idejno svobodnejši smeri boja za zemeljsko etiko., za socialni prerod, za zmago lepote in umetnika v zmaterializiranl malomeščanski dražbi, je MeSko združeval »ujetega ptiča tožbo« z motivi hrepenenja, duhovnega očiMevaaja in odrešitve z vero. s sanjskim
emaie vesti
ACMD
TRGOVSKI DOM
1« FEBR. ob 20.
■> Hrvatskj ban na svečanoauh v Dubrovniku. Kakor nekateri drugi ugledni predstavniki, se je tu-či ban dr. SubaSič odzval povabilu posebnega odposlanstva mesta Dubrovnika, da prisostvuje proslavam sv. Blaža. Potoval bo z izletniki zagrebške Jadranske straže. V Dubrovniku mu priredijo svečan sprejem. Ban bo odprJ veliko razstavo dubrovn-škega pomorstva skozi stoletja.
+ Smrt hrabrega generala. v Beogradu je umrl general Dragutin Miljutinovič, poslednji divizionar iz osvobodilne vojne leta 1912- General Miljutinovič je bil na glasu hrabrega junaka, ki je 1. 1912 vodil timo-ško divizijo II. poziva. Močno se je uveljavil v bitki pri Kumanovem, še močneje pa na nadaljnjem pohodu od Prilepa do Bito-lja. Tudi v naslednji vojni z Bolgari na Bregalnici leta 1913 se je hrabro držal. V svetovni vojni je poveljeval šumadijski diviziji II. poziva. Krepko se je držal na čelu svojih vojakov v klasični bitki na Suvo-boru. V usodnem letu 1915 je vodil var-darsko divizijo, s katero je požrtvovalno in hrabro ščitil umik srbske vojske s Ko-sovega polja čez Albanijo na Krf. V izgnanstvu je deloval kot vojaški organizator v Bizerti, odkoder je leta 1917 odpotoval v Rusijo za poveljnika I. srbske dobrovolj-ske divizije. Po njegovi zaslugi je prispelo leta 1917 in 1918 na solunsko fronto okrog 10.000 novih borcev in to prav v času, ko je bila pomoč slehernega borca dragocena Tik pred prebojem solunske fronte je bil Miljutinovič dodeljen štabu vrhovnega poveljstva. Oktobra 1918 je bil postavljen za poveljnika skadarsko-jadranskih čet. Na zgodovinski Badnjak 1918 je na Cetinju z junaško črnogorsko mladino obvaroval ze-dinjenje Črne gore Odlikovan je bil a Ka-radjorcJjevo zvezdo z meči V zgodovini jugoslovanske svobode si je zagotovil časten spomin.

o v
w u «
MANUFAKTURA
F. KS.
UVAN
MESTNI TRG 24

*	Dva na&a paznika najela °d švicarske
vlade, iz Splita je včeraj odplul v Lizbono parnik »Talas«, last Grgičeve družbe. Najela ga je švicarska vlada za prevažanje živil. Najbrž bo švicarska vlada najela še parnik »Vihor« iste družbe. — Iz registra trgovskih parnikov Jugoslavije sta bila te dni izbrisana parnika »Ivo Račič« in »Izgled«, last Jugoslovenskega Lloyda, ki ju naša oblastva imajo za izgubljena.
*	Združenje rezanih podoficirjev bo razširilo svoje delovanje tudi na področje banovine HivatsKe. v nedeljo je imela glavna uprava Združenja rezervnih podoficirjev kraljevine Jugoslavije v Beogradu izredno sejo. ki so se je udeležili delegatje iz cele države. Ljubljanski po-odbor je zastopal podpredsednik Vinko Loboda a zbo-rovalci so imeli tudi nekaj častnih gostov, rr.ed katerimi sta bila predsednik Združenja nosilcev Karadjordjeve zvezde, general Ljubomir Milijč in predsednik Narodne odbrane Hija Trifunovič. Predsednik Djordje Doroški je navajal, da deluje v državi 52 krajevnih odborov in nad 100 poverjeni-štev. S posebnim navdušenjem so prisotni sprejeli predsednikovo sporočilo, da je ban banovine Hrvatske dr. Ivan šubašič dovolili delovanje združenja tudi na ozemlju
T
• ■
Osa-vS." e» : 2236V .od 18 --IX 19«0 6.
uauuvine tu va,u>Kb. koruzen je je uana dr. šubašiča, prav tako pa tudi predsednika zagrebškega pododbora Združenja rezervnih oficirjev Draga Matjašiča, izbralo za svoja častna člana.
+ Ram z zagrebškim mestnim muzejem ? Spričo 7001etnice mesta Zagreba razpravljajo zagrebški dnevniki o važnem vprašanju, kam je treba spraviti mestni rnuzej, ki je začel propadati. Društvo Zagrebčanov je poslalo na pristojna mesta posebno spomenico, v katerem poudarja, da je zagrebška Mestna hranilnica ob svoji 25!etnici poklonila za mestni muzej 3 in pol milijona dinarjev in da je zdaj pač zadnji čas, da se najdejo zanj primerni prostori, sicer bo sramota vedno večja. Mestni muzej naj bi se namestil v starinski lepi hiši Stola sedmcrice, kjer bo za muzej dosti prostora in svetlobe in se bo tudi okolica dala primerno urediti. Zagrebško gornje meste je polno znamenitih zgodovinskih spomenikov, zato mestni muzej ne spada nikamor drugam kakor tja. V nadomestilo pa je treba zgraditi moderno pravosodno palačo.
♦	N®jmodernejša šolska palača v Bana-
tu je bila zgrajena v Petrovgradu ln jo bodo svečano blagoslovil, v nedeljo, na Sveč-nico. Trgovsko-industrijska zbornica v Petrovgradu je menda edina gospodarska ustanova v Jugoslaviji ki ima svojo zasebno srednjo šolo s pravico javnosti. šola deluje že tri leta s prav lepimi uspehi. Zdaj pa je bila dovršena nova palača, za katero je bilo treba šteti 2,815 625 din. Na nedeljske svečanost so povabljeni številni predstavniki iz Beograda in od drugod.
♦	Človeštvu ni rešitve, če se ne odreče mesu, pravijo vegetarijanci, ki so pred sedanjo vojno manj uspešno razvijali svoj pokret v Evrosi kakor to zdaj dela vojna useda. Tudi v Beogradu imajo vegetarijanci svoje združenje Dasi so maloštevilni, so začeli nastopati, prav živahno. Beograd ima že okrog 400.000 prebivalcev ln kakih 2.000 društev, med katerimi je pa vegetarijansko menda najmanj številno, šteje namreč samo 100 članov Te dni so imeli svojo letno skupščino, na kateri so med drugim poudarjali potrebo, da dobi Beograd brez-mestno restavracijo. Ta želja se jim utegne izpolniti tudi v drugih Krajih in to v večjem obsegu, kakor sami mislijo ...
♦	Zimsko sobo v Cojzovi koči na Kokr-škem sedlu je dosedaj oskrbovalo Osrednje društvo SPD, namestilo ležišča in štedilnik ter skrbelo za zadostno količino drv. Brezvestni turisti so letos pozimi že trikrat vdrli v zimsko sobo te postojanke poškodovali vrata in ključavnico ter napravili škodo s tem, da so pokurili vsa drva, ki so bila pripravljena za planince. Pri takem postopanju turistov ne more Slovensko planinsko društvo še nadalje skrbeti za kurjavo v zimski sobi ter jih odslej ne bo več pripravljalo. Planinci, ki hočejo uporabljati zimsko sobo v Cojzovi koči, dobijo ključ v Kamniški Bistrici, drva za kurjavo pa morajo sami preskrbeti.
♦	Kogar zanima zibelka čl°ve§tva — Azija, naj čita velezanimivo knjigo Sv-en Hetiin: V azijskih puščavah, v prevodu Pavla Kunaverja. Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge (broširana 36 din, vezana 46 din). Sven Hedin je preživel najlepšo dobo svojega življenja v Aziji ter prepotoval ne meneč se za težave in nevarnosti najpustejše in najmanj znane pokrajine tega največjega dela sveta. Eno najznamenitejših in največjih njegovih potovanj je bilo od Kaspi?kega morja do Pekinga, in sicer preko Kirgiške pustinje, »strehe sveta« — Pamtrja, strahovite puščave Takla-Makan, visokega in od vseh ljudi zapuščenega severnega Tibeta in drugih krajev divje, zapadne Kitajske. Tri leta in pol je rabil za to 15 000 km dolgo pot, na kateri je prestal premnogo nevarnosti ln pomanjkanja — as svojo nepopsno vztrajnostjo in požrtvovalnostjo je izredno obogatil zemljepisno vedo, ko je izdal znamenite popise o tečaj popolnoma neznanih deželah Azije, tamošnjih ljudstvih in zanimivih v pesku najžalostnejših puščav na svetu pokopanih mestih. Knjiga je zlasti danes zelo aktualna ter jo še pesebej priporočamo dijakom srednjih šol. ki si bodo igraje obogatili svoje geografsko znanje. (—)
+ Novo glasilo Kulturbunda Kakor beleži tednik »Slavon5scher Volksbote«. ki izhaja v Osjeku, bo na Svečnico prvič zagledal beli dan tednik za obrt, industrijo in trgovino z naslovom »Deutsche Arbeit«. To bo novo glasilo Kurturbunda v Jugoslaviji.
♦	Poverjenike Vodnikove družbe, ki so
te dni prejeli dopis knjigarne Tiskovne zadruge. po tem potu obveščamo, da znaša lelna naročnina »Ljubljanskega Zvona« din 120. (—)
♦	Kod se skrivajo pob»gli zločinci ? V
Varaždinu so v sreio dopoldne pokopali 311etnega orožniškega podnarednika Nikolaja Radkoviča, ki ga jc ustrelil pobegli kaznenec Fran jo Saboti. Sprevod je bil
proravo 10 >etnr ce akademike CMD
Pokroviteljstvo: prvomestnik CMD ing. Mačkovšek in častni damski komite.
Osti dobiček namenjen zgradbi Nar. doma v Kočevski reki SPORED	BUFFET	BAR
močno ganljiv- Medtem se vneto nadaljuje zasledovanje zločinca Frana Sabotija, ki je star 28 let in je bil že nekajkrat obsojen zaradi različnih zločinstev. Kakor smo poročali, je bil predlanskim obsojen v Varaždinu na 16 ln pol leta robije ker je neko noč v vasi Bed eni ci streljal s samokre-I som skoči okno v sobo Milana šanca in le j po sreči ni nikogar zadeL Nadalje je v va-; si Jalesu pričakal v zaseči svojega znanca ! Gregorja Svibna in ga dobesedno razmesa-' ril. Za beg je on dal pobudo. Ko se je a ! kaznencema Udorovičem in Biaovidem vra-! čal z gospodarstva Creta v kaznilnico Le-poglavo, so v gozdu vsi trije napadli paznika, mu vzeli puško in pobegnili. Zdaj se Saboti potika po gozdovju okrog Drago-slavca. Mraz in sneg ga morata dej ali prej prignati iz gozda. Ima puško s osmimi naboji. Nekje ao našli njegove težke železne okove, ki jih je bil mukoma prepi-111. Njegova dva pajdaša zasledujejo v smeri proti Kolniku.
* Zanimiva are*«cija v Beograda. Kriminalna policija v prestolnici je zaprla železarska trgovca Jovana Petroviča in Despota Mitiča ter zasebnega uradnika Vladimira T&njiča, ki je bil uslužben pri železarskem trgovcu A vranu Filipoviču v Aleksandrovi ulici 2e dalje časa so v Fili-povičevi trgovini opažali, da stanje v knjigah ni v najlepšem redu. Pri pregledu se je ugotovilo, da je bil uradnik Janjič pri dobavljanju železa dogovorjen z omenjenima trgovcema glede provizije in da je trgovina njegovega šefa oškodovana za 300.000 din. Manipulacije so tekle že od leta 1938.
Iz Ljubljane
n— Angleški konzul v Ljubljani. Te dni
je začel delovati v Ljubljani angleški konzulat, ki ima svoje prostore na Tyrševi cesti 15. Za konzula Velike Britanije v Ljubljani, je imenovan g. Leonard Cecil PeUitt, ki je te dni opravil že tudi svoje nastopne obiske._
Sokol Dot Logatec
priredi
vsakoletno PREDPUSTNO ZABAVO dne L februarja 194L	Vabljeni!
Nov sneg. Včeraj zjutraj se je Ljubljana spet prebudila beia. Vreme je še vedno precej hladno, zdi se pa, da je mraz za spoznanje popustil. Minimalna temperatura je v torek znašala —5.2, včeraj pa —5. Podnevi se dvigne živo srebro za dve, tri stopinje nad ničlo. Po dclgem času so tudi ledene zavese spet zastile okna ljubljanskih hiš, vendar se led podnevi kaj kmalu stopi. Malo pred dvanajsto je začelo močneje snežiti.
u— Da ima vsaka še tako dobra stvar svoje napake, dokazuje tudi nova signalna naprava na oglu Gradišča in Ceste 29. oktobra. Neprijetne zamude so sedaj, vendar mora tramvaj v obeh smereh za dosego stika s signalizacijsko napravo voziti zelo počasi ali se skoraj ustaviti. Poleg tega mora sprevodnik vedno paziti, ali signalna luč ugasne ali ne, ko tramvaj že odpelje. Slednja neprijetnost bi se dala kaj lahko odpraviti z montiranjem manjše signalne luči na obeh straneh, ki bi bila v zvezi z glavno napravo. Hitrejša vožnja mimo kontakta pa, kakor pravijo, nI mogoča, ker bi nastale motnje v signalih.
n— Lepe besede o Ljubljani je te dni napisal tudi pri nas znani vseučiliški profesor. dr. Karel d'Ester. direktor novinoznan-skega Instituta univerze v Monakovem. Učenjak je bil prvič v Ljubljani 1- 1937 na novinarski razstavi. Ljubljana se mu je tedaj tako priljubila, da jo je pozneje še večkrat obiskal ter prepotoval tudi druge pokrajine Slovenije in ostale Jugoslavije. Ko je za letošnji božič dobil v dar album »Ljubljana«, se je zanj zahvalil takole:
svetom, skozi katerega se zdi življenjska stvarnost samo na pol resnična. Njegova proza je sad značilno katoliškega senti-menta, kakor je bila Medvedova poezija, sad katoliškega pesniškega intelektua-lizma.
Vprašanje je, koliko je današnji človek, sodobnik najhujših kriz in prelomov človeške zgodovine, dovzeten za zgodbe teh nežnih razžaljenih duš. za bolesti neizpolnjenih nadej in čustvenih razočaranj, za izgubljene duše in romarje, ki jih vznemirja hrepenenje za večnimi bregovi Nekoč so bili Meškovi spisi posebno priljubljeno čti-vo ženskega sveta. Mar niso težki socialni in moraJni zepletljaji naših dni tudi tu oslabili smisel za tisto nežno mehkobo ki daje Meškovemu »Miru božjemu« in »Ob tihih večerih« tako neizbrisen pečat? Ali pa bodo Izmučene duše prav tu našle nekoliko miru in tolažbe?
Izdaja Meškovih del je okusna in vabljiva.
ZAPISKI
OPERNA GOSTOVANJA
V MARIBORU V Verdijevi operi »Pl®s v maskah« je gostoval kot Ricardo prvi ljubljanski tenor g. 2an Franci. Prvič je zadonel z mariborskega odra njegov junaški tenor. Prvič je gostoval v našem Narodnem gledališču. V dveh predstavah je gostoval in bil obakrat deležen navdušenega sprejema ln hvaležnega priznanja Ob uvodnem spevu, potem ob spevu v Ulricini sceni, ljub,- vnem dvospevu v tretji sliki in poslovilnem snevu je prispelo na ^an dragoceno bogastvo njegovega glasovnega materiala ki je vodilo tudi druge in ki je vtis-
nilo predstavama poseben sijaj. Njegova pevska kultura in odrska rutina sta delovali kakor magnet ln sta potegnili tudi ostale sodelujoče za seboj. Njegov format je povzdignil celotno predstavo za stopnjo više. Umetniški užitek ob njegovem gostovanju je vzbudil v občinstvu željo po večkratnem svidenju.
Tudi prodorni bariton našega starega znanca Vekoslava Janka, ki je gostoval kot Renato v isti operi, je poživljal prvo, tretjo in zlasti četrto sliko. Tudi to-pot je utrdil v občinstvu svoj sloves izvrstnega baritonista ter ognjevitega igralca. Tudi njega želimo še videti ln slišati.
S temi gostovanji, ki se Jim je uspešno pridružila še gdč. V Majdičeva kcrt Amelija, je bil dosežen v letošnjem glasbenem repertoarju prvi višek. Mariborska kulturna javnost si želi pri izboru opernih oziroma operetnih del predvsem kvalitetnega kriterija. Ako bi domače moči ne zagotovile uspeha, naj bi bili v Interesu kvalitetnega podajanja k zaporednim predstavam pritegnjeni gostje. Mariborska gledališka uprava, ki je doslej zmerom modro upoštevala prestižne interese mariborskega gledališča, bo nedvomno skušala ustreči tudi tem pričakovanjem.	—®c.
Hudomušnost tiskarskega škrata, v včerajšnjem podlistku »Sirk. Kregar, Putrih« je tiskarski škrat napravil iz Kiegarjeve-ga poštenega mojstrstva pošteno ministrstvo (sic!). škoda, da je našega umetnika v ta o'anes potrebni poklic povzdignil samo tiskarski škrat...	—o*—
Velika razstava Jugoslovanske umetnosti v Budimpešti. Zagrebške »Novosti« poročajo, da je bil na posvetovanjih v Zagrebu in Beogradu dosežen sporazum gle-
de prireditve reprezentativne razstave srbske, hrvatske ln slovenske upodabljajoče umetnosti aprila letošnjega leta v Budimpešti. Izpodbudo za to razstavo je dala grofica Teleky v soglasju s kulturnimi in oficielnimi krogi madžarske prestolnice. Nedavno so se začeli razgovori med prosvetnim oddelkom Banske oblasti v Zagrebu in prosvetnim ministrstvom v Beogradu, kakor tudi z Zdiuženjem likovnih umetnikov. Naposled je bil dosežen sporazum v tem smislu, da bodo na razstavi v Budimpešti zastopani Hrvati s 100, Srbi s 100 in Slovenci s 50. umetniškimi deli. Iz poročila »Novosti« ne vtcimo, da bi pri tem sporazumu sodeloval tudi kak zastopnik slovenskih oficielnih ali umetniških krogov. Razstava ki bo torej obsegala 250 izbranih del, bo nameščena v dvoranah Umetnostnega instituta, ki ga vodi grofica Teleky Ti prostori bodo na razpolago zastonj Ob tej priliki bo izšel luksuzno opremljeni katalog z mnogimi reprodukcijami in s pregledom razvoja upodabljajoče umetnosti v Jugoslaviji. »Novosti« omenjajo tudi načrt, da bi ob tej priliki gostovala v Budimpešti zagrebška opera s kakšnim domačim reprezentativnim delom in da bi se v Času razstave priredil velik simfonični koncert s skladbami srbskih, hrvatskih ln slovenskih skladateljev. Iz poročila, ld ga navajamo, ni videti, ali so naši službeni krogi sprejeli zahtevo beograjskih umetnikov, da se v soglasju s sklepom drugega kongresa jugoslovanskih umetnikov v Ljubljani v dneh 19., 20. m 21. marca 1938. priznava za razstave v inozemstvu samo žirl, ki ga izvolijo umetniki avtonomnih centrov Beograda, Zagreba in LJubljane r
»Pri povratku sem našel ljubo darilo. Mikavna knjiga, krasotno delo je ter oživlja vse lepe ure, ki sem jih smel preživeti v Vašem Izredno lepem mestu — prisrčna hvala!«
a— Verdijev »Rekviem« bodo izvajali pevski zbor Glasbene matice, celotni orkester Ljubljanske filharmonije in naši naj-odličnejši solisti na koncertu, ki ga bo v ponedeljek, 3. februarja ob 20. priredila mestna občina na korist akcije za zimsko pomoč in v polastitev častnega meščana dr. Antona Korošca. Koncert bo vodil Mirko Polič. Vstopnice se že dobe v knjigarni Glasbene matice na Kongresnem trgu.
o— »Gospo ministrico«, zabavno NuSiče-vo veseklgro bol o ponovili v šentjakobskem gledališču pslednjič v soboto 1. in nedeljo 2. februarja ob 20.15. Ker je tudi pri zadnji predstavi odšlo mnogo ljudi brez vstopnic in sta to poslednji uprizoritvi, kupite vstopnice že v predprodaji. Prihodnjo soboto bo krstna predstava izvirnega domačega dela like Vaštetove. drame iz Prešernovega življenja »Visoka pesem«, v spomin na obletnico smrti velikega slovenskega pesnika.
PLES
Planinsko rajanje
priredi
»Dom jugoslovanskih obrtnikov«
V SOBOTO — 8. FEBRUARJA
točno ob 8. uri zvečer v »KAZINI«.
^ ooooponoonooononnoooonE n» d t r i
u— Valčkov večer Sokola L — Tabor je že dolga teta zelo privlačna eružabna prireditev za staro in mlado. Ko so moderni plesi pričeli prevladovati, se je starejša generacija upravičeno pritoževala, kajti na sporedu plesnih prireditev je bil zelo redek star ples in tako je prišla na račun le mladina. Sokol L — Tabor je uvidel potrebo po prireditvi, ki bi Imela na programu stare plese in tako je uvedel vsakoletni valčkov večer, ki je postal tako privlačen, da so tudi druga društva pričela prirejati valčkove večere, da tako svojim prijateljem nudijo potrebno zabavo. Tudi letos bo 1. februarja ob 20. uri v Sokolskem domu na Taboru tradicionalni valčkov večer, ki bo Imel na sporedu vsak drugi ples valček, tako da bodo zadovoljni stari ln mladi, ker bo plesa za vse dovolj, za ceneno okrepčllo pa bodo skrbeli dobro založeni paviljoni. Pridite v soboto na Tabor, zabave bo dovolj, obleka pa naj vam ne dela preglavic, saj je dostop omogočen tudi v promenadnl obleki. (—)
u— Francoski institut vabi na skioptično predavanje o Daumieru, ki bo v petek 31. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih v Narodnem demu. Predaval bo direktor instituta g profesor Jean Lacroix.
n— O cveticah trajnicah in dvoletnicah bo predaval danes ob pol 20. v ljudski šoli na Viču g. Kregar. Predavatelj si je pripravil tudi slike, da bo lahko pokazal najlepše cvetice.
n— predavanje Pedagoškega društva. V soboto 1. februarja bo predaval g. dr. Milan Perušek o temi »šport, zdravje, mladina«. Predavatelj bo razpravljal o predmetu z zdravniškega vidika. Predavanje bo ob 18. uri v dvorani mineraloškega inštituta na univerzi. Vstopnine ni.
u— Vse prijatelje športa vabimo na plesno prireditev »Pomlad v cvetju«, ki bo 1. februarja ob 20. v Sokolskem domu na Viču. Iz prijaznosti sodeluje operni tenorist g. FrancL Dekoracije, jazz. — športni klub Vič.
u— Občni zbor prirotfoslovnega druš va
je bil v sredo zvečer v proda aln ci mineraloškega instituta na univerz; ob številni udeležbi članstva. Predsednik dr A KoSir se ie v nagovoru snomnil umrkh zaslužnih članov, zlasti znanstvenika dr Pavla Grošlia in ustanovnega člana dr. Antona Korošca. Po p-čast tvi so sle i'a poročila odbornikov Glavno skrb ie cd-bor Dosvečal dr- štvenemu g-sooda stvu. ki ie v vedno večiih sti-kah Važno eo-spodar-ko-strekovno vprašanie ie izdajanje strokovnega mesečnika »Proteus« Po smrti dr. P Grošlia ie rrevzel u-e'M-0 dr L Cermeli L'st prihaia iz raTč-ih vzrokov v vedno več:e denarne težve. predvsem zaradi občulpefa pa-a5čan'a tiskarskih stroškov in re edne^a o'a'eva-nia naročnikov Nait: bo tresa D~inK*ren izhod Z Akad~m'io znan*«« in umetnosti v Liublian5 so s« "r^il* rame formalnosti v zvezi s »P-irod^ l->vnim; raz- ; oravami« ki so zdai g^la Akademije, vpndar zadeva doko^č^o še ni urei-"ia. Drugo s?ias;lo društva »Pri-Mosl^vni zbor-n;k«. v katerem naš; d'mači Prirodoe"ov-ci obiavl^aio s^oie Tn^nstv^ne '~az-ra re. ie leo dokaz de^av^osti dr""tva. U tan^v-lien ie bil =-klad o-o* d- Pavi- Groš1'* za tv>9oeS°vanie ra-i k-a'nef»a 'n nuVi-cisfčr^eta <*o1a na Tvd^nč*'* o^rMo^n-stva m<*d S1 n ven'•i Pr-tvn im-! 228 r<*dn!h 3	in 10 u^tno-^i'- č'a-
nov fsfcvria' ?*1) 7!a rred^e^u Mi p^nov^ j^^Tien vs-'1* nr>f d-	,
Ko*'r. odbo"-'!^ na d- H* A. K^h^i. : dr. S;mon Dolar dr Mstv0 Wav>er dr j inž	A^sec. in? ^ranr T^re"-"-!. ;
orof Štefko T*rodar. č or"f d' Ma-rii Reb-k dr B-H« *k?rl1. dr. Valter Bo-hinec in Stanko Trče-k.
u— Kron;ka nesreč. Starši, pazite na otroke, da se ne bodo kar v nedogled dogajale otroške nezgode in nesreče. V bolnišnico so pripeljali komaj dve^no Martino Vrtačn:kovo. posestn?kovo hčerko iz Colniš pri Zagorju. Otrok se je doma polil s kropom po vsem telesu in so njegove opekline nevarne. Marija Sepav-sova iz Ljubnega pri Bezjah, 30 letna po-sestnikova hči, je z domačimi v gozdu pripravljala drva. Pri podiranju dreves pa se ni pravi čas umakn;la in jo je debela veja močno plazila po hrbtu, da je obležala z nalomljeno hrbtenico. Pri smučanju si je zlomil desno nogo 17 letni žagarski vajenec Bogo Janežič iz Perovega pri Kamniku. Posestnikov s?n Miha Avš'č iz Sneberla pri Llubljani ie po neprevidnosti vtaknil desnico v slamoreznico, ki mu je porezala prste. Pocestnica Fran i a Zi?-tetova te Smledn'ka Je doma na dvorišču tako nerodno padla, da st Je zlomila nico,
u— Truplo novorojenčka — dečka so našli v Ljubljanici pod mostom na fužinah ob bregu nekdanjega graščinskega spodnjega parka. Ljudje so o najdbi takoj obvestili orožniško postajo na Vevčah, ki si je truplo in najdišče ogledala in dala malega mrtveca prenesti v mrtvašnico pokopališča pri D. M. v Polju, kjer bo komisijski ogled. Truplo je ležalo kak teden v vodi; odvrženo pa je bilo najbrž takoj po porodu, ker se ga popkovina še drži. Orožništvo poizveduje za ki-uto materjo.
u— Vreče so kradli, pa jih je zajela roka pravice potem ko so izvršili že tatvine na 26 krajih. Bila ie to ostorica rr.la ih k fantov, sta: i h komai do dvajset let Najbrž so jih že starši s Dovršno vzsoio toliko zanemarili, da so se brez vsakega aela potikali dan za dnem do ulicah, postajali okrog vogalov ter sanjali o zabavah, k so jim zaradi oraznih žeoov bile tak t koč nedosegljive. Pa iim ie šini1 a v lahkomiselne glave odrešilna misel Kar na leoem so pričeli vlamljati v drvarnice in k eti ter kradli vreče, ki se zaradi drage vreč .vina dado hitro in s haskom spraviti v d nar. Z vlomi so naiDrei Dričeli na Giincah m na Viču ter nadaljevali v R^žni doliai, zmerom bolj oroti mestu Na adnje ;e že i ni bilo več noči. da ne bi kie ootrgali klju-j čavnic na vratih drvarnic in kleti. Nakradene vreče so skrivali v neki zan ščeni šudi v Mostnem logu Od ča^a do č sa so naložili blaeo na voziček in ea odpeljali v mesto naprodaj. Kradli so tudi po nsvi in celo v sredi mosta Ponekod so naš i v drvarnicah vreče, napo n j sne z drvmi a i s premosom. oa so jih kar izpraz.iili. Dolgo jih niso mogli zasačiti, dokler m nazadnje uspelo nekemu detektivu, da ie Driiol enega fanta, ko ie ravno vreče proda U Fanta so na policiji trdo prijeli in n zadnje se ie vsa petorica znaš a v ?ao rih. Te dni so družbico mladoletnih ta č:v
izročili sodi. ču	.... . .
u— Spretna tatvina s preizkušenim trikom. Na preprost, toda učinkovit nač.n je bila izvršena pred dvema dnevoma tatvina denarja v Naglasovi trgovini s pohištvom na Novem trgu. V dopoldanik.h urah je stopila v trgovino družbica dveh lepo oblečenih gospodov in prav tako elegantne dame, tako blizu 40 let. Prav ta čas si je blagajničarka Marija Bob.čeva dajala opravka s štetjem denarja, ki ga je polagala v predal pisalne mize. V trgovini je bila sama, zato je predal zaklenila, položila ključ pod mapo in vstala, da postreže. Neznanka je v nemškem jez.ku izrazila željo, da bi si ogledala razstavljeno spalnico in jo je Bob.čeva takoj uslužno odvedla v sosednji razstavni prostor, sledil pa ji je tudi eden obeh spremljevalcev, dočim je drugi počakal v trgovini. Po kratkem ogledu pohištva so se vsi trije naglo poslovili, češ da se pozneje še povrnejo. Bobičeva je potlej spet sedla k mizi in na svoje začudenje zapazila, da je bil ključ izpod mape premaknjen na rob mize. V zli slutnji je jadrno odprla predal in vsa prepadena ugotovila, da ji je izginil iz predala sveženj bankovcev po sto din v skupni vsoti 2.300 din. Seveda je takoj planila na ulico, da bi nemara tatove še dohitela, pa je elegantna tatinska trojica ta čas že davno izginila brez sledu. Vso to reč. kakršne se sicer dogajajo v veči:"n mestih skoraj vsak dan, preiskuje zdaj policija.
Iz Kranja
u— Občinski prehranjevalni ura<j javlja, naj vsi glavarji gospodinjstev dvignejo pri svoji htrgcvcih prijavo za zaloge mlev-skih izdelkov. Prijave naj v vseh točkah točno in vestno izpolnjene vrnejo občini. Osebe, ki ne žive v lastnem gospodinjstvu, naj dvignejo izkaznice na občini in same podpišejo zadevno prijavo. Za netočno prijavo zalog je predvidena kazen do 6 mescev zapora odnosno 100.000 din denarne kazni. Da ne bo pri razdelitvi nakaznic preveč navala, naj oni, ki imajo kakršnokoli zalogo mlevskih izde'kov, ne hodijo po nakazn:ce dokler niso potrošili svoje zaloge. Nakaznico za moko more dobiti le oni, ki je podal prijavo o zalogi, šele p m, ko svojo zalogo izčrpa.
Obpve
JNAD Jugoslavija. Drevi ob 20. članski
sestanek. Predaval bo dr. Joža Bohinjec.
Občni zb«r društva za pravno filozofijo in sociologijo v Ljubljeni bo jutri 31. t. m ob 18. uri v seminarski dvorani univerze kralja Aloksandra L po predavanju g. unlv. prof. Spektorskega. Snov predavanja: »Pelchcferjero mesto v zgodovina državo-slovja«. Vabljen! vsi, ki se zanimajo.
Sekcija trgovcev s kurivom je namesto venca na krsti nedavno preminulih članov g. Simona Kunčlča !n ge Marije Strupijeve darovala Društvu s^pih 460 din. za kar se Društvo slopih lsk:eno zahvaljuje. (—)
Naše gled-5l3HSe
DRAMA
četrtek 30.: Ugrabljene Sabinke Red četrtek
Petek 31.: za/prt o. (Generalka).
Dve sijajno zasnovani moški vlori d? jeta njunima nosilcema priliko da razvijeta vse registre komike v Schcnthancvi veseloigri »Ugrabljene Sabinke«. To sta vlogi gle a-liškega ravnatelja Strizeja ln profeso-ja Golvlča. Igrata ju Cesar ln Gregorin. Režija je prof. šesta-
OPERA Četrtek. 30.: Hlapec Jernej. Red A. Petek, 31. ob 15.: Fi^elio. Dijaška predstava. G^boko znižane cene od 16 din navzdol.
Abonente reda A opozarjamo, da imajo drevi v operi za svoj abonma predstavo B ravni Carjeve opere množice »Hlapec Jernej«. Nas^vno partijo bo pel Fr. Lupša, nadalje bodo sodelovali v glavnh partijah Franci. Marčec. Zupan, M. Sancln ln Anž-lovar. Izredno važno vlogo Ima v operi zbor. Dirigent N. štritof, režiser C. Debe-vec, zborovodja R. Slmoniti.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČU Sobota, 1. februarja.: Gospa ministrica. Nedelja, 2.: Gospa ministrica. £^>slednji&-
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 80.: Lepa Vida. Zadn^č Znižana
Petek, &I4 zadrto.
N
Iz Celja
e— Važen sestanek tc.j^iuh trgovcev z živili. Mesini prehranjevalni odbor je sklical za poneaeijeK zvečer v sejno dvorano na me&uaem poglavarstvu sestanek celjskih trgovcev z živili, ki se ga je udeležilo okrog 60 detajlistov. Zupan ar. Voz.s.č je kot predsednik prehranjevalnega odbora orisal ukrepe za racionalizacijo pšenične in ržene moke ter razložil uvedbo izkaznic za kruh in moko, ki jih bo izdajal Prevod v Ljubljani vsak mesec v drugi barvi. Zbrano trgovstvo je odobrilo sklep prehranjevalnega odbora, da bodo, tako kakor v Ljubljani, celjski trgovci z živili prevzeli nabavljanje krušnih izkaznic pri prehranjevalnem uradu in razdeljevanje teh izkaznic svojim strankam, prej pa bodo izročili strankam še vprašalne pole, ki jih bodo morale stranke takoj izpomiti, nakar bodo pre.,eie krušne nakaznice. Od onih strank, ki jih trgovci ne ooznajo bodo zahtevali legitimacije, da se preprečijo zlorabe. Ta sistem bo obveljal tudi ob event poznejši uvedbi nakaznic za druge vrste blaga. Delavci, ki opravljajo težka dela, bodo zaenkrat prejeli samo ob čajno nakaznico za 4 kg pšenične moke ali 13.33 kg kruha, pozneje pa dobe še dodatno nakaznico za 1 kg moke ali 3.33 kg kruha. Mestni prehranjevalni urad prejema 2 odstotka provizije od moke. da s tem krije režije prehranjevalnega urada in more v primeru potrebe tudi sam nabavit pšenico in jo dati v mlin, če bi pšenica kdaj ne pr spela pravočasno. Urad bo tudi poskrbel, da si bodo mogli trgovci pravočasno preskrbeli moko iz mlina. O razn:h zadevah glede prehrane bo urad obveščal trgovce z razmnoženimi objavami, poleg tega pa bo informiral konsu-mer'e tudi no časopisju. Zupan se je zahvalil trgovstvu za razumevanje in sodelovanje pri oskrbi nreb;valstva. obenem pa se ie znhvalil tudi ti^ku za naklonjeno5^ in nodnoro. Celjski trgovci z živili so predeli v nonedeljek zvečer in včerai popoldne točne sezame svojih s+rank in vprn^alne pele Stranke naj dvignejo te vrvr-aS^trie n^le tr.koi pri svojih trgovcih in jih vme'o imolrilene, ns>k?.r bodo dobi!! v trgovinah izkaznice za kruh in m "ko.
i Slomškovem trgu 11. nrav tako glede nakupa večie količine drv vsake vrste od strani štaba intendanture dravske d.vizij-ske obiasti Manjše količine iipod 100 kub. metrov oa kupuje neposredno tudi od kmetov mariborska garnizijska upirava oo dnevnih cenah
a— Zanimivi gostovanji v mariborskem gledališču bosta v kratkem Moharjeva in PLato bosta obnovila svoi o esai večor in bosLa dedala še novo zelo učinkovito točko Pa tudi ob priliki eostovanja zagrebških umetnikov zelo smoatičio soreieta komedija »Ljubim Te« se upr zori še enkrat. tokrat v interpretaciji odličnih ljubljanskih umetnikov Vide Juvanove in Slavka Jana. ki sta s tem delom tudi v Ljubljani doživela zelo velik usph. — Drevi zadnjič »Lena Vida« ob znižanih cenah.
a— Zdravniški znanstveni setanek. Jutri bo v fizikalni sobi internega odleka
splošne bolnišnice znanstveni sestanek mariborskih in okoliških zdravnikov. O nevrozi bo »reda val g. dr. Vanko Ka ioni. šef odde.ka bolnišnice za duševne bolezni na Studencu.
a— Kdaj ie otrok goden za stednio šolo. o tem važnem vzgojnem vprašanju bo predaval drevi ob 19. uri v stuen ki L;jd ki univerzi prof Gu tav Šilih.
a— Ljudska univerza. Jutri ob 20. bo predaval univ. prof. dr. VI. Fil povič iz Zagreba o kulturi in n lenem pomenu v življenju narodov Odlčni predavate'i ie predstavnik hrvatske prosvetne ustanove »Pučko sveučilište« v Zagrebu, ki mu ie bila Doveriena oraanizariia celctneea prosvetnega dela v hrvatski banovini.
a— Delavski odsek mariborske podr ž-nice UJN2B ima 2 februarja ob d vet h dopoldan na stadionu SK 2alezn čarja ob Tržaški cesti svoi redni občni zbor.
ospodarstvo
Dražba kožuhovine
Zoper trdo stolico, zlato žilo in črevesne katarje je naravna Franz-Josefova grenčica, večkrat na dan užita, dobro sredstvo.	Reg. S. br. 15485/35.
e— Otvoritev umetniške razstave članov kluba Neodvisnih bo na svečnico 2. februarja ob 11. v mali dvorani Celjskega doma. Razstavili bodo slikarja prof. Stane Kregar in Maksim Sedej ter kiparja Karel Putr.h in Zdenko Kalin. Razstava bo za Celje gotovo velik umetniški dogodek. Maksim Sedej bo razstavil predvsem dela, ki jih je imel razstavljena na mednarodni razstavi Biennale v Benetkah, in svoja najnovejša dela. Stane Kregar bo razstavil najboljša dela, iz katerih bo razvidna njegova razvojna pot od surrealizma do naj no vej š h stvaritev. Kiparja Putrih ln Kalin se bosta predstavila celjskemu obč.nstvu tudi z najboljšimi deli. Otvoritveno besedo bo govoril umetnostni zgodovinar prof. dr. Franjo Sijanec. Razstava bo odprta do nedelje 16. februarja.
e — Lastnike motornih vozil, biciklov in fijakarskih voz opozarjamo, da poteče rok za prijavo teh vozil 31. t. m. Vsakdo, ki tega še ni storil, naj prijavi svoje vozilo takoj pri pristojnem sreskem načelstvu odnosno predstojnštvu mestne policije.
e — Večerne tečaje za mojstrske izpite priredi poslovalnica zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Celju. Prijave sprejema pisarna poslovalnice v Obrtnem domu v Celju do vštetega 8. februarja. Tam se dobijo tudi vsa navodila.
e — Modernizacija državne ceste pri Rimskih Toplicah. Pri tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani bo danes ob 11 prva pismena ponudbena licitacija za rekonstrukcijo državne ceste šfev. 2 Selce - Šm^rieta - Rimske toplice od km 0.847 do 1.147, torej v dolžini 300 m. Proračun znaša 96 025 din. Rekonstrukcija ceste je v tem odseku nuino potrebna.
e— Dijaški kulrnji v Celju ie daroval g. V'ktor Krmer, davčni insr>ek+or v Šn-š*7>niu, 100 d'n namesto cvetja na grob ge. Amab"ie Burmkove. vdove po šol^em unr^v^e^u in	majorja v p. g. Mil-
ka Bi"-n-'ka v Š+or"h.
e — Porfvjanost. V nonedeT'°V zvečer ie 311e+ni brezn^^ni delavec Franc C. iz Leskovra nri Krškem v svojem s+a^ova-niu v Celiu nana.del svoio prijateljico in jo ^"do pre+enel. na*o na ie s sek;ro navadi na vrat svoie so^e^e in ho+ol vrata T<"> r>a ie nrpnrečM s+ra'n?k. ki ^e
p— + m)	?r»	^""'"^iral. Po
tjslišaniu so oddali moža sodišču.
Iz Maribora
i
a— Jutri zaključek razdeljevanja fivil-skfjj rakaznic. Dne 31. januarja bodo ors- ' jeli živilske karte v poslopju prve dek i-ške ljudske šole v Miklo'ičnd ulici 2 stanovalci v sledečih ulicah: Tvrševa uica. Ulica 10 oktobra. Vojašnška ulica. Vo-jaš-niški tr-*. Volkmeriev rr^hod Zički p-eh-^d in Židovska ulica. V poslopju dekliške ljudske šole IV z	i^ Faz-lagove ulice: Grajski tr" G aj ka li^>, Jn-o-Io-a-^ki trg. Tr? S o' o-ie Ulci kneza Ko-"ja Ve1 inis^a ulica in Vrezo-va u,:r-a V n<>s'ooiM d~kl:.ške lj d?k" šole ITT z vhc-d~m iz Fazl^eeve uMce: A'~k-san^rova eesrta in Raz"agiva ulica V poslovni d"»ške Ihid^ke šole IV na Go^oo-svot'k: cesti: Smetanova .^trosnv-e i°va. Vegova Viharjeva. Vinarska. Volnik v trg Vrba-iska in Vrtna uTi"a V oos"oo;u n^ve ma"dalerske š">'e z vh^om iz 2o'-ge-jeve ul'ce: Jerovško*a in T ža^ka cesta. V telovadnici deš'-e ljudske š le ni Rrški ces+i: Raičeva. Faočeva. R "-si jeva. Ru 'ka Smoletova. Sokolska. Ste-herso-nova. Stritarjeva Studmška. T^bo~ka Tes'ova. Tvorniška. Pošt Iska in Wa'tova ulica.
a— Razdelitev živilskih nakazn:c naPo-brežiu. Od 3. do 5. febr. t. 1. belo razdelili na Pobrežiu ži- ilske nakaznice ''a območje pobreške občine in sicer za Pob^ež-ie v p^-eš^em kinu in v rsn~vni š li ter on Ro'ranu Fa e^.M Hribemikn in Ko' alu Za Tez^o or' Marin ' ni Pt iski cesti, z? B^^ie Do?cše in Zrkovce pa v
br~zja~sk;
a— Fr mr^tnegT	uratia
de spr"i^ma v i^ženjersko oodo^ifrsko šo^ v Šab"u vo;a?ko veterinarski šolo v Bei^ad'1 in voiaš^o oodvov«?k'> šolt v Beogradu dobijo zarimanri pn-^reb^a ro-jasnila pri mestnem vojaškem uradu na
Dne 27. in 28. t m. je bila na ljubljanskem velesejmu 31. dražba kožuhovine. Kakovost krzna je bila srednja in nekaj slabša od one lanske. Kljub temu, da je bilo kupcev mnogo, zanimanje m bilo najboljše, ker je izvoz kožuhovine v druge države otežkočen. Inozemskih kupcev je bilo zaradi sedanjih prilik manj kakor druga leta Pač pa so se letos za krzno pred vsem zanimali številni krznarji iz vse države. Na dražbi je bilo preko 300 srebrnih in preko 100 modrih lisic domačih farm. Do večjih zaključkov pa ni prišlo, ker se lastniki farm niso mogli zediniti radi cene s kupci. Blago domačih farm je bilo že prav lepo. Na dražbi je bila prodana skoraj vsa razpoložljiva kožuhovina, iz-vzemši srebrnih in modrih lisic. Znatno se je dvignila cena za divje zimske zajce, jazbece, pižmovke, da celo za domače mačke Dosežene cene za prvovrstno krzno so naslednje (v oklepaju so navedene cene dosežene pred letom dni na dražbi 22. januarja 1940): lisice 180—220 din (120—180), lisice posebni komadi do 305 din, kune zlatice 1400—1600 (1300—1700), kune zlatice posebni komadi do 1830 din, kune belice 750—760 din (750—900), kune belice posebni komadi do 1060 din, dihurji 150—180 (110—140), vidre 600—1000 din (500—600), zajci zimski 15 din (10), srne letne 27 din (25), srne zimske 16 din, jazbeci 130 din (75), mačke divje 50 din (44), pižmovke 88 din (40), veverice 14 din (14), podlasice rjave 7 din (3), podlasice bele 35 din (35), mačke domače 10—40 din (10), zajci domači 3—6 din (3), polhi 3 din (brez zanimanja), krti 1.50 din (brez zanimanja).
I
Prihodnjo dražbo krzna priredi »Divja koža« dne 10. marca 1941 na Ljubljanskem velesejmu.
•
Po strokovnem zagrebškem listu »Jugo-slovenska koža« od 18. januarja t L posnemamo, da je izvoz krzna v Anglijo in Ameriko še vedno onemogočen in je zato situacija na trgu težavna. Jugoslovanski grosisti in izvozniki plačujejo danes naslednje cene: kune zlatice 900—1100 din, kune belice 400—550 din, vidre 200—400 din, lisice gorske 80—100 din, lisice poljske 50—60 din, dihurji 80—110 din, divje mačke 25—30 din, jazbeci 60—70 din, veverice 8—10 din, zajci 10—12 din, krti 0.70 do 0.75 din.
PETROLEJA NI
pa rendai Krasa* a OB
letru .'veiioba t »LILIPUT« SVETILKO <
40 SVEČAM) 1 tir« tpiriti *on 23 ar Svetilk« tehnične popolno «i1 Brc? kompliciranih n lakov kot pri podobnih rre-tilltab Doklet traia zaloga ie cena din 295.— t kom
pletnim priborom. V a r o i te te aa bled < Ni podobnega fabrrkata n Co cene m i lo iakoetie
mlnbe. POROlU* K. O.. IA GRFB. RADISFNA UL. 9
Prmpekti brezplačno is franko I Tel 72-6«. Iščemo aetlne zastopnike te preprodajalce I
Olje iz koruznih kali
Poročali srno že o prizadevanju, da se z izdelovanjem olja iz koruznih kali olajša oskrba naše industrije s tehničnimi maščobami To prizadevanje je sedaj a!aj?a-no. odkar velja predpis o prisilni uporabi koruzne moke za izdelovanje kruha Nekateri vojvodinnki milini že izločujejo kali pri mlestju koruzne moke Drugi m!ini pa so pričeli montirati naprave za izločevanje kaJli. Predvsem sie uporabljajo doma izde'ane naprave. Z izločevanjem kali se na eni strani znatno zboljša kakovost koruzne moke, ki postane tudi bolj sposobna za vskladiščenje, na drugi pa se lahko iz izločenih kali dob' 15 do 20% olja. Trgovinsko ministrstvo sd prizadeva, da bi čim več mlinov dobilo ureditev za izločevanje kali. Nadaljnje prizadevanje gre za tem, da se pridobljene kali ne uporabijo za krmo, temveč kot surovino za predelavo v tehnično olje
Kakor poročajo iz Beograda bo centrala aprovizacijskih mlinov v kratkem dobavila Zvezi industrije mifla večje količine pridobljenih kali. Računati je, da bo v ta namen na razpolago okrog 70 vagonov kali na mesec. Glede na pomanjkanje lan enega o'ja, se bo olje iz koruznih kali uporabljalo tudi v določenem odstotku kot nadomestek za Uanenc olje pri izdelovanju fir-neža.
racioniranju določenih živil. Končno predvideva naredba, da smejo sreska načelstva in mestna poglavarstva določiti rajonira-nje potrošnikov po posameznih trgovinah in obrtniških obratih glede na stanovanje potrošnikov.
Naredba o racioniranju žival na Hrvatskem
Ban banovine Hrvatske je izdal okvirno naredbo o racioniranju živil, ki vsebuje v glavnem naslednje predpise: V mestnih občinah se uvedejo potrošniške izkaznice za vse prebivalce, na podlagi katerih bodo mestna poglavarstva izdajala kupone za racionlrana živila. Take potrošniške izkaznice, ki bodo veljale za leto dni, se bodo lahko uvedle tudi v drug'h občinah, za katere bo to predpisal urad za oskrbo banovine Hrvatske.
Vsak poglavar rodbine bo moral, ko bo zahteval potrošniško izkaznico, prijaviti svoje zaloge pšenice, rži, ječmena, koruze in moke iz tega žita, nadalje zaloge testenin, jedilnega olja, masti, soli, sladkorja, kave. mila za pranje in petroleja. Prijaviti bo moral tudi vsako povečanje teh zalog. Prijavljene zaloge se puste lastniku, kolikor ne presegajo potrebe dotičnega gospodinjstva za 6 mescev. Zaloge, ki presegajo potrebe 6 mescev, pa se vzamejo proti odškodn ni. Kdor zalog ne bi prijavil ali bi podal neresnične prijave, temu se vzamejo zaloge brez odškodnine. Lastnikom zalog se ne bodo izdajali potrošniški kuponi za racionirana živila za oni čas. za ka+erega bi sicer dobil dotična živila na potrošniške kupone. Tudi v krajih, kier ni uveden sistem kart. se lastnikom zalog ne dodeliuieio za enak čas racionlrana živila. Prijave zalog bodo v teh krajih odreiene o priliki racioniranja posameznih živil.
Posamezne naredbe o racioniranju živil bo izdal urad za oskrbo pri banski oblasti. Od dneva, ki bo določen za racioniranje, se izdajajo potrošnikom racionirana živila samo v določenih kvotah, in sicer v mestih na potrošniške kupone, v ostalih krajih pa na evidenco v potrošniškem registru, ki ga vodijo občinska poglavarstva odnosno občinske aprovizacije za posamezna gospod'njstva. V krajih, kjer niso navedene potrošniške izkaznice, smejo izdajati trgovci živila samo na nakaznico občinskega poglavarstva odnosno občinske aprovizacije.
Naredba vsebuje še predpise o prijavi zalog pri industrijskih, trgovinskih in obrtnih obratih in zadrugah, in sicer takoj, ko se izdajo posamezne naredbe o
Pomen kotonMranja konoplje
Konoplja je edina tekstilna surovina v naši državi, ki je imamo dovolj in jo v velikih količinah izvažamo. Zato je v sedanjih časih zlasti pomembno prizadevanje, da se konoplja uporablja kot nadomestek za druge tekstilne surovine, predvsem kot nadomestek za juto, ki je sedaj ne moremo dobiti, pa tudi kot nadomestek za bombaž in volno. Seveda je treba v zadnjem primeru konopljo predelati, da dobi lastnosti bombaža, treba jo je oplemeniti — kotoniziratL
Po dolgoletnih poizkusih je Siračk! po-izkusni postaji uspelo, da je našla cenen način za kotaniziranje konoplje. Te dni je Zagorska industrija volnenih tkanin v Oroslavlju dala v prodajo kmečko sukno, ki je izdelano iz 70"/» volne in 30% koto-nizirane konoplje. Doslej je tvornica izdelala 50.000 kg takega sukna, do velike noči pa bo v celoti izdelala 1 milijon kilogramov, to je okrog 300.000 m Ker Je tako sukno izredno trpežno (predvsem zaradi kotonizirane konoplje), se bo pričelo izdelovati tudi za vojaške potrebe. Ker se pri izdelovanju takega sukna lahko uporabljajo brez škode za trpežnost tudi volneni odpadki in volna iz volnenih krp. fe tako izdelano sukno za 20 do 30% cenelše kakor ob'čaino kmečko sukno, Id je izdelano v celoti Iz volne. V kratkem nameravajo postaviti naprave za kotoniriranie konoplje v okolici Nfške Banje Ta krai le bil izbran zaradi teca. ker ie nri oo<H-r>nku za ko+oniziranie radioaktivnost tnnrv^nie vode važen fpirior. KonomMa se da sicer kotonlrirati. tudi na kem'čen	ven-
dar pa je tak postopek mnogo dražji.
Gotnovesti
= Bilanca Narodne banke. Objava bilance Narodne banke z računom izgube In dobička se je letos zakasnila, kar je v zvezi s spremembami pri Narodni banki. V torek dopoldne je novo postavlieni guverner dr. Radocavlievič prevzel svoje oosle in ie imel ob tei pril'ki daljšo konferenco z ravnatelii centrale. V pe*ek 31. t. m. pa bo prva se*a nove®* unravnpga odbora Narodne b?nke. na kaferi ho defi-nitivno sprejeta bilanca za preteklo leto, nakar bo bilanca poslana v odobritev finančnemu ministru.
— OlajSave n izdelovanje izoliranih električnih vodov. Glede na težkoče pri oskrbi z gumijem je ministrski svet na predlog gradbenega ministra predpisal uredbo o spremembi in dopolnitvi uredbe o izdelovanju in uporabi golih in izoliranih električnih vodov. Ne glede na določbe § 21. uredbe je dovoljeno, da ima izolirana plast iz gumija, če se odstrani od voda, najmanjšo trdnost 0.25 kg/mm* in raztegljivost (ko se strga) najmanj 100% od začetne dolžine, in to po umetnem staranju gumija. Električni vodi, ki so izdelani oo teh olajšavah, dobe še dodatno označbo »r«. Nadalje se smejo ne glede na predpise 5 28. in 36. imenovane uredbe ob?ča1ni vodi za napetost do 750 voltov (NG) kakor tudi električni vodi za napetost do 2500 voltov s kovinskim plaščem ln šivom (MGO in MGA) izolira« s nanlriem namero z gumbasto IzoTacMo. Tako ir^pionl eVriričnl vodi dobe ozn»čbo NPa, MPpO In MPaA. Podrobni opis teh vodov.	frdelave In unorabe ter na-
čin pre*Vu$anja bo r>redp'«al gradbeni minister. Tako izdelani vodi morajo imeti
i poleg jugoslovanske označbe in niti tvor-1 niče Se nit rumene barve kot označbo začasne izdelave. Gornja uredba bo veljala toliko časa, dokler je gradbeni minister na predlog jugoslovenskega elektrotehničnega kontrolnega odbora s svojim odlokom ne bo razveljavil.
= Iz trgovinskega registra. Vpisale so se nastopne tvrdke: Ivan Zabret, lesna industrija in izvozna trgovina, Bobovk, obč. Predoslje; Wrentschur Harald, parna žaga, Marenberg; Pernat Anton, trgovina z lesom, živino ln poljskimi pridelki na debelo, Meža; Veržun Ivan, trgovina z lesom, gozdnimi in deželnimi pridelki na debelo, Meža; Štefan Serhak, trgovina z lesom na debelo, Pameče; Izidor Jelinčič, trgovina z lesom in izvoz lesa, Rakek. — Pri tvrdki Stermecld in drug v Celju je izbrisan Iz-stopivši družbenik In poslovodja Edvard Cimerman, krojaški mojster, vpisan pa je kot družbenik in poslovodja Rudolf Verdo-nlk, krojaški molster v Celju. — Pri tvrdki Javna skladišča, družbi z o. z. v Ljubljani ao izbrisani poslovodje Svetislav Jo-vanovič in LJubomir Djinovski ter proku-rist Branko Kostič: vpisani pa so poslovodje Anica Rustica, roj. Verovšek, Jurij Verovšek in Jože Verovšek. vsi veietrgovci v Ljubljani. — Pri Jugoslovanskih tekstilnih tvornicah Mautner d. d. v Lhibljan; je izbrisan prokurist Rihard Wessely, pro-kurtsta Artur Ivkovič ln Mlhaflo Vasič na sta imenovana za podravnatelja. — Pri tvrdki 8onvan-Co v Llubljani ie Izstonil družbenik Ferdinand Sever, vstopila pa sta kot družbenika Nada Souvan. soproga trgovca ln Viljem Jaklič, krojaški mojster — Pri Mariborski tisknrn! d. d. je izbrisan član upravnega sveta Edvard Pogačnik vpisana pa sta inž. Hinko Pogačnik in inž Lida Pogačnik.
~ Dobava. Dravska delavnica v Ljubljani Kobarid ska ul 43 spreiema do 1. februaria oismene oon"db? za izdelavo večie množine torbic iz platna Vzerci so na vooeled ori imenovan: ds'avn'ci.
~= Dobave. Direkcija drž. železnic Ljubljana sprejema do 1. februarja ponuJbe za popravilo usn enih stolov, divanov/. žimnic. žimnatib D-delavnikov ter nosila za bolnike, do 3. febr. oa sprejema g.ad-beni oddelek Donudbe za D.evoz raznega materiala Dri II. sekciji Lj. b,jana Direkcija drž. rudnika Velenje soreiema do 3. februarja ponudbe za dobavo ko.i.čostih loDat železne pločevine, kolotoniie. suhega miniia. do 10 febr. za dobavo tesnilnih obročev. razne žice iute. jermen in usnja ter bobna iz jeklene li.ine. do 13. febr. za dobavo električnih žarnic, akumulatorskih baterij zobatih koles iz surove kože ter osi za vitelj. do 17. febr. za dobavo pisalnih strojev. elektroL ličnega trdega bakra, trinitro fosfata, železnih odpadkov. perforirane ie ezne pločevine, o-ščonega platna, pocinkane železne p1 če-vine. svetlopisnega Pairia. za vojnega materiala. čistega bencina raznega s ekla. samotne opeke in a pa "a ta za kopiranje, do 24. febr. za dobavo Divnapelos nih rdva-jalcev. do 25. febr. pa za dobavo t o az-nih kontroleriev. Direkciia drž rud ika v Kakniu spreima do 3. februaria oonudl e za dobavo raznega elektromat rria'a do 10. febr. oa za dobavo osov ne ter okrogle jeklene vrvi. Direkciia drž. rudn ka S nj-ski Rudnik soreiema da 4 febr aria ponudbe za dobavo jeklene vrvi. do 25. f br. pa za dobavo orenornih iamckih ventilatorjev ter brezšivih jeklenih cevi.
Borze
29. januarja
Na ljubljanski borzi ie b'lo danes povpraševanje za grške bene p i 38.50. Tečaji na svobodnem trgu so ostali ne premen j eni.
Na zagrebScem efektnem tržiš"u ie bilo ori čvrsti tendsnei oovnra"e anie zi Vojno škodo oo 477 (v B~ogadu je bil promet do 48050\ Zaključki pa so b'li v 6°/» dalm. agrarnih obveznicah po 82 25 (v Beogradu oo 81.75).
Zoper nevarnosti
infekcije skozi ustno duplino poskusite okusne
Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka din 8.—, veli-kega zavitka din 16. —. Ogl. reg. S. br. 15510 27/5 1939
DEVIZE
LJubljana. Oflcielni tečaji: Lcndon 174 57
—	177.77. New York 4425 — 4i35. C rih 1028.64 — 1038.64. Tečaji na fvob dnem trgu: London 215.90 — 219.10. New York 5480 — 5520. Curih 1271.10 — 1231.10 Privatni kiiring: Berlin 1772 — 1792. So un 38.50 den
Curih. Beograd 10. Parz 8 25 Lo dan 16.0750. New York 431. Bruselj 69 M lan 21.6750. Madrid 40. Amsterdam 229. Fer-lin 172.50. Stockholm 102.75 O lo 93 50. Kobenhavn 83 50. Srfra 4.25 lisah ona 17.25. Budimpešta 85 Atsne 3.00. Carigrad 3.3750. Bukarešta 2.15.
EFEKTI
Beograd. Vojna ško^a 480-^Tl (4"P.5"i) 4% severne agrarne 55.50 — 56. 6^ begluške 85.75 den.. 6% dalm. a-r rn? Pl.^0
—	81.75 (81 75). 6% šumske 80 den. stabiliz 99 den.. 7n/n invest. lnl den.. 7% Seli "man 102.50 den.. TU Bla:r 101 — 10150 (101). 8% Blair K6 50 cen.. Narodna banka 7050 den.. PAB 206 d~n.
Zagreb. Državne vrednote: Voira škoda 477 den.. 4°'» severne agrarn° S?."^ — 57.50. beg'uške 86 den.. 6°/o r^m. agrarne 81.75 — 82 (8°."5). 6% *um ke 81 den.. 7°/o stabiliz. 97 den.. 7% inv s' 100 den.. T'« SeMgman 10? den. T7, Bl-r 100 den.. 8% Bleir 106 50- device: Ne.r~d a banka 7100 den.. PAB 200 den.
Btagovf«^ tržišča
ŽITO
+ Chfcago, 29. iannarja. Z^>čefnj fr*^if: nSenlca za marc 83.75. za mai 78. za irl'j 78.25: koruza za marc 62625. za maj 62.75, za julii 62.75.
+ WInnlpeg, 29. jnrmaria. Z^če+n-' +e-čaii: pSenfca za marc 77 125. za maj 78.75.
+ Novosad^ko	h—~	♦ n)
Tendenca nespreten ie-a. Ove*: ba"k:, srečki fn slavon^k' 395 — baški in sremski 460 — 470. F«""«- času prinT"*no S"ha z 22^	f a^k- ''3-?on ali §leo216 (za vsak od^ot«?'-vlnfre cp cena po^iSa * "—
koruza s 14"'" v-a^o ^i-(franko va-r»m aH	v d
vir.P:	,o<"». in 70".
ria rvS-in'^-, rn-^ki	^»n—>-
n^pnlJlnf! fn^k^	•	Vr»-- —
mov„	7	1 1a-
tfft • rr^coiTrci Vor-" i - n ^	i-
r-r^mnr^rt 'be Vo—IITO ° rcw>——'
0*r»»h' (fi-unlrn \r~rrnr*	"1 ti
fV^l	• t>x~v~ : -*	'-r,----g
Vn^Tr,«	'-iij 70 Fižcl- baš'-i :n
sremski 575 — 580.
ŽIVINA
l?>. Okofški <rosT)od?n*l	n
23 bikov. 1?0 vriov. 377 kr?v. oe? ♦"■'-t. skupaj 5^6 glav. Pr^^ali s-, -'-v. C«me co b Me n^fVdn^e: ^e^eli vo'i ° "o 9.75 d-n. oo^e^^Ti 8 dn O.	r
do 10. bfki ta kipele 6 50 č>o 7 50 ^-"-e krave deb^e 7 do 8 p^p^en^ke ve 6 rio 7. lcfve klobfs^^ce 4.50 d-> 6 50 k«Tre mo^l^e 8 do	hre-«e k^»ve 6 7.
mlada živin« 7.V> do 8.50, teleta 7 do 10 cP-n za kg žive teže
Nad grobom zaslužnega šolnika
Pred dnevi so na Bledu številni prijatelji in znanci sprenfifi g. Jožeta Korošca na njegovi poslednji poti
Nedavno ae je za zmerom poslov-H od nas ©den izmed najstarejših, pa tudi najbolj zaslužnih predstavnikov našega uči-nefljskegg stanu, up *kojeni šolski upravitelj Joža Koro ec, ki je po truda po! nem življenjsJ^pm delu na srvojem domu na Bledu užival zasluženi pokoj.
Joža Korošec se je rodil na bohinjskem Koprivniku leta 1864. v znani napredni Kcroščevi hiši Kot sin planinskega kmečkega rodu je bili vedno ponosen na to. Po dovrjeni nižji gimnaziji v Kranju je odšel na učiteljišče v Ljubljano, kjer je končal študij leta 1887.
Prvo službeno mesto je dobiH na ljudski šoli v Ljubljani, ki je bila takrat nastanjena v poslopju stare gimnazije na Vodnikovem trgu. Med njegovimi učenci je bil poznejši pesnik Dnagotin Kette Nadalj-na njegova službena mesta so bila v Škcc-janu pri Turjaku, na Jesenicah, v Kropi, Močnjah in na Bohmjiki Bdi Na Jesenicah je bil* soustanovnik gasilskega društva m ndtnala je bila njegova zasluga, da se je pri dru tvu uvedlo slovensko poveljevanje. Ko je služboval v Kropi, je v tem času dvakrat napravil pežar K roparjem veliko škodo. Takrat je pokojni Korošec storil vse, da je podporna akcija dosegla svoj namen V Monjah je ustanovrl mlekarsko zadrugo, ki je kljub gonji nasprotnikov prav uspešno delovala v korist zadrugar-jev. Med vojno je služboval na Bohinjski Beli Kakor povsod, so se tudi tukaj kmetje in drugi z zaupanjem obračali nanj za gospodarske in druge nasvete. Ob pomanjkanju deflavnih moči jc neštetokrat prijel za koso in pomaga.! pri košnji planinskih rovtov. Kot oblastveno določeni komisar za popis živine v celem bohinjskem kotu, je m&rsikakemu kmetiču rešil kravioo Kot srbofilehna sumljiv je bri skrbno opazovan, a je navzlic ornožoltkn zasledovalcem napisal v knenu domačinov ujetnike m v Rusiji s cirilico dolgo vrsto pisem.
Priden kakor mravlja, je v šoti svojim učencem podajal učno sinov z vidnim uspehom in vzgajal mladi rod v narodnem d" ' hu. Pri svojih stanovskih tovariših je bil priljubljen m kot tak je bil ckoli 20 let itlagajnik okrajnega učiteljskega društ^ m v Radovljici n skore* toliko časa tudi tajnik gasilskih druttev Poleg tega dele pe je našefl dovolj časa, d« je pri je* m pero in i pisal o rumesah narodnega goepadaistve 1
radovlji"3coga okraja. Priobčeval jc v »Slovenskem narodu« zgcdovinskr črtice ter pisal o krajevnih po&ebnootib Krt^pe in nekaterih drugih krajev gorenjskega kota. Dopdse je pounljal »Učiteljskemu tovarišu«, »Soči«, »Planinskemu vestniku« in »Slovenki«. Tudi »Zvončku« je bil sotrudnik in še nekaterim drugim listom. Prevajal je tudi iz češkega časopisja Ko>; ljubitelj lepe knjige je pridno zbiral knjižnico, ki obsega največ del slovenskih pisateljev v izviroku in prevodu. Velik prijatelj in ljubitelj na <ih planin, predvsem bohinjskih gara, je mnogo hodil po kraljestvu Zlatoroga in po sosednih gorah.
Po 38-letnem uspe nem delu je stopil v zasluženi pokoj. Na Bledu si je kupil majhno vilo, kamor se je preselili s svojo družino. A neutrudnemu Koro cu pokoj ni bil počitek. Blejska društva so dobSa z njim neugnanega delavca. Sokolu je bil večleten blagajnik in član prireditvenega odseka Zadnje leto mu je telo jelo peiati ta) ni se mu izpolnila želja, u čakat i svojo 804etnico in zato poroko. Dne 21. januarja se je Joža Korolec za vodno poslovil od vseh, ki so ga ljubili in spo tovali Na dan pokopa, se je zbrala pred njegovo lično hišico velika množica, da navzlic skrajno slabi poti spremi svojega prijatelja do zadnjega počivališča. Bejsika šolska mladina mu je v zadnje slovo zapela pod vodstvom učitelja g Miculiniča Sokoli v kroju sc zadeli na rame svojega mrtvega brata n ga odnesli v njegov zadnji dom, spremljala ga je tudi sokolska zastava s šakoskim članstvom in gasnlci. Ob grobu mu je spregovoril nekaj lepih besed njegov ovariš g. Rajko Gradnik sreski šolski nadzornik v p. na Bledu. Trije rodovi, ki so ga poznali, so se pos^ovi-li od njega in mu izkazali poslednjo naklonjenost in 4jubezen.
Spoznal sem rajnega Jožeta Korošca pred 44 leti, ko sem prihajal v Kropo, kjer je on učiteljeva!, na počitnice. Spoznal sem v teku let v njem č'oveka prave srčne kulture, od'očno naprednega kulturnega de'avca. ki je bil vedno mož na pravem mestu. Nepričakovana ovira mi je omeiTK<»TČi',a, pospremiti tovariša in prijatelja na njegovi zadnji poti. Njemu v spomin in njegevim preostalim za uteho v težkih trenutkih naj veljajo te skromne v*.
G. A.
Na morju se pripravljajo...
Pet novih oklopnic, štiri linijske in štiri matične ladje, tucatkriiark, niz podmornic in bojnih čolnov je zapustilo angleške ladjedelnice
General Metaxas — mrtev
dela ga je zadela srčna kap
Eden zadnjih posnetkov iz Metaxa*ovega življenja: Britsko-grSki vojaški posvet pod predsedstvom grškega kralja Jurija. Od leve proti desni: zvezni oficir generalmajor M. D. Gambler-Parry, M e t a x a s, kralj Jurij, p od maršal J. H. LTAIbiae in grški
generallsiro Papagos
Tehnični časopis »Engineer Weekly« pri-občuie članek iz peresa strokovnjaka Fran-cisa Mc Murrtrieja o novih ladjah britske vojne mornarice, ki so v lanskem letu zapustile ali pa bodo v kratkem os ta vile angleške ladjedelnice.
Od šestih bojnih ladij, ki so jih začeli graditi v 1. 1939.. sta dve že d^vršsni in ploveta co svetovnih morjih. Tretja, četrta in peta ladja te vrste so
oklopnice tipa »King George«.
To so oklopnice po 35.000 ton. obor žene z desetorico 14 palčnih topov Te ladje so najmodernejšega tipa. imaio tako močne oklepe, da iih ne Drebiie nobena bomba ki se uporablja v sedanji vojni in celo vrsto novodobnih naprav o katerih molčijo ko grob. »Kina George« ie med t°m nesel novega ang'eškega pos'anika lorda Ha!ifaxa čez Ocean in s? ie zasidral izven pristanišča zato. da se mu ne bi mogel približati
noben ogleduh
Njegova konstrukciia in narrave na niem ostanejo do nadaljnega tajne angleške ad-miralitete.
Po.esj teh petih bojnih ladij. s katerimi se ie ansleška oborožena sila na m rjn znotno Dovčva so začeli 1 1939 na Angleškem graditi štiri lmijske ladie katerih vraka bo imela približno 40 010 ton Oborožene bok> z osmimi 16 m1čn'mi torovi. Vse štiri ladje so v dovršitvi
Hitrost teh ladij bo večia
Pristanišče Valetta na Malti
|e zelo razčlenjeno, kar znatno otežkoča delo napadalcev na vojne ladje, Id so zasidrane v njem
cd istovrstnih ladij, zgrajenih v prejšnjih časih, ker bodo imele za 15% manjše parne kotle. Nove linijske ladie bodo oborožene s posebnimi topovi. Njih ipslrelki bodo segli mnoeo deli kakor izstrelki dosedaj zgrajenih oklopnic.
Vzporedno s tem so v angleških ladjedelnicah modernizirali dve bojni ladji starejšega tipa: »Queen Elisabeth« in »Va-liant«. Obe ladji vozita zdaj z večjo brzino in
imata močnejše orožje.
Izmed štirih novih matičnih ladii za letala je znano, da ie »Illustroius« doživel svoi ognjeni krst v bitki pri Siciskem kanalu Nista še pooolnoma dovršeni matični ladii »Implerable« in »Inde'ati°able«. ki ^ta istega tipa kakor »Are Roval«.
V ETadnii se "ahaia tud' v°čie š+evi'o modernih križark med drusim dvanajst križark od katerih so iih
pet že izročili prometu
Te ladie imaio do 8000 ton in voriio z brzino 3? vozlov na uro Obor'žen? so z dvanajstimi §-!stoaTčnimi t oovj Ortalib sedem križark ki so še v delu bo imelo
Heliobiologiia se imenuie nova veda ki raziskuje vplive sonca na bitja m_d uru-gim tudi n^eeove slabe vplive K tak-nim slabim vp'ivom snadaio neke d.ilevne motnje, razburienja in celo vznemir iivi dogodki v gospodarskem in političnem življenju a vsak pozna nevolio ter zmanjšano duševno in telesno zmogljivost v poletnih mesecih če sije sonce skozi okna v notranjost orostorev in iih prekomerno segreva Vsai ta slabi vpliv bo v bodeče lahko odoadel kaiti storkhr>'msk- zavod za znanstvene raziskave ie izdelal novo
Operacija možganskega tura v filmu
V Stockholmu je bil nedavno posnet izreden kirurški posežek. švedski filmski operater Gerring je posnel operacijo možganskega tura. ki jo je izvršil znani kirurg prof. Olivenkrona. Operacija je trajala pet ur. Filmski snemalec in zdravniki izjavljajo, da so izredno zadovoljni s posnetkom, ki bo za prikazovanje v strokovnih zdravniških krogih zelo poučen.
Podgane na Angleškem
Londonski poročevalec newyorških »Ti-mesov« poroča, da zbuia huda porast podganje nadloge na Angleškem veliko vznemirjenje Ta nadloga en ie razširila zlasti od začetka letalskih napadov. Mnoga poslopja. ki je prej niso poznala, so s podganami sedaj tako rekoč preplavljena.
oo 5.450 ton in bodo vozile tudi s hitrostjo 33 vozlov na uro. obložene Da bodo s 5.25 oalčnimi topovi. V delu pa ie še več drugih križark, minonoscev in rušilcev, skupno 16 ladij. Nekai jih ie bilo med tem že dovršenih in so zdai že v sužbi.
Ko se ie začela sedanja vojna, so imeli Angleži v gradnji devet
najmodernejših podmornic.
Nekoliko teh ladii ie že danes gotov'h. lansko leto oa so zopet oddali nar čilo za večie število podmornic na1novejš?ea ti-Da. V teku 1 1940. ie bilo zg-a:enih Š3 20 manjših vojnih ladij po 900 ton tipa »Hunter« nadalje več patruljnih ladii in večie število bojnih čolnov Dovrši1 i so tudi 20 nrnoloveev ti m »Banger« in 56 ladii za prevažanje petro1 eia.
Kanadska volna mornarica se je takisto okrepila
z novimi enotami
predvsem z dvema ru^lcema. 34 mino-lovcl. 54 oa+ruMnimi ladjami in 24 b-zimi čolni Tudi Avstra^ia n^č« za^aiaH na vlad-* ie izdelala večli program, ki se Tda^ poiaeoma realizira
vrsto stekla ki infrardeče žarke toplotne žarke, skorai v celoti odbiia na zunal na ie podobno vsakemu drugemu s'eklu Sestavo novega stekla držijo za sedai v tajnosti.
Včeraj si še korakaj zdrav in vesel skozi zimski dan, delo je Slo kakor namazano — danes ti je nenadno zelo neugodno. Zebe te, toda glava je vroča, oči te pečejo in preko hrbta ti gre vsak trenutek srh. Boriš se proti temu razpoloženju, skušaš se ga otresti, pri tem ti pa šklepečejo zobje. CutiS, da bi bilo najbolje, če bi legel v posteljo. Ne traja dolgo, da spoznaš majhno hripo. ki »e te je lotila in po tem spoznanju ti ne ostaja drugo, nego da se pričneš temeljito zdraviti, preden se preveč ne razvije.
Bolnik zleze v posteljo in se zavije v odeje do nosa in še čez. Pil tem pa ne gre samo za posteljno toploto, temveč za notranje ogTetje, ki naj izsili potenje. Pri
ANEKDOTA
V Heinrichovi igri »Spor za Jolante« Je imel veliko vlogo — prašič. Ravnali so tako dobro z niim. da se le v dolgem času. ko je bila igra na programu, preveč odebelil in so ga morali zaklati. Ev s-en Rex ie pripomnil k temu dogodku: »Je pač nekaj resnice v tem. da svet igralcu ne plete vencev!«
Predsednika grške vlade generala Joana Metaxasa je zadela srčna kap in je včeraj umrl.
Pokojnik, prlstaS načela »Balkan balkanskim narodom« in velik prijatelj Jugoslavije se je narodil pred sedemdesetimi leti na pravljičnem otoku Itaki odlični jonski družini iz Kefalonije. Posvetil se je vojaški karieri in je že 1. 1890. dosegel čin poročnika. Sodeloval je v grško-turški vojni v Tesaliji L 1897 kot član generalnega štaba. Nato je odpotoval v Berlin, kjer je nadaljeval vojaški študij pri pruski vojski. od i. 1899. do 1902 pa je bil tudi gojenec vojne akademije v Potsdamu pri Berlinu. Vrnil se je v domovino ter bil imenovan za ordonančnega oficirja pri Zaimi-su. ki je bil tedaj vrhovni komisar na Kre-
tem »notranjem« zdravljenju ima vsak svoj način. Ta prisega na alkohol, posebno pa na vroče alkoholne pijače, zlasti iz belega vina, vrele vode, citrone in sladkorja. Toda kozarec vroče limonade ah vročega lipovega čaja ti pomaga isto tako do znojenja. Kdor hoče biti še posebno temeljit, vzame k temu tableto aspirina, se zavije v kopalni plaSč in si pripravi poleg postelje s^eže perilo Včasih odpravimo bolezen tako že po nekoliko urah. Ponoči se zbudimo vsi mokri od potu, se odrgnemo, oblečemo novo perilo in zaspi mo dalje- Zjutraj nI hrlpe nikjer več. Ce pa to ne zaleže, tedaj mors-mo proceduro, ki naj požene znoj, ponoviti takoj naslednji dan- S hripo se ne smemo šaliti, če se spravimo takoj nadaajo, jo tudi z največjo lahkoto premagamo.
Umetna tkiva
Industrija umetnih tkiv je v zadn-ih letih po svetu zelo napredovala, posebno pa v Zedinjenih državah, Nemčiji, Italiji in Japonski. Proizvodnja umetne svile in umetne volne je dosegla 1. 1939. 1 milijon ton ln s tem svoj dosedanji višek. Samo v zadntih štirih letih se je proizvodnja umetnih tkiv podvojila.
tL Isti položaj je zavzemal pozneje pod Venlzelosom, ki mu je poveril v svojem kabinetu vojno ministrstvo.
Metaxas je igral velevažno vlogo v politiki balkanskih držav. L. 1912. je sklenil v Imenu grške vlade konvencijo z Bolgarijo, v maju 1913 pa je vodil uspešna pogajanja s Srbijo. L. 1915. je bil imenovan za šefa grškega generalnega štaba. Bil je prepričan monarhist in pristaš kralja Konstantina, ki je moral L 1917. odstopiti. Ko je prišel na krmilo Venizelos. so Metaxa-sa zrušili. Odšel Je v Italijo, kjer je ostal do 1. 1920. Potem so ga imenovali za bri-gadnega generala, toda po kratkem čr^su se je umaknil iz vojaškega življenja ter oblekel civilno obleko.
Nato se je z vso vnemo posvetil politiki. Osnoval je monarhistično stranko. V grško-turški vojni je bil nasprotnik pustolovske maloazijske politike Venizelosa in tovarišev. Zaradi tega prepričanja je moral še enkrat oditi iz Grške. 2e spomladi 1924 pa so mu dogodki omogočili povratek. Stopil je takoj v vlado, postal minister za promet in začel kmalu boj proti svoiim starim neprilatel^em v notranjosti države. Ko je general K^ndvlis obnovil monarhijo, so zasijale tudi Metaxasu ugodnejše zvezde.
V začetku avgusta 1936. je nastal na Grškem velik upor. Metaxas je bil na to pripravljen. Razpustil je parlament, prepovedal stranke, proglasil preki sod in se oklical za diktatorja. S tem je Grška stopila v vrsto držav z avtoritarnimi rožimL
Ko so bile odstranjene najhujše napake prejšnjih strankarskih režimov, ie Mnt?ros začel omiljevati položaj. Naredil je iz Or-Clje državo sloge, miru ln reda, uredil ie trgovinske odnošaje z inozemstvom, v zunanji politiki pa je ostal zvezt »rrški tradiciji in Balkanu. Reorganiziral je grško vojsko, sklenil prllatel^sko pofo^bo s čljo, pozneje pa je prevzel tudi garancije. Ob Izbruhu sedanje vojne je Gr-Ska proglasila strogo nevtralnost, toda razvoj dogodkov jo je pahnil v vomo z Italrio, ki je po ultimatu dne 27. oktrbra lanskega leta poslala svojo vojsko čez grško meio.
Grčija izgublja v Metacasu velikega domoljuba in delovnega moža. ki mu bo posebno v današnjih časih težko najti vrednega naslednika.
Denarja kakor pečka • • •
Steklo zadržuje toploto
Posrkani infrardeči žarki
Bsrba proti hripi
Najvažnejše je, da se dobro prepotiš
VSAK DAN ENA
Oddelek stidanske vojske
V Mlamljn na sončni Floridi so priredili tekmo v golfu. Zmagovalec je prejel iO.OOO
dolarjev v srebrn
»Kaj ni to naravnost čudovit klobuk, ki sem si ga dal napraviti? Pod njim živim vedno v kleti!...«	(Marc Aurelio«)
ki operira pod vodstvom angleških vojaških strokovnjakov na sudansko- abesinski
meji
Hulbert Footner:
47
IZGINULI RADZA
Kriminalni roman
20.
Drugi dan — v torek — naj bi proti večeru kri-žarka Banbury odplula. Med radževimi papirji se je bil našel spisek draguljev. Šihab al Zuri ga je bil iztaknil, in tako so določili, da bodo zjutraj v prisotnosti nekega višjega policijskega častnica in nekega bančnega uradnika nainrvo pregledali dragulje, ki so v kovčegu. Lee Mapr-in in Luke sta spremila Sihaba al Zurija na policijsko ravnateljstvo. Tajnik se je opravičil, da prihaja v indiiski obleki.
»Neprijetno mi je, da moram tak hod;ti na uTi-eo,« je dejal, »kajti ljudje me zijajo. Toda ko je davi moj sluga ameriško obleko iz omare, ni b'lo čevliev nikjer.«
»Mislite, da vam jih je kdo odnesel iz soba?« je vprašal Lee.
»Skoraj gotovo.«
»Tedaj bo treba, da se pritožite ravnateljstvu hotela.«
»Oh, saj skoraj ni vredno. Čevlji so mi bili teko in tako pretesni. Vsekako bi si bil moral kupiti nove.« Žihab ie jel nato bVoče govo^ti o potovanju, ki ga je čakalo na križarki »Banbury«. »Kabino, ki so mi jo odkazali, sem že pogledal
Opravljena je zelo dobro, a ladja je tako majhna in vožnja v Šikhar traja toliko časa! Vem, da bom imel vso pot morsko bolezen.«
S policijskega ravnateljstva sta se nato podpolkovnik Walkley in Šihab odpeljala v banko, kjer so hranili dragulje. Leeju se ni zdelo potrebno, da bi šel z njima. Hotel se je peljati v Havre de Grace in tam povprašati, kako napredujejo poizvedbe. Drugače tako neomajni mož je bil nekoliko v strahu, kajti čas se je krčil.
Luke se je peljal z njim. »Kaj prav za prav iščete?« ga je vprašal, ko sta sedela v policijskem vozu.
»Drugo steklenko. v kateri je bil whisky — ali v kateri ga je nemara še kaj.«
Čez dve uri s+a bila na mestu in Lee ie srorejd poročilo ribiča Duggana, ki je nadzoroval čolnarje pri njihovem poizvedovanju. Mladi mož ie povedal, da so zaman preiskali vse rečno dno *-.ad mostom in pod mostom od enega brega do drugega. Vse mogoče odpadke so bih privlekli iz vode, sarno n» steklenVe za whiskv.
Duggan je dobil ukaz, naj nadaljuje delo, dokler se ne stemni, potem pa naj čaka novih naročil.
»Gotovo seveda ni,« je Lee rekel Luku. »da bi bili steklenko takoj za radžem vrgli skozi okno. Morilec v svojem razburjenju je to najprej morda pozabil. Ko mu je prišlo na misel, je bil vlak bržkone že pri koncu mostu, tako da jo je mogel vreči skozi okno šele potem, ko je bilo mesto za njim.«
šla sta na postajo. Železniški uradniki so pomagali Leeju na vse načine in mu na njegovo željo posodili celo majhno motorno drezino, da bi z njo prevozil progo. Delavci so postavili voz na tračnice. Oddrdrali so. bolj glasno kakor hitro.
»Upam, da zdajle ne vozi kak vlak?« je živčno vprašal Lee. »Te novodobne električne lokomotive z brzino sto milj na uro, hrupa pa ne delajo nič večjega kakor šivalni stroj.«
Vozač je pogledal na uro. »Prihodnti vlak bo peljal tod šele ob eni petnajst minut,« ga je potolažil.
Ko so prišli na odprto polje, je d^l Lee ustaviti in vzdigniti voz s tira. Nato je z Lukom ob svoji desnici krenil vzdolž pro«»e proti jugu.
»Seveda sem dal preiskati vso progo, toda če so moji sklepi pravilni, se mora najti steklenka tu nekje.«
Naletela sta na več delavcev, ki so iskali na drugi strani, in Lee jim je zaklical: »Samo čas zapravljate. Ako steklenka vobče leži tu v bližini, tedaj more ležati samo na tej strani tračnic.«
Lee se je sam udeležil dela ter iskal tako z razumom kakor z očmi. Časih je obstal, pr^m^ril z očmi košček poti in pomislil, preden ie šel dal e Na planem se je gibal naglo, ne da bi se oziral toda pri vsakem grmovju je zadržal korak.
Oči so se mu zasvetile, ko je zagledal pod železniškim nasipom robidovje. »Dajte, poglejte tjale,« je rekel Luku. »Tam vobče niso iskali, vi-deti je na prvi pogled. Vitice so še prav tako zapletene, kakor ao zrasle. Ti ljudje ao seveda na-
gonsko pustili trnjevo grmovje v nemar in so se ga ognili, ne da bi kaj pomislili.«
Med orodjem, ki so ga imeli s seboj, sta bila tudi dva sekača. Lee je nagnal ljudi, naj pokle-stijo grmovje. »A pazite,« jih je posvaril, da ne razbijete steklenke, če bi ležala tam.«
Možem se je zdelo skoraj čudež, ko se je sredi grmovja res našla steklenka.
Tudi Lee je bil razburien. Nikomur ni dovolil, da bi se dotaknil steklenice, in gledal jo je, kakor bi bil odkril največji zaklad.
»Na srečo je ostala cela, Luke. grmovje j"> j? prestreglo. Kakor ptica v gnezdu tako le "d med robidovjem, povsem nepoškodovana. Nalepka in zamašek sta še na svojem me~tu in tudi n kaj kapljic whiskyja je še v nn, tako da preiskava vsebine ne bo težavna. Srečo smo imeli.«
»Kdo pa je vrgel steklenko iz vlaka?« - je napeto vprašal Luke.
»Dajte mi časa!« je Lee odvrnil. »To moram dobro premisliti!«
Nazadnje je vzel steklenko ter jo spravil v površnik. Vrnila sta se k drezini in se odpeljala nazaj v Havre de Grace.
Tam je Lee iz gostilne telefoniral n^dro"k~vni-ku. »Važno dokazno sem na<H. »mu rek~l »Kako važno je, vam morem šele povedati, ko vidiva. Ob štirih bom v va2i pisarni P.osim. obvestite državnega tožilca, da pride tudi ta. Sve oval bi mu, da ne vloži obtožnice proti gospe in gospodični Morvenovi, dokler ne bo govoril z menoj.
Oster obračun s hrvatskimi Srankmd
Zabeležili smo že rodoljubni govor poštnega ministra ar. Josipa Torbarja ob oivontvi radijske postaje v SKopijU. Govor komentira v svojem včerajšnjem uvodniku »Hrvatski dnevmk«, ki ugotavlja, da nam je danes najbolj potreben notranji mir, če si želimo ohraniti tudi mir na naših mejah. List nato nadaljuje:
»Notranji mir pa je še posebno poireben Hrvatom, ker prehajajo časi, ko bodo postavljene na tehtnico naša notranja moč, disciplina in sloga. Vsako cepljenje narodnih sil lahko postane za nas usodepolno. To seveda ne pomeni, da moramo hoditi zavezanih oči in zamašenih ust Nasprotno smo vsi dolžni, da pazimo in spremljamo vse, kar se godi med nami in okoli nas. Hrvatska ni nikak metafizičen pojem, temveč je stvarnost. Za njo moramo skrbeti prav vsL Moramo pa jo tudi ljubiti. V današnjih časih ni nič hujšega, kakor očitati možem, ki danes predstavljajo hrvatski narod, stvari, na katere nikdar niso mislili. Nedopustno je metati polena pod noge odgovornim č:niteljem v času, ko se nahajajo pred izvrševanjem najbolj važnih nalog v življenju našega naroda. Značaj teh zaplotnikov je najlažje oceniti, če se pomisli, da očitajo narodnemu vodstvu celo to, da se je odreklo idealom hrvatskega naroda.
Ti bedni ki ne vedo. kaj delajo. Ako bi verjeli njihovim trditvam in očitkom, potem bi morali reči, da se je hrvatski narod odrekel pravici do svobode ln svobodnega ž''vlienia. Dejstvo je namreč, da hrvaško narodno vodstvo uživa polno zaupanje hrvatskega naroda in da 1e njegova nol;tika istočasno politika hrvatskega naroda. Mislimo, da ni danes med nami niti enega človeka, ki se ne bi za-
vedal, kako važno je v današnjih časih čuvati avtoriteto hrvatskega narodnega vodstva, podkopavati to avtoriteto, je pravi zločin proti hrvatskemu narodu. Pošteni m odločni možje, ki stoje na čelu hrvatskega naroda in vodijo danes njegovo politiko, imajo pač vso pravico do spoštovanja.
Žalostno je, da so se našli med nami elementi, ki širijo anonimne letake, v katerih govore celo o neki tako zvani diktaturi Hrvatske seljaške stranke. Hudo se motijo pisci in kolporterji teh letakov, če mislijo, da bo zavoljo njih izgubila HSS svoje ravnotežje in postopala drugače, kakor ji narekuje odgovornost za usodo hrvatskega naroda. Ti elementi so lahko samo srečni, da še nimamo sabora, v katerem bi spregovorili pravi predstavniki hrvatskega naroda Iz njihovih govorov bi se lahko marsičesa naučili. Med kmetskim ljudstvom vse bolj narašča nezadovoljstvo in ogorčenje zaradi početja teh elementov Bivši narodni poslanci in pred-sodniki sreskih organizacij HSS neprestano sporočajo, kako ljudstvo želi, da se že enkrat prične temeljita likvidacija dela neodgovornih posameznikov.
V Hrvatski danes nihče ne misli na kaka preganjanja zaradi prepričanja, ker je svoboda mišljenja vsakomur na Hrvatskem zajamčena. Toda ne bomo mogli več prenašati dejani, za kakršna le treba v vsaki državi pred zakonom odgovarjati. Hrvatski narod mora očuvati red in mir v svoji domovini in ohraniti svoje moči za trenutek ko lih bo vreel na tehtnico v odločilni dobi končne organizacije Evrope in z njo tudi Jugoslavije in Hrvatske.«
ELE2KE
Izmišljeni očitki
Naše iiuorniacije, da obstoji med delom bivsift prisiasev nrvatsKe Pučke stranse, ki je bila organizirana po zgledu Slovenske ljudske stranke, želja po obnovi njihove stare poiiučne organizacije zavračata zagrebška lista »Obzor« in »Jutarnji list«. Posebno obširno se je razpisal »Jutarnji list«, ki v posebnem članku dokazuje, da smo iznesli naše informacije zato, ker -posameznikom ne pnja toplejše sodelovanje med Slovenci in Hrvati. Ti poedmci so tudi utemeljevali svojo politično kariero na sporu in razdoru med hrvatskim in slovenskim narodom. Izgleda, da je Jutru« in ostalim organom JNS neljubo, ker gledajo Hrvati v dr. Kulovcu močnejše jamstvo za bratsko sodelovanje s slovenskim narodom, kakor pa v drugih slovenskih politikih.«
Simpatije, ki jih goje gospodje okoli »Juiamjega lista« do g. dr. Kulovca, nas ne presenečajo, presenetil pa nas je za-dirčni ton njihovega pisanja in opletanja s trditvami, ki so povsem neosnovane. Med slovenskimi politiki ni nikogar, ki bi gradil kake politične kombinacije na spore med slovenskim in hrvatskim narodom. V tem oziru so enodušnega mnenja vsi od dr. Kramerja pa do dr. Kulovca.. Slovenski politični ljudje in z njimi tudi vsi Slovenci so zreli dovolj, da ne bodo osrečili po srbsko-hrvatskem sporu države in naroda še s kopijo kakega slovensko-hr-vatskega sporišča.
Morda grade kake take nade gospodje, kakršna sta Pavle Hrovat ali pa štrigov-ski kaplan Miklaužič. Ti gospodje pa uživajo. kokkcr je nam znano, podporo ne slovenskih politikov, temveč predvsem «Ju'srnjega lista« in nekaterih drugih či-niteljev v Zagrebu. Slovenskim politikom je mogoče očitati marsikaj, nikakor pa ne. da so »pcedini med njimi utemeljevali svoio politično kariero na razdoru med slovenskim in hrvatskim narodom«. Najmanj pa ie upravičen tak očitek na naslov slovenskim politikom, članom JNS, ki so se izrekli za politiko sporazuma in sodelovanja z dr. Mačkom takrat, ko so bili > zaradi tega zmerjani za izdajalce in dr. Mačkove hlapce.«
Barba za mestne doklade v Zagrebu
V ponedeljek popolne je finančni ocihnr zagrebškega mestnega sveta razipravl jaTo novem proračunu zagrebške občine. Glavni del razprav je bil posvečen spomenici zagrebških gospodarskih krogov, ki zahteva'© znižanje mestnih doklad od 40 na 50 odstotkov. V spomenici pišejo zagrebški gospodarstveniki krizo zagrebških industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij. Ostro protestirajo tudi proti nekaterim so-cia'njm dejatvam in pravijo, da so nemalo pripomogle k begu kapitala iz Zagreba in vse banovine Hrvatske.
Večji del mestnih svetnikov, članov finančnega odbora, se je izrekel proti znižanju mestnih doklad. Utemeljevali so svoje stališče s tem, da gospodarstveniki itak prevale plačevanje doklad na konzumente. Opozarjali so na to, da zagrebški gospodarski krogi pobirajo še vedno lepe dobičke pri svojih poslih in da so nekateri med njimi zaslužili tudi v zadnjem času nerav-nost batne vsote
Razpust Jugoslovenske matice na Hrvatskem
Zagrebški listi poročajo, da je razpustila banska oblast v Zagrebu glavno podružnico Jugoslovenske matice v Zagrebu. Prostore Jugoslovenske matice je pregledala p-licija ir jih potem zapečatila. Za področje Slovenije je bilo delovanje Jugoslovenske matice ustavljeno že pred par letj.
,»Hrvatski glas44
Včeraj je izšla prva številka novega informativnega katoliškega dnevnika v Zagrebu List se imenuje »Hrvatski glas« in bo izhajal namesto ^lovite »Hrvatske straže«. Izdaja ga poseben konzorcij, ki stoji pod nadzorstvom zagrebškega nadškofa <5r. Alojzija Stepinca. Tiska ga tiskarna »Tipografija«, ki je bila še do nedavna v židovskih rokah. Zunanja oblika lista je enaka eni »Jutarnjeea lista«, ki ga izdaja Tipografija
»Hrvatski glas« objavlja v prvi številki uvodnik v katerem pravi, da bo v prvi vrsti informacijski dnevnik. Po svojih močeh bo krenil hrvatsko duhovno edinstvo. ki ne sme sloneti na fiz čni sili nego pa rr>o-alr.iv temenih Predvsem pa se bo boril za mora'nc solidarnost nrvatskega naroda »Razumljivo pa je da ne želimo ln tu "M ne moremo biti strankarski list. Mi ne bomo pričeli s kako novo politično organi-
zacijo, pa tudi ne mislimo braniti kake stare politike. Z drugimi besedami: mi ne mislimo biti nasprotniki ali kritiki katerekoli hrvatske strankarske grupacije.«
Pritožbe železniških delavcev HSS
Včeraj, v sredo, se je priCeia v generalni direkciji državnih železnic v Beogradu anketa o novem pravilniku za železniške delavce Na anketo so bili povabljeni predstavniki Udruženja jugoslovensklh železničarjev in pa železničarskih klubov JRZ. Povabila baje ni prejela Zveza hrvatskih železničarjev, ki zaradi tega ostro protestira v zagrebških listih. Zveza hrvatskih železničarjev, železničarjev pristašev HSS. pravi, da gleda z nezaupanjem na delo ankete, ker je prepričana, da ne bo pravilno zaščitila življenskih interesov hrvatskih železniških delavcev, ki so po veliki večini organizirani v njej.
Delavske volitve v Zenici
V Zenici so imeli te dni volitve obratnih zaupnikov. Postavljene so bile v tamošnji veliki državni železarni tri kandidatne liste. Največ glasov je dobila neodvisna lista, ki so jo sestavili ln volih v glavnem pristaši razpuščenih socialističnih strokovnih organizacij. Za to listo je glasovalo 1499 delavcev in je dobila 10 zaupnikov. Za listo Jugorasa je bilo oddanih 533, za listo Hrvatske delavske zveze pa 366 glasov.
Razmere v ljubljanski operi
Direktor naše opere g. Vilko Ukmar
nam pdše:
Pod zgornjim naslovom je izšel v »Jutru« z dne 28. I- t 1. »glas iz občinstva«, ki se zopet pritožuje nad opernim vodstvom in njega poslovanjem. Kljub temu, da je ta glas skoro docela enak kakor vsi dose.anji, kar vzbuja sumnjo, da prihajajo vsi iz Istega vrelca, sem se vendar odločil, da odgovorim že zato, da se prepreči širjenje neresničnih trditev.
Večni očitki o slabem repertoarju naravnost izzivajo, da p ribjem enkrat za vselej: Samo v tradiciji nedzčiščen in neizobražen del opernega občinstva smatra opero za poprišče novotarijskih senzacij in se lovi za vedno novo operno vsebino, dočim se zrelo operno občinstvo dobro zaveda, da živi vsako operno glecaiišče (primerjaj repertoar oper v Zagrebu, Beogradu in v največjih operah sveta z ljubljanskim!) stalno od zaklada starih in dobro preizkušenih opernih umetnin, ki jih pa stalno osvežujejo zdaj nova glasbena in vsebinska interpretacija, zdaj zopet novi pevci, nove dekoracije itd. In prav v te zadnje spremembe je obrnjena pozornost vzgojenega epernega občinstva, ki se v zmislu polnih novosti zadovolji z enim, dveml ali tremi novimi deli na sezono. Takih opernih novosti pa prejema ljubljansko operno občinstvo še danes več, kakor je sicer navada. Zato nimamo nikakor namena spuščati in gromaditi v repertoar novetarije na račun umetniške vrednosti — kajti tej vrednosti hočemo brezpogojno slediti in ji tudi sledimo. To nam danes pripozna vsak objektivni gledalec, pa če tudi je sicer nasproten; noben za umetniško vrednost občutljiv obiskovalec ne more tajiti, da sta operni orkester ln zbor danes tako dobra, kakor že dolgo ne, da so predstave v celoti vse bolj zlite in bolj izčiščene. Ljubljansko občinstvo zna v večini te ln take vrednote tudi preceniti in zato tako pridno obiskuje operno gledališče, ki je vedno polno zasedeno.
Kar se opernih novosti tiče, pa za objektivnega bralca še to: Ta »glas lz občinstva« ponavlja vedno isto napako, da namreč primerja operne novosti, ki jih je prejšnje vodstvo prineslo v 15 letih z novostmi, ki jih je sedanje vodstvo moglo uprizoriti v poldrugem letu Da zato lahko naš te je več novosti pri prejšnjem vodstvu, kakor pri dosedanjem, je razumljivo, še celo, če morda nehote prezre novosti, ki jih je dalo sedanje vodstvo (»Friderika«, »Vesele žene«). Tega po seveda »glas lz Občinstva« ne more vedeti, kakor težko je — in večkrat povsem nemogoče — dobiti notni material novih oper iz tujine v teh vojnih razmerah.
še bolj brez podlage so očitki glede gostov. Vsak poznavalec opere ve, da dela z gosti (še zlasti z ozirom na prej označeno stalnost repertoarja) prav vsako operno vodstvo, tudi tisto, ki Ima na razpolago oetkrat toliko članov kakor naše. Kaj čuda. da vabimo goste ml, ki imamo tako maihen solistični ansambel, da Izostanek enega samega pevca prevrže ves repertoar. Znani so primeri da so morali celo na dunajski operi odpovedati predstavo, Čeprav so razpolagali s trojno solistično zasedbo
dotične opere. Vrh tega pa operno vodstvo piav glede gostov stalno prejema pismene želje in zahvale, da gestujejo pri nas tako dobri gostje.
Glede očitka o nepravilnem zasedanju vlog bi omenili samo to, da operno vodstvo trenutno ne pozna nobene solistinje niti solista, ki bi bil že ves utrujen od prevelike obremenjenosti in da se v tem zmislu nobeden od njih ni pri vodstvu pritožil (prej obratno!); glede novo angažirane pevke, ki je nastopila in »zapela v štirih mescih šest do osemkrat«, pa to. da je ta pevka šele začetnica, ki je res da nastopila do sedaj samo osemkrat, da je pa medtem naštudirala že tri nove vloge, v katerih bo še tekom sezone nastopila. Končno pa je zasedanje vlog stvar opernega ravnatelja, ki za to odgovarja, in stvar upravnika, ki ravnatelja nadzoruje in opozarja na morebitne pogreške.
Vse povedano dokazuje, da so pritožbe o razmerah v naši operi brez prave osnove. Ker kažejo vedno vsi ti napadi vedno iste osnovne poteze, moramo sklepati, da izhajajo od skupine ljudi, ki so kakorkoli o»eb-no nerazpoloženi proti sedanjemu opernemu vodstvu. Zato pozivam, da se v bodoče vsak člankar pod svoj napad podpiše in se pokaže javnosti brez maske. Samo to bo dekaz možatosti ta res dobre volj«, koristiti stvari. Na anomne napade pa jaz in moji sodelavci ne bomo več odgovarjali
Vilko Ukmar
Pismo od Sv« Pavla pri Preboldu
Sv. pavel. 27 ianuaria Pretekli četrtek smo pokopali na tukajšnjem pokopališču upokojenega šolskega upravitelja e. Srečka Pečaria Velika udeležba ie pričala k-ko zelo ie bil pekojni priljubljen med Savlnjčani. Na zadnli poti so ea spremili zastopniki vsoh organizacij in društev, učiteljstvo. šolarji ni mnogo njegovih bivših učencev in učenk Pred hišo žalosti so mu šolski otroci zapeli ne*no ln ubrano »Soon^adi vse se veseli«. Ob odprtem grobu se ie od nieVa ooslovil z globoko občutenim govorom župnik e. Marko Sa*ai. v imenu uči-teljstva. učitelisk!h organizacii in Sokoa pa e. Stanko Mikuš. učiteli nakar so mu še pevci Delavskega ooH^orneea društva zapeli »Usliši nas. Gos ood«.
Delavsko podporno dru tvo ie ustanovilo pevski odsek, kar toplo no^dravlia-mo in mu želimo mnogo uspehov
Ljubitelji kraljevske igre so imeli v nedeljo v gostilni Marine ustanovni občni zbor Šahovskega kluba Ieralni dnevi so ob sredah ln Detkih istotam Klub ima 32 članov in bo priredil tečai za za-
četnike. s čimer se bo zlasti mladini nu- j dila prilika spoznati se z lepoto šahovske igre. Mlademu društvu želimo lepega razmaha.
Tudi v našem kraju imamo hude radijske motnje, kar povzroča med naročniki. ki iih ie preko 150. upravičeno navo-ljo. Prosimo poštno direkciio. da pa>lje tudi k nam strokovnjaka, ki bo ugotovil, kie in kdo neprestano moti radii slu sprejem. Motnje so z malimi presledki od ranega jutra do pozne neči. a največkrat baš ob času poročil.
V nedelio. na Svečmco. b d j priredili nacionalni delavci iz Ljubljane v Zadr ž-nem domu akademijo, na katero vabimo vse zadevne prebivalce. Radi teaa gostovanja odpadejo tudi vse sob tne in nedeljske kinopredstave.
Sokol
Sokolsko društvo Ljubljana UL (Bežigrad) priredi v soboto 1. februarja v svojem domu ob Tyrševi cesti svojo p red pustno prireditev pod naslovom »Po domačih logih«. Naslovu prireditve primerno bo dvorana spremenjena v pravi senčni log. Da bo slika še bolj pestra, smo dovolili pristop tudi najavljenim skupinam dostojnih mask. Preskrbljeno je za res dobro godbo in najboljša okrepčila. Ker mora biti prireditev zaključena točno ob 2. uri, prosimo cenjene obiskovalce, da pridejo točno ob 20. uri-
ŠPORT
Nova revija na led«
Drugi nastop Gillardove — jutri ob 19*
S sodelovanjem Fricl Gillardove, ki je pred 14 dnevi, ko je s SchSierjem prvič nastopila v Ljubljani, 8 svojo drsalno umetnostjo osvojila 3.000 gledalcev, priredi SK Ilirija jutri ob 19. še eno lepo revijo umetnega drsanja. Najbrže bo to zadnja prilika v sezoni tudi za domače drsalce, da pokažejo, na čelu s Silvo Palmetovo, Thumo ta Betettom, dvojicami Bogatajevo-Betet-tom, Sernečevo—dr. Schwabom ln Palmetovo—Bibrom, ki so pravkar v Zagrebu ponovno osvojili štiri drž. prvenstva, svojo umetnost na ledu ta velik napredek. Gillardova, Silva in drugi bodo Izvajali več novih programskih točk. Prireditelji so prepričani, da bo prireditev zopet zadovoljila gledalce ta v marsikaterem pogledu še prekosila dosedanje revije na ledu, morda ce-
Tri tekme v dveh dnevih
bodo v finalu za državno prvenstvo v hokefu na eMu
Kakor smo že včeraj pisali, bo v soboto in nedeljo po presledki ene sezone spet v Ljubljani drž. prvenstvo v hokeju na ledu. Organizacijo in izvedbo tega turnirja je prevzela naša Ilirija, ki brani obenem tudi naslov drž. prvaka v tej panogi.
Prejšnja leta so razen Ilirije tekmovali za ta naslov tudi Se Hrvati, pri Srbih pa se Je zanimanje za ta šport začelo kazati šele v prav zadnjem času. Kar na hitro se je pojavila vrsta klubov, ki so začeii gojiti hokej. Ustanovili so svojo zvezo in letos že čisto sistematično izvedli svoje prvenstvo. Sodelovalo Je, preko 10 klubov. Finalisti so bili Palič lz Subotice, Beograjski teniški klub ln Stari Bečej. Slednji je premagal Beograjčane, nato pa prepustil finalno tekmo Subotičanom, ki bodo zdaj kot prvaki srbske drsalne zveze nastopili v Ljubljani. Razen Ilirije je SK Palič brez dvoma naš najmočnejši klub, saj do sedaj ni izgubil nobene tekme. Prvi poraz 2:3 mu je pripravila Ilirija, toda tega lahko s ponosom zabeleži v svojo zgodovino.
V hrvatski zvezi so prav tako Izvedli prvenstvo nihče nI dvomil, da bo prvak Hašk, ki smo ga že letos videli v Ljublja-
Smuk v Kamniških planinah
Tudi v teh gorah so prostrana smučišča za vse vrste smučarjev!
Kamniške planine tvorijo gorsko skupino od Žirovnice pod Stolom čez Kranjski Storžec ta Grintavec z Menino vred do Braslovč v Savinjski doltaL Središnjo skupino tvorijo Grintavci, prelepa dolina Kamniške Bistrice pa deli Krvavčevo skupino od Velike Planine. V zimskem času so najbolj privlačne Velika Planina, Krvavec s Križko planino in Dolgimi njivami, nadalje prostrana In še malo znana Veža z Mo-ličko planino ta krasno Korošico ter širna ln pohlevna Mentaa planina. Na drugI strani pa se vrstijo v podolžnem vencu pogorja nad obema bregovoma Savinje od Soteske pod Mozirjem do Gornjega grada ln Ljubnega. Nad temi tesnicami se širi v ozadju gorski svet Korošice z Ojstrico in Planjavo ter preko Jermanovlh vrat Okre-selj.
Iz prijaznega Kamnika gredo trume smučarjev od jutranjega vlaka v razne smeri. Manj lzvežbanl si poiščejo tmuSka terlščs že blizu tam, ln sicer na prostornih travnikih Male ln Velike Poljana. Tudi v bližini mekinjskega samostana so prijazni
RADIČ
Četrtek 30. Januarja
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12- Za vsakega nekai (plošče)^— 12.30: Poročila. ob:ave. napovedi — 13.02: Opoldanski spored radijskega orkestra. — 14: Poročila, objave — 17.30: Salonski kvartet — 1810: Plošče.
—	18 40- Slovenščina za Slovence (g Rudolf Kolarič) — 19: Na do vedi p-ročila.
—	19 25: Nac ura. — 19 40: Ploščs. — 19 50: Deset minut zabave. — 20: Koncert orkestralnega društva Glasbene Matice dirg. L M Skerianc. — 20 4V Plošče. — 21: Koncert. Sodeluje ga Tončka Šuštar Maroltova fson>~an> in radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila.
Beograd 19 40- Narodna t^asba —21 10: Jugoslovanske pesmi — 22- Lahka in plesna muzika. — Zagreb 17.15- Lahka godba in Detie. — 20: TamburaSki zbor.
—	20.30- Zvočna igra — 22.15: T ahka in plesna muzika — Pr»*a 1«.20: H 'berto-va dramatična nesnite" »^olnmb« — 21.15: Lahka glasba. — 22.10: Simfonične skladbe.
lo poslednjo, ko je gostoval tudi prvak Sch&fer. Razen tega, da naši drsalci stalno napredujejo ln so tudi naši pari že na znatni stopnji, pomeni Gillardova še posebno privlačnost vsake revije na ledu.
Prireditev se bo pričela točno ob 19. ta bo trajala približno eno uro. Predprodaja vstopnic bo od danes popoldne v trgovini Goreč na Tyrševi cesti, pri blagajni kavarne »Evrope« ta pri blagajni drsališča. Na razpolago bo omejeno število numeriranih sedežev po din 20.—, cene stojišč so din 12.— oz. za dijake ta člane kluba proti izkazu din 8.—. Da se razbremenijo večerne blagajne ta olajša občinstvu dostop na tribune, je priporočljivo, da si občinstvo čim bolj nabavi vstopnice že v naprej.
ni. Pa je tudi pri hokeju »žoga okrogla« ta palice trde. V finalu Je Hašk moral kloniti pred Varaždinci, ki so tako postali hrvatski prvaki. Podcenjevati pa teh hokejistov z dežele tudi ne smemo. Prejšnja leta sicer niso pokazali mnogo toda lani jih je 14 dni imel v rokah igralec moštva naše Ilirije in od tedaj so toliko pridobili, da so zasluženo postali najboljši hokejisti Hrvat-ske«
Subotičanl ta Varaždinci Imajo v svojih vrstah nekaj odličnih drsalcev. Iliri Jani morajo dosedanji naslov drž. prvaka ohraniti. Borba bo zanimiva ln bo to prvenstvo sigurno eno najlepših, kar jih je bilo do sedaj.
Razpored tekem je naslednji: v soboto ob 19., v nedeljo pa ob 10. in ob 15. Pari bodo še objavljeni.
Cene vstopnicam bodo nizke, ker M prireditelji radi, da M prišlo čim več gledalcev bodrit Illrljane v teh dveh borbah za najboljši naslov proti , srbskim in hrvatskim hokejistom. Za člane in dijake bo vstopnina 5.— Din, za ostale bodo stojišča po din 10.—, sedeži pa po din 15»—-»
Na nasprotni strani Velike Planine, med
Kokrško dolino ta Kamniško Bistrico, pa se širi zapognjen greben Krvavca s prostornimi goljavami, ki jih smučarji visoko cenijo. Na najlepši razgledni točki pod vrhom Krvavca v višini 1700 m stoji ponosni Dom SPD na Krvavcu. že pred Domom sta dve majhni plan ji za smučarje, najlepša vežbališča za smučarje pa so v Križkem dolu. Dortop Je za smučarje pozimi običajno s Cerkelj mimo Sv. Ambroža, sestop pa proti Kamniku.
Raduha Ima na jugovzhodni strani za smučanje idealno planjo. Mentaa planina jc še neodkrit smuški svet, le malo komu znan smuški raj. Lahko dostopna in krasna smučišča so na Gol teh odn. Mozir-ski planini, kjer stoji prijazna in skromna planinska koča SPD, od kod«- prismučate v eni uri preko Kala na Smrekovec.
V Logarski dolini ležijo mogočne sence na beli odeji ter plezajo v trudna pobočja in brezkrajne strmine. Snežni grebeni Ol-ševe vabijo drzne smučarje. Ko bo v dolinah že spomlad, bodo smučarji občudovali prebujenje nežnega slapa pod Rinkami, v divjih spustih bodo drveli z beline Savinjskega sedla v belo zeleno ravnino na Okre-61 ju, kjer bo takrat oskrbovan Frišaufov dom. Tudi Korošica ima prostrana visokogorska smučišča.
Ne pozabite na smučišča v Kamniških planinah ter usmerite tjakaj svoje izlete!
V nekaj vrstah
Okrog ustanovitve drž. fige v nogometu
Nedavno je iz zagrebških nogometnih krogov izšel predlog — na kratko smo o njem pisali tudi že mi — da bi se dosedanji način tekmovanja za državno prvenstvo v nogometu spremenil tako, da bi se ustanovila posebna državna liga, v kateri bi klubi tekmovali posebej vzporedno z onimi v vseh treh narodnih ligah. Zoper ta predlog so se z več strani oglasili Beograjčani, češ da so ga narekovali vse prej kakor pa športni razlogi. Polemika o dobrih in slabih straneh te novotarije se še nadaljuje, ta sicer v precej hudi obliki, vendar gre v bistvu samo za sondiranje terena v tel smeri. Občni zbor VNS bo namreč že 6. februarja v Zagrebu, na katerem pa se o tem predlogu sploh ne bo moglo razpravljati. Vsekakor bodo Hrvati skušali takrat pridobiti delegate ostalih dveh narodnih zvez, da bi pristali na takšno spremembo. Slovenska nogometna zveza bo imela opredelitve za predlog ali proti njemu zelo lahko stališče, ker je v obeh primerih — po starem in po novem — določeno tako, da bo v državno ligo poslala enega zastopnika. To je tudi največ — ali morda celo več kakor bi po kakovosti svojih moštev zaslužila! Ne glede na naše domače interese pa smo mnenja, da je zagrebški predlog zdrav in vreden proučitve, pri čemer pa mu je seveda treba odvzeti vsako finančno ali politično primes, kakršno mu hočejo dati bržkone oboji, i oni v Zagrebu kakor tudi oni v Beogradu.
Na tem mestu je vredno zabeležbe Se to, da so na zadnji seji srbske nogometne zveze določili termine za nadaljevanje poletnega dela tekmovanja v srbski ligi, ki se bo začelo 16. februarja ta končalo dne 6. aprila. Med razpoložljivimi termini v tej dobi sta bili izpuščeni dve nedelji, ln sicer dne 9. in 23. marca, ker sta ta dva termina rezervirana za mednarodne tekme z Nemčijo v Nemčiji ta Madžarsko v Beogradu. Po teh načrtih bo torej tekmovanje v ligah končano v prvi polovici aprila, — pri nas doma Je že v celctl pod streho — tako da se bo ožje tekmovanje za državno
prvenstvo lahko začelo takoj po veliki noči. *
Sarajevska zimskosportna podvzeza je preteklo nedeljo na Crepoljskem organizirala smučarski tek za prvenstvo podzveze, na katerem so startali razen domačih tekmovalcev tudi nekateri tekači beograjskih klubov Jugoslavije ta BSK. Vsega je bilo okrog 50 smučarjev, kar je za Bosno vsekakor lepo število. Zanimivo je, da je v seniorslu skupini na 18 km dolgi progi zmagal dolgoletni amaterski trener v tej podzvezl ta naš ožji rojak Lecn Knap v času 1:46.32, dokaz, da je »stari« Ilirijan Leon še zmerom v nekdanji izborni formi.
pašniki, kjer pozimi vrvi mladine. Mikavna gorska vas Gozd ima solnčno lego brez megle na odprtih valovitih ravneh.
V slikovito gorsko dolino Kamniške Bistrice pridrsa pozimi le malo smučarjev, kar je napak. Izlet do Doma v Kamniški Bistrici je pozimi na smučeh krasen ter zlasti priporočljiv smučarjem začetnikom. Pot do Doma se venomer dviga ta pada, sneg je v hladni senci nad Bistrico navadno suh, torej za smuko prav prijeten. Dalje je Se priporočljiv Izlet od Doma v Kamniški Bistrici mimo žagane peči v znameniti konec Kamniške Bistrice, okrog ene ure poti na smučeh.
Največja planina Slovenije Je Velika Planina. Posebnost te planine ao planšar-ske vasice z raztresenimi pastirskimi stanovi z zaokreženimi do tal segaj očimi strehami. Oni del planine, ki je obrnjen proti Kamniški Bistrici, nima vedno ugodne snežna odeje ker je izpostavljen vetrovom. Najboljša terišča so na Mali ta Veliki Ločicl, na Bukovcu, na Goljškl in Mali Planini ter v Dolu med Konjščlco tn Rzenikom. Na Veliko Planino vodijo pozimi poti lz Stahovice mimo Sv. Primoža, Be bolje pa lz Črne mimo Podkrajnlka ln Male Planine do koče SPD na Veliki Planini. Prijeten povratek ja te Volovjak in skozi Črno v Stahovico.
Dva razpisa
Smuški tek na 10 km na Kuran v izvedbi SmK K uma iz Trbovelj
Smučarski klub Kum iz Trbovelj razpisuje za nedeljo dne 2. februarja (Svečnico) smuški tek na 10 km na Kumu. Tekmuje se po veljavnih pravilnikih. Start ta cilj bosta pri Gasilskem domu na Dobovcu. Žrebanje nastopnih številk ob pol 11. v Gasilskem domu Start ob 11. Prijave sprejema SmK Kum v nedeljo do 10. v G as. domu. Prijavntaa- 10 din. za tekmovalca. Prvi trije prejmejo krasne plakete.
Razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad bo ob 15. v gostilni g. Strgarška na Dobovcu.
Stanglov spominski smuk od Ruške koče do Ruš v izvedbi Maratona iz Maribora
SSK Maraton v Mariboru priredi v nedeljo dne 2. februarja t. 1. »štanglov spominski smuk« od Ruške koče do Ruš za pokal »Slov. doma«, katerega urednik je bil pokojni Zdravko Stangl.
Pravico starta imajo vsi verificirani člani klubov, včlanjenih v SZSZ. Tekmuje se po pravilih ta pravilnikih SZSZ — vsak tekmovalec na svojo odgovornost. Ob 9. bo sv. maša za pok. štangla pri Sv. Arehu na Pohorju, takoj po maši žrebanje, ob 10. pa start pri Ruški koči s ciljem v Rušah. Prvak prejme prehodni pokal to diplomo, drugI to tretji prejmeta diplomi. Pokal brani sedaj Knific Jože, član železničarja iz Maribora. Pokal preide v trajno last onega, ki si ga osvoji trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih. Razdelitev nagrad bo po končani tekmi v kolodvorski restavraciji v Rušah.
Prijave je treba poslati najkasneje do 1. februarja t. 1. do 12. s prijavnino 5.— din za tekmovalca na naslov: SSK Maraton, Maribor, Koroška cesta 26/n.
SK Grafika. Drevi ob 20. važen članski sestanek za vse Igralce. Prinesite vso opremo, obvestite se med seboj! Načelnik.
Smučarska klub Ljubljana. Damska sekcija Ima važen sestanek v petek ob 19.30 v pisarni JZSS. Kreditna banka, IV. nadstr.
Preloženo prvenstveno tekmovanje Za 1. in 2. februar predvideno zvezlno prvenstvo v alpski kombinaciji za dame oa Črnem vrhu odpade. Na istem kraju in v Izvedbi ASK Gorenjca se bo to prvenstvo vršilo 23. februarja, kar se bo še s posebnim razpisom objavilo.
Iz življenja na deželi
RADEČE. Prvi letošnji živinski in kra-marski sejem preteklo soboto je bil dobro obiskan. Prignali so okrog 250 glav živine. Kupčija je bila prav živahna. — Z nedeljsko zmago naših šahistov v Krškem smo dosegli prvo mesto med šahovskimi klubi v Posavju. V radeskem šahovskem klubu so se začeli uveljavljati tudi mlajši dobri igralci, med njimi osmo-šolec Lado in enajstletni Nikič. Ko so igrali Radečani brzoturnir s Celjani, je izmed vseh radeških šahistov le on dobil partijo. Kliub mladim letom že nastopa v radeški šahovski reprezentanci. Sporedi radeškega sokolskega društva so bili skrbno izbrani in za naše občinstvo privlačni. Skioptičnemu predavanju o Cor-natskih otokih je sledila uprizoritev Nušičeve veseloigre »Ujež«, ki jo je dramat-ski odsek našega društva skrbno naštudi-ral. za kar ie bil tudi deležen ponovnega priznanja. — Zadnjo soboto so nastop'li z izbranim sporedom režiser Josip Povhe, operni tenor Avg. Jarc in pianist Ljubo Vode. Občinstvo iih ie nagradilo s toplim priznanjem.
Iz Trbovelj
t— V torek so spremili pokojno gospo Fričevo k zadnjemu počitku. Pogreba se je udeležilo mnogo občinstva. Poslednje spremstvo Je pokazalo, kako priljubljena in spoštovana je bila rajnka. Pred hišo žalosti je delavski pevski zbor »Zarja« zapel tužno »Slovo«, nakar je sprevod krenil proti pokopališču. Pred odprtim grobom se je od pokojnice poslovil s toplimi besedami upravnik župnije g. Goro-granc- »Zarja« se je poslovila s pretresljivo žalostinko »človek glej«. Sveža gruda in nebroj vencev in cvetja je pokrilo poslednji dom blage žene, ki naj Ji bo lahek večni počitek.
t— Rejci malih živali v TTb°vljah go imeli svoj redni občni zbor. Uprava je poročala o uspehih društvenega dela. V teku let je bilo razbeljeno med delavstvo mnogo domačih plemenskih živali v vrednosti preko 25.000 dinarjev. Društvo je priredilo štiri uspele razstave, tombolske prireditve in srečolov. Društvo se bo obrnilo tudi na rudnik s prošnjo da mu dodeli brezplačno zemljišča, ki bi jih rudarji lahko uporabili za rejo malih živali. Tudi letos se bo priredila tombola ter se bodo z dobičkom kupile nove živali. Sedež društva je pri g. šuntajsu. Petelinova vas. — Občni zbor trboveljskega Aerokluba je bil nedavno pri Počivavšku. Poleg drugih se ga je udeležil tudi odposlanec ljubljanskega oblastnega odbora g dr. Stane Rape, ki je zboroval-ce vzpodbudil k marljivemu delu. V preteklem letu se je vršila uspela razstava letalskih modelov, tekma jadralnih modelov in modelarski tečaj za mladino. Na skupščini je spregovoril tudi tajnik zagorske sekcije g. Pirnat. V novem odboru so gg. Baumgarten, Plavša.k st., šuntajs, Laurič, Petan, Japelj in Bervar, poleg tega pa tudi zastopniki zagorske sekcije.
t— Pozor, brezposelni delavci. V zadnjem času so se trboveljski brezposelni delavci vozili v Ljubljano in tam pri raznih oblastvih prosili za podpore. Rudarsko glavarstvo je zaradi tega opozorilo take delavce, naj se vedno obračajo na krajevno bratovsko skladnico, ki bo v upravičenih primeiih nakazala podpore.
t— Zasavsko lovsko društvo bo imelo svojo skupščino v nedeljo 2. februarja ob 9. v gostilni Sušni k. Trbovlje—Retje. Dnevni red je običajen. Iz lovskega življenja bo predaval g, Franc Adamič, o zanimivostih iz lovske prakse pa bo govoril g- Ivan Dei-singer.
Iz Krškega
k— Sa-maritanski tečaj. Društvo Rdečega križa v Krškem namerava prirediti v februariu samarilanski tečaj. V poštev pridejo vsi oni, ki niso dodeljeni k operativni vojski, vendar ne izpod 18. leta. Vabimo vse zavedne gospe in gospodične, ka ker tudi vse one. ki niso vojni obvezniki, da se prijavijo sanit. svetniku g. dr. Dragu Vidmariu ali Da šol. nadzorniku go3P. Sterku Davorinu na sreskem načeistvu v Krškem.
Iz Brežic
br— Eno leto kulturnih prireditev. Prireditev in uprizoritev smo imeli v preteklem letu 277 v vsem okraju. Od teh je bilo 61 iger in sicer 22 iger zabavnega in 11 religioznega znača.a. 5 ljudskih iger, 11 sodobnih. 11 mladinskih in dve klasični igri. Pevci in glasbeniki so nastopili osemkrat, predavani ie bilo 14. telovadnih akademij 6. nekai družabnih večerov in čajank. V Brežicah smo vrteli 43 različnih filmov, v Rajhenburgu 47. v Sokolskem kinu v Sevnici pa 46. Od skupnih 141 fLlmov ie občinstvo gledalo 97 filmov nemškega izvora. 23 angleškega. 17 francoskega. 2 italijanskega in 2 filma čeike-ga izvora. Iz gornjega je razvidno, da smo gledalcem nudili na.iveč nemških filmov, namesto da bi si preskrbeli čimveč filmskih trakov s dovzetnejšega slovanskega severa. Ljudstvu bi bilo treba prikazati več potopisnih, zgodovinskih in poučnih filmov — tedaj šele bi film služil pravemu namenu. — Naša inteligenca ima vse premalo stika z vasio. sai se je na i več predavani vršilo v mestu. Ne smemo pa pozabiti na one idealne ljudi, ki so mnoso časa izgubili s pripravami za prireditve in predavanja in ki niso zahtevali za trud nikakega olaoila ter so s svojim požrtvovalnim delom širili med našim ljudstvom kulturno in prosvetno misijo.
br— Volilni imeniki. Občinska uprava mora do 31. t. m. predložiti okrajnemu sodišču izpopolnjene volilne imenike. Zato vabimo vse volilce. da se u veri jo ali so vsi pravilno vpisani. Fante, ki so pred k-atkim izpolnili 21. leto starosti, nai starejši epozore in napotijo v občinsko p-'sarno. da se vpišejo med volilce. V imenik bodo vpisovali tudi one. ki bivajo v Brežicah vsai leto dni.
Iz Novega mesta
n— Bolnišnica usmiljenih bratov je sprejela lan-ko leto 2779 bolnikov Operacij je bilo izvršenih 1050, rcentgenskih pregledov je bilo 700. ostalih pa 956. Povprečno se ie vsak bolnik zdravil v zavodu 16 dni. V zavodu kjer iščejo zdravniške pomoči mnogi Dolenjci, deluje že vrsto let znani kirurg primarij dr Ignacij Pavlič. dočim posluie na dermatološkem oddelku požrtvovalni dr. Marijan Polf.n-šek. Tudi iz drugih pokrajin prihaja precej bolnikov na kirurški oddelek.
n— Na Antonov sejem je bilo pripeljanih 1350 prašičev. 760 glav goveje živine in 41 konj. Kupčija na živinskem trgu je
bila prav živahna. Zlasti veliko povpraševanje je bilo po prašičih za rejo. ki so šli skoraj vsi v denar. Cena za par je bila 400—600 din. Prašiči za klanje pa so imeli ceno od 12 do 16 din za kr žive teže. goveja živina pa po 9 do 12 din. Konje so prodajali po 5000 do 8000 din. Zivi.ski trg je bil skoraj prazen. Na stojnicah so kup-Čevali branjevci z manufakturnim blagom in usnjem. Kupcev je bilo le za slabše vrste blaga, predvsem pa za perilo.
n— Zaradi udeležbe na saveznih sokolskih tekmah je sokolska župa Novo mesto priredila dne 19. t. m. izbirne smučarske tekme za člane in moški naraščaj, v smuških likih in v teku na daljavo. Startalo je v smuških likih 6 članov in 13 narašča jnikov. v tekmi na daljavo pa 5 članov in 13 naraščajnikov. Sodelovala so društva: Novo mesto. Mirna pe5. Kostanjevica, Valta vas in Prečna. Tekma v smuških likih je bila dopoldne na Kapiteljskem hribu, le škoda, da smučišče ni ustrezalo prireditvi. Proga za tek na daljavo je bila dolga za člane 13 km. za naraščaj na 6 km, in je bila primerna. Rezultati bi bili mnogo boMši. če ne bi b li naenkrat nastooTa med tekmo vremenska izprememba. Tekma je bila dobro organizirana in želimo še več takih prireditev, čim bodo za to dane prilike.
NAJPOPOLNEJŠE HARMONIKE SVETA *
smno
OLJE
ZOPET
novo!
s pomočjo regeneratorja »sistema Schlegel«
»Tehnovum«
Zagreb, Gorjanska 6. Pri nas že več kot 300 aparatov v obratu!

CENE M A L
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsom ugiaa in emeratno pri atojblno Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov piačajo oul, kj iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopi.s, tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako beeerio, Din 3.— davk^ ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din S. — za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Du 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje =lovov	"i mespk za enkratno objava oglasa Din 20 —
5CHMEIDER
ZAGBEB. NIKOL1ČEVA IO
mmmmmsm
M O S l< I
ELEKTROTEHNIKA
odnosno
elektromonterja
z delovodsko šolo in z daljšo obratno prakso
SPREJME
Uprava Mečanske Korporacije v Kamniku.
Prošnje s spričevali je vložiti do 10. februarja 1941.
Boljše brije in dalje traja • • •
rcf. pod S.br ?»««-
Večje industrijsko podjetje v Beogradu
rabi korespondenta ali korespondentko,
veščega vseh pisarniških poslov. Pismene ponudbe s sliko na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Beograd«.
Službo dobi
V«aka neseda 50 oai 3a rek 3 4tn za šifro m dalanie naslova 5 din rialmanjšl znesek 1? din
Pošteno in
pridno dekle
s« sprejme takoj za pomoč v gospodinjstvu 'n v trgovini, v treovsko hišo na deželi. Naslov aH ponudbe v ogl. oda. Jutra pod »Dobra v računstvu«.	1932-1
Kuharico.
dobro gospodinjo. iiVrn za sta!no nameren le Ponudbe na naslov Ml laaa Mamula, Skofja T,o ka, Vincarje.	1833 "
Služkinjo
ki sna tudi nekoliko kuhati, spreimem takoj Naslov v vseh posl Ju tra.	1934 1
Dobro kuharico
k večji družini. st>rej mem takoj. Oglasiti se je v Koblarjevi ulic! mea pol 3. ln pol 4 uro.	1925 1
Kuharica
Sobi službo pri zdravnl ku v LJubljani Ponud be z naveobo zadnjih dveh služb pod »Takoj služba« na ogl. odd Ju tra.	1942 1
Zahtevajte povsod britvico
A L C O S O

«0»1CA>/£U oc
Pri kašljn
REMEDIA
QuaJac0Č
SIRUP
v tem originalnem zavitku
Dobiva se v vseh lekarnah
Glavno zastopstvo za Slovenijo: Apoteka Bahovec — Ljubljana.
are t e- »«(•««<
Zastopstvo NEMŠKE KEMIJSKO-FARMACEVTSKE VELEINDUSTRIJE
doktorja ali magistra farmsciie
za propagando pri zdravnikih, z znanjem slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe z zahtevo plače in curriculum vitae poslati pod štev. 177/A-14 na Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova 28.
Frizerko
samostojno moč ln va Jenko. sprejme takoj — Zupane Miro, polee ki ra Moste.	1961 -1
Službe išče
^-.aka oeseda SO nar da 3 din za šifro m ialanje naslova 3 din nalmanjšl znesek 1' din
Gospodična
-•tara 2" let. ki bi se rada naučila nem?,ko. bi Ma v brezplačno pomoč cospod<njstvu ln podob no. Cenj. ponudbe pod »Nemška konverzaclja« na ogl. odd Jutra.
1502 2
Tkalski mojster
ju?osloven.ski državljan z večletno prakso, sposoben tudi za samostol no vodstvo celokupne priirave za tkanje. lSče primernega nameščeni a Plača po dogovoru. Po nudbe pod »Tkalski moj ster« na og!. odd. Jutra v Ljubljani.	1469 2
Gospodična
stara 19 let. z malo ma turo ln trgovsko šolo, z znanjem stenografije ln strojepisja, zmožna vseh pisarniških del. išče slu žbo v pisarni ali kot blagajnParka. Gre tudi na deželo. Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pomoč« 1410-2
Gradbeni tehnik
z dolgoletno prakso l^če začasne službe. Ponudbe pod »Tehnik« r.a ogl. odd. Jutra 1927-2
Iščem
mesto za svojega trgovskega pomočnika, oproščenega pred pol letom, ki se Je dobro izučil v večji trgovini mešanega blaga na deželi. Dopise prosim na ogl. odd. lista pod »Trgovski pomoč-iUc«	1850-2
%mm Rajha v Leipzigu
se vrši spomladi 1941 od 2. do 7« marca
60% popusta na nemških državnih železnicah. — 25% popusta na jugoslovanskih državnih železnicah.
Nemški vizum se podeli brezplačno. Prijave naj se izvrfie čimpreje, najpozneje do 5. februarja 1941 pri pristojnem častnem zastopniku.
Ing. G. Tbnnies, Tyrševa 33. telefon 27-62, Jos. Bezjak, Gosposka 25, telefon 25-97 Zvanični biro sajma rajha u Lajpcigu,
Knez Minajiova 33.
v Ljubljani: v Mariboru v Beogradu

Gospodična
stara 20 let. z meSč golo, z znanjem nemščine in klavirja, želi zaposlitve, kjerkoli. Ponudbe poslati na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Po-te-na 20«.	1926-2
Pouk
Beseda i din davek i din, za šifro ali dajanje naslov 5 din NaimanlSi zn<*ek 20 din
Pouk v italijanščini
iščem Ponudbe na ogl. oad. Jutra pod »Perfek ten«.	1929-4
1 -				
: ;T*' ■'■' v-' -'-i::'"^ :"'V,.1	• . «< T	• r«--'	r' i • ■ , ' ...	
ZAHVALA
Za številne ustne in pismene izraze iskrenega sočustvovanja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega nenadomestljivega soproga, očeta, brata, strica, bratranca in svaka, gospoda
Josipa K m
šolskega upravitelja v pokoju in posestnika na Bledu
se vsem najtopleje zahvaljujemo. Predvsem se zahvaljujemo čč. duhovščini, pokojnikovim stanovskim tovarišem in tovarišicam, zastopniku sreskega učiteljskega društva, članom Sokolskega društva in članom Prostovoljne gasilske čete ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, in vsem, ki so mu darovali toliko krasnega cvetja. Zahvaljujemo se šolskemu nadzorniku v pokoju gosp. Gradniku za iskren nagrobni govor in blejski šolski mladini za ganljivo petje pod vodstvom učitelja g. Miculinlča. Prav posebno pa se zahvaljujemo gosp. dr. Jožetu De Gleria za požrtvovalno zdravniško pomoč in lajšanje v pokojnikovi bolezni.
Še enkrat vsem prisrčna hvala!
Žalujoča vdova s hčerkama in ostalo sorodstvo

Instrukcije
za vse šolske predmet« nudijo brezposelni profesorski kandldatje - strokovnjaki. — Novinarski dom. Gosposka 12: uradne ure oa 10. do 12
2194
Dekletu
sposobnemu. 12 ao 17-letne.-ru, želi uglajatl študijsko pot iz. eksistenčno podpirati starejši olikanec. — Podatke, stremljenja Javite oglasnemu oddelku Jutra pod »Mentor 150«.
1951 4

Učenko
sprejmem v trgovino z me anim blagom Tome Moravče.	193144
Vajcnca
starega 16 let. ki ima veselje do slaščičarskega poklica ln Je vajen pomagati pri gospodinjstvu ln ki zna voziti kolo -sprejme takoj slaščičarna Morela, Ljubljana, Igriška ul.	194144
Brivskega vajenca
sprejmem takoj Pred no6t imajo tisti, ki so se že učili. Dolenjska C. 20.	1954 44
Avto, moto
Beseda 1 din davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Nn1man1«i znesek 20 din
Opel 01ympia
v odličnem staniu. taksa za 1. 1941 plačana, za 18.000 din naproaaj Naslov v vseh po«! Jutra.	19?1-10
ie.ieda ) din davek 3 -lin. za šifro ali dajanje laslov 5 din Naimanlši znesek 20 din
DK\V
4 sedežen dobro ohranjen. ugodno prodam Naslov v vseh posl. Jutra.	1945-10
Motorno kolo
do 350 ccm. dobro onrn njeno, kupim. Ponudbe z opisom in ceno na podr. Jutra v Celju pod značko »Intakt«.
1960-10
Parcela
1413 ki', m v industrij, skem okralu št Vida, na željo tudi polovica. nat>roda1. Naslov v vseh paši. Jutra.	1920 20
Hišo
novo, gospodarsko po slopje. kozo!ec in vrt takoj n&nrrdaj. Kramar, Latkova vas. Sv. Pavel pri Preboldu. 1907-20
VinogTad
krasna, solnčna zdrava Ieg3, 40 hI pridelka od žlahtnih trt. četrt ure od postale Blrčnavas. za 50.000 din takoj naprodaj. Infcrmacile: 8bil Henrik, Novo mesto. Trdinova cesta 24.
1879-20
Parcelo
za trinadstropno hišo v sredini mesta, proaam.
—	Ponudbe na o?l. odd. Jutra pod »170 tisoč«
1747-20
Hiša s gostilniškim
obratom
—	senčnat vrt — naprodaj v LJubljani. Nas'ov v vseh posl. Jutra.
1940 20
beseda 1 din davek 3 1ln za Slfro aH da lan je naslov 5 din Naimsnlši znesek 20 d!n
Akademik
tnstruira takoj vse predmete. tudi italijanščino. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod St. »22«.
1930-4
Sirarna in mlečna
delikatesa
v Zagrebu, v najstrožjem središču, na vogalu naJprometnejSih ulic. Izvrstno ido'a, renotnira na. dovr'~eno in komfortno urejena z pcrrtalnlml izložbanl, te'efonom, se proda s celokupnim Inventarjem v polnem prometu za 32 000 din. Poslovnica Pavlekovi.f, Zagreb, niča 144. 1949 19
Besedo 1 din dav^k 3 din. za šifro alt dajanje naslov din Najmanlši znesek 20 din
Lepe bukove hlode
ca 25 mtr. 3 proaam. J Pranjo Mahorič. Po'j"a ne.	1919 15
Beseda 1 din davek 3
din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanlši enesek 20 din
Hotelsko pohištvo
"-.onolnoma novo pro dam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Hotel*
1375-12
Beseda 1 dm davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanlši snesek 2t' din
Posojilo
aajemo našim iianom ie varčevalcem Oeodaj pr> goji Vloge "*bre*tulem< po 5 odstotkov Vsi ra» čevalci brezplačno «va rovanl Zadruga »Moj Dom« Ljubi jna Dvor 'akova & tečemo oovei enike
190-16
Družabnika
za lesno z 30 000 din ali več iščem. Sodelovanje željeno. Prednost starejši. Oskrba v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ftlfro »2aga«.
1839 16
Premogovnik
obratu ca 2 vagona dnevne produkcije, brez dolga, naprodai delno ali celoti. Premog je lep, črnosvetel ca 1.000 kalorij. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Rentabilen«.
1768-lf
Prioritetne akcije
raznih bank in državne vrednostne papirje kupi mo po najboljšem tečaju takoj.
bančno komandttnt zavod. maribor
1915 16
Beseda i din davek -din, sa šifro ali dajanje nasiov š diD N? iman i snesek 2f din
Slivovko
staro, 40°.«, prodani s plačano trošarino po 34 din liter. Franko ps6ta-Ja Zagreb, v sodih kupca. — M. Bojanič, Pa^ greb. Pa'motlčeva 22, telefon 92 75 1423 33
Stanovanje
Beseda 1 din davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanlši znesek 20 din
Trisobno
stanovanje
s prltikllna-rtl. kopalni co. se odda v II. nadstr. v Dalmatinovi ulici, s 1. majem. Poizvedbe: Gradbena pisarna, cesta 29. okt. št, 2-1.	1935 21
Stanovanja
Beseda l din davek i din, za šifre aH dajanje naslov 5 din Naimanlš; znesek 20 din
Stanovanje
dveh sob s pruikllnam sončno, t mirni, toaa ne v novi hiš! ne daleč od centra, tšče za 1. maj stranka dveh oseb Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Točen plačnik« 1888 21a
Družabnika
sprejmem v trafiko. Ponudbe na ogl. odd Jutra poo »Velik obrat«.
1933-16
rajjTKLniL
Beseda 1 din davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 7.0 din
Elegantno
opremljeno sobo
strogo separirano. oddam takoj solidnemu gospodu. Florijanska. ulica št. 31-1.	1947-23
Zračna soba
se odda 1 do 2 osebama z vso oskrbo. Hrana obil na in dobra. Stari trg 28 ni. Sturm. 1952 23
Beseda 1 din davek 3 din za šifro ali dalanie naslov 5 din N?!man1šl znesek 20 din
Opremljeno sobo
s strojo separ.ranim vhodom, souporabo kopalnice. iš*em za takoj a'i pozneje Ponudbe »Bližina centra« na oti. odd. Jutra.	1943 "3a
Prazno sobo
veliko, v sredini mesta, Lšče g op pa. Naslov r vseh posl. Jutra
1955 23a
Garscniero
v bližini centra, za takoj ali kasneje. lš'e soliden gospod Ponuabe pod »Gar-oniera« na o?!, odd. Jutra.	1944 23a
i
beseda 1 din davek 3 -lin. za šifro ali dalanie naslov S din Naimanišl znesek 20 din
Razne stroje
eksplozivne, električne, poljedelske. ln sploh vse, tudi močno defekt-ne. kupim. Ponudbe pod »P'a*am takoj« na ogl. odd. Jutra.	1917 29
Informacije
aeseda i din davek 3 din sa šifre an da ian je naslov 5 din Naimanlšl znesek 20 din
Ako ste odsotni
ali zadržani, opravi mesto Vas vse posle in pota Dostrežr-a pisarna »SERVIS BIRO«, Ljubil ana, Sv Petra ceta 27-1. telefon 21 09
1874 31
Dragocenosti
Beseda 1 din aavek 3 dm. za šifro ali dajanje naslov 5 din Na'manjšl znesek 20 d m
Vsakovrstno
zlato, briljante
in srebro kupuje po .iaj-vlšjlh cenab A iOZIC, LJubljana PrančisKan-,va ul 3.
45 34
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
CERNE — ju ve lir,
Ljubljana, VVoUova ulica
8-34
Razno
Beseda i Dtn
Dm za štfrc ali dajanj®
naslova 5 Din NajmaaJSJ
znesek 20 Dtn
Lepo opremljeno
sobo
oddam s posebnim vhodom. Sv Petra c. 44. I.
1963 23
»Dukičev blok«
Dve krasni sobi, s souporabo kopalnice in z vso oskrbo se oddasta za takoj ali kasne ie.. (Sobi sta dobro opremljeni.) Naslov v vseh posl. Ju-tra.	1964 23
Ki
VODNA MOČ
stalna voda, ca. 800 HP in ca. 6000 kv. mtr. sveta v bližini Kranja — pripravna za industrijo — zelo
ugodno na prodaj
Resni interesenti naj se obrnejo na:
RUDOLF ZORE, LJUBLJANA, Gledališka ulica 12.
modroce vrhnje In spodnje — ima
najceneje na zalogi
SE VE m, Marijin trg 2
Otomane
Imamo zopet v veliki izbiri na zalogi po «elo konkurenčni ceni, tapetništvo
E. ZakrajSek,
Miklošičeva 44.
Od Vas
je
odvisno, da ima t« obleko vedno kot novo eato jo pustite redno Kemično fltstttt ali barvati v tovarni
JOS. REICH
LJubljana PolJansKi nasip 4-e Prtlmc« «»etiolikain»e»
OTOMANE
v velik) izbiri kupite ugodno prt
R. RADOVAN
tapetnik Mestni trg IS.
PREMOG
KOKS — DRVA nudi
I Pogačnik
BOHORIČEVA 0 leleton 20-5V
Postrežba tiiezhihna
~ ' ' ■ —
Trgovina z apnom
potrebuje 100 — 200 vagonov letno
APNA
j Ponudbe poslati na naslov:
L. MJKIN, Novi Sad. Dunavska ul. 3L.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanke Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.