Leto ¥1., štev. 70
LJubljana, nedelja 22. marca 1925
PoStnina pavšaHrara.	Cetta 3 Din
ea Igftafa ttb 4. aafcrtraT« b=i
Stane mesečno Dn »s —; sa tno-acmstvo Dm 40-— neobvezno.
Oglas) po tarife.
Uredništvo i
Dnevna redakcija: Miklošičev* cesta
štev. 16/L — Telefon štev. J2. Ročna redakcija: od 19. ure r.aorej v Knaflovi ui, #t. 5/L — Telefcn M. 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Uprava1
Upravnlštvo: Ljubljana, PreSernova ulica it. 54. — Telefon St. 36.
Inseratnl oddeleki Ljubljana, PreSernova ulica it. 4. — Telefon št. 36.
Podrulnlcl: Maribor, Barvarska ulica it. 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poStnem ček. zavodu: Liub. Ijana it. >1.84*, • Praha čisla 78.18» Wien Nr. JC4241.
Ljubgana. 21. marca. Jutri v nedeljo se prične v Narodni skupščini veriflkacijska debata. Ogromna večina mandatov bo že tekom jutrišnje sere verificirana: to so vsi oni mandati. ki jih je večina verifikacijskega odbora progasila za nesporne in o katerih tnora parlament po predpisu poslovnika storiti svoj sklep tekom enega dne. V pondeljek pa pridejo na vrsto osporeni mandati, glede katerih je za razpravo t>o poslovniku določenih največ pet dni. Najkasneje v petek ponoči bo torej rešeno vprašsnie o definitivni sestavi Narodne skupščine.
Znano je. da gre pri tem za tri glavne odločitve: verifikaciji odbor predlaga razvePavljenje volitev v bregalni-škem okrožju. nadal!e preiskavo radi volilnih nepravilnosti v mariborsko-celi-skem okrožju in končno razveb'av!ienie vseh radičevskih mandatov. Skl?r.an!e
0	bregatniških in mariborskih volitvah re stvar presoje, ali so nepravilnosti, ki so se tam godile fn se da;o konkretno dognati, bistveno vplivale na volilni rezultat ali ne. Narodna skupščina se bo v teh dveh primerih mosla ravnati povsem po svojem pr«mri?<a"<u, brez posebnih političnih uvaževanj.
Povsem drugo 'e vpra*ame radičevskih mandatov. To vprašaje ie pravnega. a istočasno ve>pol*t?čne£a značaja. Juristično je položaj povsem jasen. S posebnim ministrskim selenom ie bila na podlagi uničniočega d^kazilnega materijama Proglašena HPSS za organiza-ci!o. ki ima v smislu člena 1. zakona o zaščiti države name« Jn nodp'ra propagando komunizma. HRSS je fria po členki 15. Istega zakor* razpuščena in raztopile so v členu !S. predv'dene no^l.v dice. da oni, ki prioa<ia'o komunistični stranki. odnosno udmženiu. ki je na temelju zakona o zaščiti države prepovedano. ne moreio ooravHati nobene <av-ne službe, niti biti narodni poslanci.
Naš volilni zakon ne pozna' kandidatur po strankah, on tudi ne daje volilnim sod;šče ra možnosti. da preizkušnjo stvarne f*>go»e kandidatski« list. odnosno kr&r?f?kac3e nos!ansk>h kandidatov. Tsko se (3 zgrnilo, da 'C brl<-t ^ri vo!'t-
1	ah Izvoljen <b 61 pristašev HPSS, rali-ievcev. kateri no strogi interpretaciji člena 18. ne smejo biti poslanci. Pravimo po strogi Ttiterrfretaem. če govorimo o ceJokmvnosti radičevst-ni mandatov. Pri znanih voditeljih HPSS. kl so s svo-;o poRtSto stranko sam? sr»avfl? v boll-ševržko službo, ne more b!ti nobsnega dvoma. Ha so m členu 18. direktno vri-z^etl. Pr? ostalih poslanem pravi logl--■». da so se s t°m. ker so ^nre^eti kandidaturo no voM in nalogtt Stienana Ra-diča solldariziral? tudi z niegovo p-r+iVo n se deklarirali kot «r*fipad"iki* HPSS. V3ravr,^ i. ako ni dokazalo kai dr»gega. To je slučaj nri rrsTancIh Trumbičeve <'rnpe. k? so kandidirali skupno z radičevci. a jih vendar rj mogoče smatrati za pripadnike HPSS. ker je znano, da pripadaio stranki Hrvatska Zfi^nice. nied» ostalih noslancev z list HRSS ie logično in stroro vzeto, povsem ne-snomo, da s;; »;h ima smatrati za «ori-padmkes HRSS. Pazvcl;avl-'enje nrho-"ih mandatov je torei iuridično le izvršitev zakonskega predpisa iz zroraj ci-ti<xlena 18.
Vprašanje razveljavljenja radičevskih mandatov oa. kakor smo že poudarili, ni le pravno in parlamentarno. Ono je državnopolltlčno vprašanje prvega reda. Dejstvo je namreč, da se je za ra-ličevske liste izrekla pretežna večina hrvatskega dela našega naroda. Obžalovanja vredno je to dejstvo, toda Je tfajstvo. ki ga vsi neprijatelji državnega edinstvn spretno zlorabljajo, češ ukrepi y-oti poslancem HRSS so ukrepi proti Ifrv2tom. Razveljavljenje komunističnih mandatov ni zadelo v plemenske občutljivosti in se ni moglo zlorabljati separatistične svrhe. Ono je bilo dr-žavnopolitično znatno lažje, nego je razveljavljenje mandatov HRSS. Resnica jc. da so interesi države kot enote nad vsemi drugimi obziri. Strinjamo pa se z mišljenjem, da se služi tem najvišjim državnim interesom, ako se iih skuša uveljaviti po oni stari preizkušeni metodi: suaviter in modo for-titer in re. Odkrito ponavljamo, kar smo na tem mestu že enkrat poudarili: ako se pri oni!, noslancih, ki so izvoljeni na listah HRSS. pa niso direktno kompromitirani, temveč so svojo solidarnost z Radičem prav za prav pokazali dosedaj le posredno s tem. da so se dali kot njegovi kandidati izvoliti, pokaže v besedah in dejanjih, da odklanjajo zločinsko politiko voditeljev razpu-ščene HRSS. potem smatramo, da naj se stroga logika pravnega naziranja Uitiakne razlogom državno - politične oportimostl. S tega vidika se nam zdi, <ia odločitev verifikacijskega odbora še ne more biti končm in merodajna za odločitev plenuma Narodne skupščine. Ako se poslanci proti katerim ni druge obtožbe nego ta. da so kandidirali na radičevskih listah, nameravajo odreči solidarnosti z veleizdajniškim programom Stjepana Radiča. potem je do tre-ngtka, ko bo Narodna skurščina uri-
Pričetek verifikacljske razprave v plenuma
Povratek kralja In kraljice__Pašičev referat. — Radikalni
klub o verifikaciji. — Končna odločitev v sknpni seji Narodnega bloka.
Beograd, 21. marca. p. Nocoj ob 6. uri sta se povrnila kralj in kraljica z Belja. Kraljevsko dvojico so pozdravili na kolodvoru predsednik vlade Pašič, ministra Maksimovič in Stanič, minister dvora Jankovič in dvorno osobje. Na kolodvoru je Imof Pašič dal'šl razgovor z vladarjem in mu ia obrazi.žil ncinovejše dogodke.
Za jutrišnjo sejo Narodne skupščine se opaža v političnih krogih izredno za nimanje, ker računajo, da p-ide ju'ri do ostrega spopada med vladino večino in opozicijo.
Beograd, 21. marca. r. Današnje seje radikalnega poslanskega kluba so se udeležili vsi voditeli radikalne stranke z min. predsednikom Pašičcm na čelu. Pričela se je ob 10. dopoldne ter je trajala tudi poroldne do večera. Predmet posvetovanju je bilo stališče
Priprave opozicije na verifikacijsko debato
Kaj je Tra«:Mč prinesel od Radiča. — Klerikalci ss!:jo na odložitev mandatov. — Nesoglasja v opozicijskem bloka glede taktike.
Beograd, 21. marca. p. Danes dopoldne so dopotovali dr. Trumbič, dr. LorkoviČ in Pavle Radič. Kakor se doznava, sta dr. Lorkovič in dr. Trumbič v Zagrebu govo-
radikalnega kluba v Narodni skupščini povodom verifikacijske debate. Dorol-dne so govoifi Marko Trifkovič, Veli-zar Jankovič, Dragutin Kojič, M. Dra-govič, Aleksa Zuievlč, Dušan Stefano-vič, dr. Milan Srskič in Milan Simono-vič. Radikalni klub je sklenil, da ne objavi nobenih podatkov o govorih na današnji seji, poudarja pa se, da so vsi govorniki nastopili za razveljavljenje mandatov HRSS.
Na popo'danski seji so govorili Pašič Ljuba Jovanovič, Andra Protič, dr. Si-morovič in Pera Ivamševič. Ferm.-lna odločitev al bfila storjena, temveč Je bilo def!n"t!vno »' Ispanje o post p~n.fci Parlamentarne večine pridržano sko^n! seii obeh v!i»din!h klubov, ki se bo vršila tik pred glasovanjem o radičevskih mandatih.
rila z Radičem. Poftičn! krogi domnevajo, da sta prinesla seboj Radičeva navodila o odstopanja KRSS od njenega dosedanjega programa. Dr. Trumbič novinarjem ni hotel dati nikakih Informacij. Ob 10. dop. so šefi o-pozicijskega bloka imeli v klerikalnem kluba sejo, ki je traja!a do pol 1. Po tej" seji Je dr. Trumbič izjavil edino to, da so žeti razpravljali o jutrišnjem delu v narodni skupščini. O svojem razgovoru z Radičem v Zagrebu, je omenil da je bii razgovor prav krptek.
Neki poslanec Davidovičevega kluba ;e danes napram važema dopisniku povdaril: »Ako Racficevc! tokrat ne izpolnijo svoje obljube in ako ne osvojijo kakega solidnej-S- šega programa, na katerem bi se dalo delati, prav lahko pride do popolnega razkola v opozicijskem bloku.«
V vrstah opozicije se js izkazala Ideja abstinence za neresno. Zato se sedaj razpravlja o izvedbi ostre obstrukcije. Radičevci klerikalci zagovarjajo id;jo, naj vsi poslanci opozicijskega bloka odložijo mandate (n da s« stranke opozicije tndi re udeleže naknadnih volitev, ako flh vlada razpiše. Motiv! radlčevcev !n klerikalcev niso povsem jasni. Vsekakor davidovlčev-cl v tem pogledu niso istega tnrenja. Tndi skupina dr. Spaha se protivl. Mnenje Da-vidovičevih demokratov je tole: Ako ostane vlada odločno pri tem, da se vsi mandati HRSS razveljavijo, naj opozicijski bfok pre-
ide v obstrukcljo ter eventualno začasno ne prihaja na seje Nar. skupšč:ne. Trumbl-čevci podpirajo predlog radičevcev in klerikalcev. Davldovičevci so za borbo na parlamentarnih tleh in smatrajo predlog svojih zaveznikov radičevcev fn klerikalcev za boj prbtl državi. Danes se mora reči, da bo opozicija najbrže posegla po obstrukcf.3, kl se je bo posluževala nemara do budžetnih dvanajstin.
Zagreb, 21. marca n. Nocoj so odpoto-vaM z večernim brzlm vlakom vsi Radičevi poslanci na jutrišnjo sejo narodne skupščine v Beograd.
Beograd, 21. marca. p. Nocoj je ime! Da-vldovičev klub sejo na kateri so razpravljali tudi o političnem položaju hi posebno o taktiki v skupščini. Do sklepa nI prišlo, ker prevladujejo razna naziranja. Večina Je proti vsaki abstinenci^;-, ^^krikii obstruk-clji. Ostalo je za enkrat pri tem, da se na-daljne zadržanje kluba določi po razvoju dogodkov samih.
Potem so se sestal! načelniki opozicijskega bloka v klerikalnem klubu ter določil!, da bo jutri kot prvi govornik bloka s Davi-vidovič prečital »sporazume. Nocojšnje »Novosti« objavljajo besedilo sporazuma, ki obsega sedem točk ln o katerem pravi l!st, da je avtentičen. Načelniki bloka nocoj de-mantlrajo to besedilo. Po besedilu »Novosti« se premleva v »sporazumu« že znane fraze o monarhij! po angleškem vzorca, program g. Davidovima itd. Na Jutrišnji seji skupščine bo opozicijski blok predlagal, da se proglasijo vsi mandati (tudi nesporni) za sporne.
Politični posli ministra Surmlna
Napad? zagrebškega «Hrvata» so razkrili čudro politično vlo-ki jo idra miak'
Beograd, 21. marca. p. V tukajšnjih političnih krogih so pobudili veliko paž-njo ostri napadi zagrebškega «Hrvata» na ministra Šurmina. ki ga «Hrvat» dol-ži, da poskuša napraviti s hrvatskimi frankovci politično kupčijo. Minister Šurmin je po zatrdilu »Hrvata* takoj po volitvah obvestil frankovce, da bodo radičevski mandati razveljavljeni in jim je predložil načrt, kako bi si on in frankovci razdelili Radičevo dedščino. V to svrho bi se naj ustanovili dve stranki, ena pod vodstvom dr. Šurmina, ki bi zbiral okrog sebe oportunistične elemente, druga frankovska. ki bi bila radikalnejša ter bi skušala pridobiti za sebe nepomirljive hrvatske elemente. «Hrvat» zatrjuje, da je bi! dogovrjen že celi modus procedendi za ta politični posti, ki bi naj dr. .šunnma. kateri je pri volitvah popolnoma propadel, zopet dvignil ter mu dal prestiž nekakega voditelja hrvatske politike.
V radikalskih krogih je ta napad vzbudil tem večjo pozornost, ker se ie istočasno doznalo. da se minister Šurmin pri svojih čestih konferencah v Zagrebu izdaje kot edin-ga zaščitnika Hrvatov v vladi. _Nasproti temu je resnica, da je bil dr. Šurmin od vsega početka naj-energičneiši zastonnik ostrega nastopa proti HRSS ter je že pred volitvami za-
hteval. da se radičevske vrline škatlje sploh ne smeio postaviti. Po volitvah je stalno plediral za razveljnvlVnje radičevskih mandatov. Na drugi strani skuša dr. Šurmin v Beogradu se predstavi :ati kot zaupnik vseh trsznejših hrvatskih elementov ter edini »zastopnik Hrvatov* v vladi, akoravno je poleg HRSS edina zastopnica hrvatskega liudstva samostojna demokratska stranka. ki Ima tudi celo vrsto hrvatskih poslancev v svoil sredi. Medtem ko dr. Šurmin po Zagrebu "ripoveduie. kako edino on zadržuje Pašiča in radikale od Š3 ostrejšega nastooa «»roti Hrvatonr«, pa v B:oeradu stalno deluje na to. da bi Pašič in cela vlaalna večina ne pokazali prav nobenega popuščanja, temveč nastopili s čim ostrejšimi sredstvi.
Napadi »Hrvata* so precej obiasnili ulogo. ki jo igra minister Šurmin ter so izzvali zlasti med radikali mnogo nevo-lie proti niemu. Danes je pozval Pašič dr;a. Šurmina na razgovor, ki jc bil baje zelo mučen.
7 predsedniških kandidatov v Nemčiji
Uradna objava kandidatur, — Prvi volilni manifesti. — Centrum in socijalisti proti separatizmu, — Izgledi posameznih kandidatov.
Berlin, 21. marca. z. Kandidati za pred« sednika nem?-ke republike, katerih imena so natisnjena na uradnih glasovnicah, so na. stopni:
1.	Otcn Braun, bivši pruski min. pred« sednik v Berlinu (soc. dem.).
2.	Henrik Hcld, bavarski državni predsed. nik v Monakovem (hav. Ijud. str.).
3.	Viljem Hellpach, badenski drž. pred. sednik v Karlsruhe (demokrat).
4.	Karel Jarres. drž. minister n. r. in višji iupan v Duisburgu (nacijonalcc).
5.	Erich Ludendorff, bivši general v Mo» na'.;ovem (nar. soc.).
6.	Viljem Marx, bivši državni kancekr v Berlinu (centrum).
7.	Ernst Tfcaelmann, transportni delavec ln član drž. zbora v Bsrlinu (komunist).
Berlin, 21. marca. z. Socialno*demokratski predsedniški kandidat Oto Braun je izdal
svoj volilni manifest, v katerem se zavzema za razvoj Nemčije od državne zveze k enofc> ni republiki. Jutri izide tudi manifest kan« didata centruma dr. Marxa, ki bo tudi po» vdarjal enotnost države in se izrekel proti nadljnemu partikulizmu.
O izgledih posameznih kandidatov list? zelo mnogo ugibajo. Samoumevno pledira vsaka stranka za svojega kandidata. Ven« dar pa je brez dvoma, da bo pri prvih volitvah odpadlo največ glasov na socialista Brauna, čeprav seveda ne toliko, da bi bii Izvoljen. Druge volitve so neizogibne. Najslabše se bo vsekakor odrezal Ludendorff. katerega čaka po vseh znamenjih velika blamaža. Njegovi lastni pristaši se namreč izrekajo za to. da gredo narodni socijalisti že pri prvih volitvah za Jarresa. ki je skupen kandidat Stresemannove ljudske straa-ke in nacionalcev.
Iz pruske krize ne vedo izhoda
Pogajanja za kompromise so se vsa izjalovila. — ^ Verjetnost medstrankarskega uradniškega kabineta. — Definitivna rešitev še le po predsedniških volitvah.
Berltn, 21. marca. Pruska kabinetna kriza je prispela popolnoma na mrtvo točko. Vsi poizkusi da se pridobe stranke desnice za kompromisno rešitev v tem smislu, da bi dr. Marx ostal ministrski predsednik, so se popolnoma izjalovili. Pruski deželni zbor bo moral radi leta prihodnje dni vnovič voliti ministrskega predsednika, ker je dr. Marx odklonil sestavo kabineta. Vedno bolj stopa v ospredie vprašanje sestave uradtiilkega kabineta. Sestava parlamentarnega ministrstva se je izkazala kot nemogoča in nemški nacijonalci so iziavili. da so pripravljeni pustiti v uradniški kabinet tudi pristaše soci.ialno-demokratična stranke, tako da bi bile v interimistični vladi zastopane vse stranke, razven narodnih socijalistov in
komunistov. Uradniška vlada Pa bi bila seveda samo nekak izhod iz zadrege, dokler ne bodo izvedene predsedniške volitve v državi. Vprašanje zmage desnice ali levice pri predsedniških volitvah bo imelo velik vpliv potem tudi na končno ureditev krize v Prusiji.
Berlin, 21. marca. z. Nova volitev pruskega ministrskega predsednika je bila po viharni seji deželnega zbora določena na 31. marca, torej dva dni po volitvah državnega pre4"-'inika. Opozicija je na seji inscenirala demonstraciie proti dr. Marxu. dočim so mu republikanske stranke prirejale živahne ovacije.
Berlin. 2t . marca. s. Svet senijorjev v pruskem deželnem zboru je sklenil priporočiti zbornici da se do 31. t. m. odgodL
Viharna seja francoskega parlamenta
Herriot o nastirskem pismu škofov. — Krščanstvo bankirja« •—■ Pretep med poslanci. — Zaupnica Herriotu.
ka priredila Herriotu viharne ovaeije. Op0» zicija je skušala onemogočiti Herriotu ns. daljni govor z razbijanjem po poslanskih klopeh. Prišlft je do splošnega prerivanja io predsednik Painleve je prekinil sejo z. ne* koliko časa.
Po zopetni otvoritvi seje se je nemir na< daljeval. Posl. grof Ferronavs je bi! radi na. padov Herriota izključen od seje. Ko je ho= tel zapustiti dvorano so mu to zabranili njea govi pristaši, nakar je predsednik odredi!, da naj odstrani poslanca Ferronavsa parla. mentarna straža.
Zatem je min. predsednik Herriot nidu Ijeval svoj prekinjeni govor in ga končal n vzklikom: »Ne. mi ne bomo pustili v vaših rokah kot ujetnike znanost, svobodo in te* meljne principe laištva, temveč bomo pot skrbeli, da se ta načela v republiki popolno* ma razvijejo." Pri tem se je dvignila celoa kupna levic, in priredila Herriotu viharno ovacije.
Pri glasovanju je bila cerkvena politika | vl.de odobrena z ogromno večino. Za vlado je glasovalo 375 poslancev, proti njej p. sa< mo 48 klerikalcev in konservativcev.
Pariz, 21. mar. Ob pričetku včerajšnje se. je parlamenta je podal min. predsednik Herriot v imenu vlade Izjavo o pastirskem pismu škofov. Herriot je protestiral proti očitku, da je povzročil kulturni boj v Fran. ciji. Med govorom Herriota so padali štca vilni medklici ter so se poslanci desnice In levice psovali med seboj. Herriot Je izrecno povdarjai da vlada nikakor ne namerava kakorkoli omejevati pravice katoličanov in da- nima ukinjenje poslaništva pri Vatikanu nobene zveze z vero, ker pomenja popoU noma politično odredbo. Duhovščina samo izkorišča lahkovernost mnogih ljudi.
Pri tej predsednikovi izjavi je prišlo do hrcpnlh prizorov, zlasti ko je Herriot še za. trjeval, da ni noben uradnik postal žrtev svojega verskega prepričanja.
Herriot je nadaljeval, da pastirsko pismo ni improviziran akt, temveč predstavlja vi. šek kampanje, kl te vodi iz Rime. Naglašal je, da priznava veličino krščanstva, ki uči ljubezen do bližnjega in usmiljenost, noče pa ničesar čuti o krščanstvu bankirja.
Izjava ministrskega predsednika o »kršč.n stvu bankirja* je izzvala pri opoziciji nove burne proteste, medtem, ko je vladna stran.
-Se-
stopila glasovanju o predlogih verifikacijskega odbora, še vedno čas. Narodna skupščina sama mora ceniti pomen in tehtnost take Izjave, toda mišljrnia smo. da je ne sme a limine odklanjati, češ prepozno je.
Po n:';n vejših vesteh, ki smo jih prejeli iz Beograda, izgleda, da se to mišljenje uveljavlja tudi v Narodnem bloku. Danes je imel radikalni klub veliko debato o verifikaciji radičevskih mandatov. Govorniki so se strinjali v tem, da je s pravnega stališča razveljavljenje pravilno in potrebno in da se da to stailSče braniti tudi s tehtnimi
Češki zakon o eraznikih sprejet
Praga, 21. marca. (Avala) Poslanska zbon niča je denes t' prvem in drugem branja sprejela zakon glede praznikov ter predlogo glede delavskih dopustov.
—i-LU!___mcu
političnimi argumenti. Navzlic temu je bila končna odločitev pridržana skupni seji obeh vladinih klubov. Znano je, da samostojni demokrati smatrajo držav-nopolitične razloge, kakor smo jih skicirali v našem članku, za prevalentne.
Zaključno besedo ima opoziciionalni blok. odnosno jo imajo radičevski poslanci. Le od nji je odvisno, kako bo glasovala večina Narodne skupščine, ki se v kompromise med državno in se-| paratistično-boljševiško idejo spuščati ne more, ter brezpogojno tirja kapitulacijo zločinskega protidržavnega pro-i srama.
Garancijsko vprašanje
London. 21. marca. s. Izmen>ava misli med Londonom in Parizom se živahno nadaljuje. V političnih krogih ooozariajo na deistvo. da zunanji minister dr. Beneš pri svojem nastopu pred novinarji v Parizu ni demantiral vesti o svoiein načrtu za garancii«ke skupine evropskih držav. V a"gl?ških krogih razprav-liaio o teh predlogih z veliko simpatijo, čeprav ne prikrivaio. da nima.io dosti vere v njih realizacijo. Za enkrat menijo, da ie glavno, da Nemčiia čim orej stopi v Zvezo narodov. V pogajamih s Parizom bo točno formuliran odgovor, ki ga bodo dali zavezniki na znani nemški memorandum. Odgovoru bo pridejana posebna snremna nota anglešve.in francoske vlade, kj bo odgovor tako dopolnila. da Nemčiji nanj ne bo treba več odgovarjati
Spremembe v češki vladi
Praga, 21. marca. s. Namesto Habnr.anna, ki" je imenovan za češkoslovaškega poslani, ka na Dunaju, bo prevzel ministrstvo za so. ei/alno skrbstvo socialni demokrat poslanec dr. \Vrnter. Kakor se nadalje domava. bo ob tej priliki odstopil tudi finančni minister Bečka.
MussoHfflifcva bolezen
Rim, 21. marca. s. Agenzi« Štefani objav. Ija: V inozemstvu razširjene vesti, da se je morala n. Musso'lniju izvršiti operacija so popolnoma izmišljene. Rckonvalcsccnca bol> nika dobro napreduje.
Uvel javi ienie nove carinske tarife
Beograd. 21. marca. p. Kakor doznava vas dopisnik stopi z zakonom o proračunskih dvanajstinah nova carinska tarifa v veljavo, na podlagi katere bo naša država takoj sto« pila v pogajanja z Avstrijo, potem z Madžar sko. Češkoslovaško, Rumunijo in Grško glo« de sklenitve trgovinskih pogodb.
Žrtve ameriške vremenske
katastrofe
Newyork. 21. marca. s. Do?edaj je iden* tiflclranih 738 trupel pri viharni katastrofi poginulih oseb. Mnogo trupel Je še p»d raz« valinomi. Točno število mrtvih in ranjenih še vedno ni ugotovljeno. Vsekakor je brezdvomno, da bo mrtvih preko 1000, n* njenih pa 5 do 6 tisoč.
Ogromen potres na FJtajskeaa
Celo mesto uničeno. — Mnogobrojno žrtve.
Sewyork, 21. marca. r. Brezžično poroča« jo o velikem potresu v bližini Sangaja v pro« vinci Ynnao. Mesto. Tafiiu. ki ima 88D09 prebivalcev, ie potres popolnoma porušil. Po potresu je izbruhnil velik požar. Število č!o« veških žrtev je neznano, vendar pa jih co nijo na tisoče.
Mehikanska kraljica na smrtni postelji
Bruselj, 21. m.rc«. t. Bivš. cesarica §ar» lota, vdova po cesarju Maksimilijanu me* hikanskem. jc aa smrtni postelji.
Radičevskl mandati in klerikalci
Klerikalci mislijo o radičevskih mandatih drugače, kakor pišejo ia govore
Pred osodnimi dogodki smo. Drugi teden se. bo tresla zemlja, pokala bodo morja in rodile se bodo nove gore. Tako napoveduje »Slovenec« dogodke v Narodni skupščini, pred katero se nahaja predlog, da naj se razveljavijo man,'ati onih. ki so se ogrešili proti zakonu o zaščiti države, ter uvede preiskava v onih volilnih/okra:ih, kjer so se vršila na uan volitev nasilja in neču-vene goljufije, zlasti z volilnimi imeniki Že opetovano je bilo coudar.kno. da zavisi izid glasovanja o predlogu veri-fikacrjskega odbora samo od opozicje, odnosno od onih. ki so po predlogu ne-prij tno prizadeti, /al so se razmere v državi tako zaostrile, da vprašanje nepotrdifve radičevskih mandaiov ni
sami ne mislijo tako. kakor sedaj pišejo in govore kajti v srcu se vesele, da sedi Radič v zaporu, kakor se tudi vesele, (ne kot patrijoti. pač pa kot stran-karji!) da je vlada energično nastopila proti HRSS. Treba je pogledati nazaj v predvolilno kampanjo ter čitati »Slovenca« in »Domoljuba«, da se vidi. kako so klerikalci sami proglašali Radiča za norca in škodljivca, ne glede na to. da so ga deklarirali tudi za brezverca, kar je za klerika'nega zarukanca znak večjega zločinca. Nihče se pred volitvami v Sloveniji ni Radiča tako bal kot ravno kierikalci, ne morda radi njegovega protidržavnega rovarenja — saj so v tem pogledu z njim krepko ln uspešno konkurirali — pač na radi svo-
več strankarsko vprašanje, marveč 1 jih strankarski interesov, ki so jih vi-
vprašan e neobhodne državne petrebe ni moralne nujnosti. Caruga in nlesrova družba je radi obsežnih hudodelstev, ki jih je izvršila, nesporno zaslužila, r'a se eliinnira iz človeške družbe. Zločinska družba, ki ji načeluje Radič, je prizadejala državi in narodu neizmerno večjo šlendo kot Jovo Čaruga in njegovi tovariši. 6 leti radi njega in njerovlh pomočnikov država ni prišla do notranjega miru. Milijarde in milijarde škode je nastalo našemn narodnemu gospodarstvu ta čas. moria sovraštva, nezadovoljstva in ljudskih strasti so valovala po Jugoslaviji. Pre zunanjim svetom je bila naša država diskrecitirana. cpljuvana in v svojih nacijonalnih. gospodarskih in političnih interesih oškodovana. vse to po zaslugi ia po veleiz-dajatskem prizadevanju Stjepana Radiča. ki ie ra -en rega v Moskvi z boljše-viki ski nil načrt za samouničenie in razdrjanje države SHS. Čarupa in Pr-pič sta morala biti justiflcirana. a Radič in njegova zločinska okolica r.ai dobi za svo'e rovarske po.etie za nngra-do *e imuniteto narodnega pos'anca. Verificiati Rad čeve mandate bi se reklo odobravati veleizdajstvo, ki je naivečji rločin v državi in nad njo. Po milostiti Rad ča. kl ni nič manj trdovraten -loč;nec, kakor Čaruga, bi se reklo proklamirati na"elo, da na i se obe-šejo i? ma'1. oproščao ra veliki.
Ouaestio iacti je, ali zaslužjo vri poslanci. ki so bili izvoljeni na listi HRSS, isto kasen in če morda za nekatere vendar'e ne govore razlogi, ki omogočajo milejšo sodbo. Vsekako na prihajajo za to presojo v poštev samo oziri na državni interes ter verjetnost doka-zilne?a materija'a. da je pri Radičevih komplicah nastopil iskren obrat proti radilevstvu ter trdna in poštena volja krenti na pot. ki se ne bo več križala z zakonom o zaščiti države.
Tako presoja vprašanje verifikacije fn neverifikacije Radičevih mandatov ljudstvo, ki si ne da zamazati oči z advokatskimi knifi. ki se porabljajo na sodišča vselej, kadar stoji hudodelec pred obsodbo. Zato tudi nikogar ne morejo preslepiti fraze o «presranjanju» Slovencev in Hrva;ov. s katerimi se trudijo dnevnik ljubManskega škofa in drugi nejgovi adjutanti prepričani obsodbo radičevcev. Iskreno klerikalci
deli po Radiču oerožene. Seda i vedo klerikalci, da odpade z iztrebljenjem radičevstva za SLS vsaka opasnost pred Radičem. na Hrvatskem pa z gotovostjo špekulirajo, da bo klerikalizem narastel na razavalinah Radičevih organizacij. Klerikalci navzlic temu pred ljudstvom hinavsko obračajo oči radi neverifikacije radičevskih mandatov in da ganejo čim več ljudi, še pretekajo solze.
Neiskrenost !n nepoštenost klerikalcev napram Radiču se pa vidi zlasti tudi iz dejstva, da se je opozicionalni blok pogajal z večino na tej podlagi, da naj se s:cer mandati Radfča hi ožjega njegovega kroga razveljavijo, dru gi pa verificirajo. Ali ni to izdajstvo nad zaveznikom? Kdaj smo še čuli, da so dali generali pobesiti svojega vrhov neg?, šefa in svoje tovariše samo zato, da rešijo in podaljšajo življenje sebi. Ali je to izdajstvo, ali ne? Ali je to nemorala, ali ni?
Pred usodnimi dogodki bomo drugi teden le, če se vsi radičevski mandati verificirajo; kajti potem bo s tem doprinešen dokaz, da je Radič močnejši kot država, veleizdajstvo bolj upoštevano kot patriotizem. Mesto pozitivnega dela v Narodni skupščini, ki ga vsa država željno pričakuje, bomo potem zopet le imeli ustavne boje brez konca in kraja tako dolgo, da nas bo res vse slcupai vrag vzel.
Ako se radičevski mandati ne verificirajo, se ne bo ustvaril v državi posebne vrste novum, ker so radičevci v prejšnjih letih, ko so bojkotirali Narodno skupščino, lepo sedeli doma za zapečkom, a se radi tega svet ni podrl. Kolikor poznamo klerikalne koritarje, smo prepričani, da slovenski tigri radi Radiča nikdar ne bodo pustili poslanskih dijet. Ako bi se pa navzlic temu zgodilo čudo, da bi položili mandate, kakor sedaj napovedujejo, pa zato nele ne bo nobene škode, marveč za državo in davkoplačevalce le dobiček, ker se bodo prihranile dijete. Drugega kot di-iete pobirati in zgagarstvo uganjati, pa tigri dosedaj še niso delali. Če napoveduje «Slovenec» narodne dogodke, velja ta napoved predvsem za klerikalce, ki bodo prihodnji teden velik korak bližje k popolnemu porazu svoje brezglave in brezvestne politike.
Po pariških posvetovanjih
Pariz, IS. marca.
Po končanem zasedanju Sveta Lige narodov so se Chamberlaln, Beneš in Skrzynski odpeljali v Pariz, da se s irancoskim ministrskim predsednikom posvetujejo, kaj je postaviti na mesto pravkar pokopanega žeHevskega protokola. Najvažnejša je vsekakor bila konferenca, ki se je 16. t. m. vršila na Ouai d' Orsay med Herriotom in angleškim zunanjim ministrom. Iz kratkega komunikeja je Dosneti, da se državnika nista še zedinila o načinu, kako naj se zagotovi Evropi mir. temveč .šele iščeta in bosta še iskala izhod in formulo, »sprejemljivo za obe dežeii«.
Nepobitno je. da je potreba po miru v obeh deželah globoko zasidrana. Vendar bo Ii ta skupna volja močna, tvijo miru na kontinentu dovolj močna, da prema sa ovire, ki se pojavljajo na vsakem koraku ne od včerai. ampak Še od časa versajskih mirovnih pogajanj? Ali bo uspelo Izgladiti bistvene razlike med francoskim in angleškim pogledom na odnošaje, ki so jih stvo-rile na evropski celini pariške mirovne pogodbe?
Dočim Francija načelno vztraia na striktnem izvajanju mirovnih pogodb, zlasti versajske z Nemčiio, je opažati pri Angliji neko mrzlo razpoloženje v tem oziru in niso brez podlasre tožbe Francoskega časopisia, da Anglija daje prej potubo Nemčiji v njenem sistematičnem rovareniu proti slovesno sprejetim obveznostim, kot oa da bi io zavračala na pot poboljšania in zakonitosti. Stvar je pač v tem. da angleška diplomacija ne meri ravnotežja v Evropi s francosko tehniko. — Anglija se protivi preveliki oslabitvi Nemčije, ki bi zagotovila popolno prevlado Francije na kontinentu. Anglija ne mar3 sploh nobene hegemonije v Evropi (razen morda svoie lastne). Zato ie začetkom minulega stoletja 2 vso silo in vztrajnostjo do končne zmage pobijala Napoleonova stremljenja za ustvaritvijo velikega kontinenta'nega cesarstva pod francosko egido. Zato je v svetovni vojni onemogočila uresničenje pans-er-manskega imperialističnega sna- Prav iz istesta nagona ca tudi v Versaillesu ni dopustila definitivnega obračuna z Nemčijo. Pobrala ii je kolonije, uničila njeno pomorsko silo in jo za dolgo dobo izrinila iz oceanske politike. Doseg-
la je tisto, kar je Angliji bilo potrebno. Pomiriti pa se ne bi mogla v takim oslabljenjem Nemčije, ki bi Evropo zagotovilo za nedogleden čas pred vznemirjanjem od strani Nemčije. Anglija ne rabi nikake definitivno urejene Evrope, ki bi izključevala sleherne vratolomne poskuse za povrnitev predvojnih mej in bi se raie posvetila gospodarski in politični osvoboditvi izpod anglosaksonskega jerobstva. Anglija potrebuje Evropo, v kateri vlada »ravnotežje«, Evropo, razdelljeno na dva ali več ena-komočnih nasprotnih taborov, med katerimi »posredovati« je privilegij in odlična kulturna misija Velike Britanije.
Danes je londonsko časopisje tako rekoč enodušno v naziranju, da vzhodne nemške meje niso zadovoljive, da je poljski koridor kočljiva stvar in da je položaj Gdanskega naravnost nemogoč. Angleško časopisje obsoja angleški umotvor. Premalo časa je še minilo, da bi mogli pozabiti, da je bil ravno Lloyd George tisti, ki je izsilil današnje poljsko-nemške meje in s svobodnim mestom Gdanskim ustvaril položaj, ki ne zadovoljuje niti Nemčije niti Poljske, pač pa pušča odprto polje za neprestane konflikte in upravičuje Nemčijo, da ob prvi priliki sproži vprašanje ponovne razmejitve, seveda sebi v prilog.
Nemčija je to vprašanje sprožila s svojo garancijsko ponudbo Franciji na skrajno spreten način. Izjavlja se pripravljeno k paktu, po katerem bi za-jamčila nedotakljivost francosko-nem-ške meje. O vzhodni svoji meji pa ne omenja ničesar. Nemška ponudba bi ostala brezpomemben manever, če ji ne bi bil krstni boter angleški poslanik Abernoon v Berlinu in je ne bi sam Chamberlain pozdravil ves vesel, da lahko v njej predstavi svetu naslednico nasilne smrti umrlemu ženevskemu protokolu.
Na Poljskem je vzbudila nemška garancijska ponudba silno vznemirjenje in bojazen pred novo delitvijo Poljske. Zunanji minister Skrzynskj je takoj pohitel v Ženevo in Pariz, da brani ogrožene poljske interese. Uspeh njegov in Benešev je bil pri Franciji lahek, ker to veže s Poljsko In češko ne-le pogodba, ampak tudi vitalni skupni Interes napram Nemčiji Prancija želi tako kombinacijo, ki bi zajamčila tudi obem njenim iztočnim zaveznicam mir pred Nemčijo. Slabši pa je bil sprejem pri Chamberlainu. Ta je sicer izjavil, da se
Aagiija smatra vezano z versajsko pogodbo In s paktom Lige Narodov, ki potrjujeta sedanje posestno stanje v Evropi in da ne mara načeti vprašanja poljskih mej proti volji Poljske, ni pa pozabil dostaviti, da se nihče ne sme čuditi, če Anglija rajše garantira nekatere meje kot druge (beri: francosko-belgijske raje kot poljske).
Pariška posvetovanja o garancijskem problemu so končala brez izida. Her-riot in Chamberlain bosta še naprej iskala rešitev »sprejemljivo za obe strani«. Lep uspeh pa beleži nemška diplomacija v svojem vztrainem prizadevanju za revizijo versajske mirovne pogodbe. Njen predlog, da zajamči samo francosko-belgijsko mejo. a pusti odprto vprašanje poljske meje. sicer ne bo sprejet v tej obliki, pač pa se je v angleškem javnem mnenju ojačil in v francoskem morda že rodil trpki občutek. da je Poljska oni enfant terribie. ki ne da Evropi dospeti do miru.
Tako pripravila Nemčija razootofenie duhov za rušenje svoje v?iiodne meje. Razen iadikovanja o svoji teritorijalni in gospodarski razbitosti pa ima še realnejše adute. ki moraio napraviti primeren vtis posehno v Angliji Eden teh je grožnja s pristopom h sovjetsko-ki-tajsko-japonski zvezi. Nemčiia opozarja. da je bodoča orijentacija napram Rusiji odvisna od večjega ali manjšega uvaževanja njenih želj. ki se tičejo izpraznitve Poruhrja. priklopitVe Avstrije in nove ureditve vzhodne meje.
Velika Nemčija s prostim Poreniem, z Gdanskim. zvezana z Vzhodno Prusko in podaljšana z Avstrijo do Karavank. to je tajna, končna misel sedanjega delovanja nemške diplomacije in jo je iskati tudi pod kopo lepih besedi njene zadnje garancijske ponudbe Franciji
Razpust
belgijskega parlamenta
Theunisov klerikalno - liberalni kabinet ie razpustil bruseHski parlament in razpisal nove volitve. Boj se bo bil med tremi strankami, med socijalistično opozicijo in liberalno in klerikalno stranko. Slednji dve gresta ne le ločeni v borbo, temveč se navzlic večletni koaliciji medsebojno pobijata. Klerikalizem je stopil zadnie čase v krepko ofenzivo in se je polakomn'l samovlade. Sicer ni verjetna odločilna izorememba v poslanski zbornici, pač pa skušaio klerikalci zavo-ievati vsaj senat in potom njega postati gospodarji situacije. Liberalcem je tudi že pričela presedati klerikalna agresivnost in vprašanie je. če preboli dana-n;a vladna koalicija volitve.
V	splošnem se je notranji položaj v Belgiji razvil tek^m zad. leta tako. da ni pričakovati zmage socijalistov. ki se je lani zdela že gotova. Padec angleške delavske vlade in umik levičarske stru-je v Evropi tudi v Belgiji p' I br • vpliva. Vrhutega je vlada Izvedla celo vrsto reform, ki so povzdismle njen prestiž. Uvedla ie zopet enoletno vojaško službo, ki je za časa porurske okupacije tra;a!a 15 mesecev, zvišala ie r1"" <J žavnim nastavljencem in spravila je skozi parlament važne socialno - zavarovalne zakone. Polesr tega ie imela še to srečo, da se je val draginje ustavil, to pa brez njene zasluge.
V	proračunu ie doseženo ravnotežja, kl ga je zahvaliti varčevanju in žrtvam davkoplačevalcev, posebno pa vsotam, ki jih je Belgi:a na Podlagi svoje prioritete dobila od Nemčije. V zunanji politiki je beležiti zmago nad nemško pasivno resistenco v Porurju. čvrsta vzajemnost s Francijo, sigurna zaščita Anglije, sprejetie Da\vesove!ra nnčrra. ki je zagotovil Belgiji nemške da;arve.
Četudi torei socijalisti niso docela zadovoljni z vladnimi uspehi in nienimi socijalnim .reformami, vendar nimaio proti režimu močnega agitacijskega orožja. Vladovanie v Be'r;i ie pr?eei demokratično in sam soc;ja!'Stični voditelj Vandsrvelde ie iz'avil. da »se v Belgiji več ne vlada crotl socialistom, pač pa se da vladati brez Socijalistov.«
Dočim se je legi«,"iS,-> od 1921. do 1925. v prvi vrsti pečala s finančno sa-nacik> in z zunan;imi problemi in so bila zapostavljena vsa kočFiva vpra^ania. ki bi mogla razbiti klerikalno - liberalno koalicijo, se ne bo mogel novi parlament več izogniti mnogim pereT;m notranjepolitičnim vprašanjem. RešUi bo treba vprašanie ženske volilne pravice, vprašanie uporabe francoščine in fhman-ščine v armadi, izdelati bo treba nov zakon o rekrutih in izglasovati nove davke v višini 200 mili ionov frankov v svrho defmitivne utrditve financ.
Nekatera izmed teh nalog tako globoko dele obe vladajoči stranki, da ie ro volitvah, če izpadeio neodločno, pričakovati oolom sedanje koalicije In sestavo kabineta, ki se bo oslanial na novo grupaciio strank.
Poljska in Litva
Velike spremembe, ki jih je povzroči! izid svetovne vome širom Evrope, so pustile pač povsod priratelje in sovražnike. Nemogoče ie biio razrešiti težke nacijonalne probleme drugače, kakor da je ostal eden od sosedov nezadovolfen; upati je. da se ra nasprotstva poležejo vsaj polagoma in vsaj deloma. AK tako hudo nasprotie. ka^-or ie še vedno med Poljsko in Litvo je malokje med dvema sosednima državama.
Vzroki so znani: Litva ne mara pozabiti. da se ie razmejitev med njo in Poljsko Izvršila popolnoma slednl v korist. Osoblto ne morejo preboleti Litavci, da so Poljaki dobili tudi Vilno, nekdanio litavsko prestolico. precej veliko in važno mesto s Široko okolico. Vsa Vilenska
pokrajina ima nad milijon ljudi; le« pa tako. da je baš med Litvo in Rusijo, tako da sedaj Litva ne more imeti direktnega teritorialnega stika 3 sovjetsko Unijo.
O Vilni se je svoi čas mnogo pisalo. Odkar so jo Poljaki okupirali, izvedli nato v mej nekak plebiscit ter h naposled anektirali se Litavci sovražijo z njimi takorekoč oa življenje in smrt Med Litvo in Poljsko ni niti najmanjSih diplomatskih stikov: Litva bojkotira Poljsko dosledno. Baltiške konference, kier ie zastopana Poljska, se Litva dosledno ne udeležuje. Pred par tedni, ko je Vatikan potrdi) konkordat sklenjen s Poljsko, je vložila Litva ogorčen protest ter zapre-tila s prekinienjem diplomatskih odno-šajev. češ. da je Vatikan s tem. da je akceptira! konkordat za cc!o Poljsko, priznal da Je Vilna — poljsko ozemlje! Seveda Vilni te vrste protesti nič ne pomagajo, saj je s svojimi 1.900.000 prebivalcev neznatna malina državica, za katere jezo in prinpi;a!ne pridržke se pač svet ne zmeni mnogo.
Parkrat se je že poročalo, da pride med obema državama vendarle do nekake poravnave, in sicer v tetn smislu, da Poljska odstopi Litvi nekaj obmejnega ozeml^. kar ni predstavlja kompenzacijo za Vtfne. Meja med Poljsko in Litvo je namreč še vedno le de-markaci*ska črta. Toda vse take vesti so se dos!ej pokazale kot netočne in prišlo še ni do nikake poravnave. Nasprotno: na meji traia d^ije velika napetost m cd časa do časa priefe ce'o do večjih ali man j?'h konfliktov med oa-memtmi stražami.
Baš zadrve dni se ie dogod"! vov obmejni konflikt, ki ie znova pocsrril napetost med sosedama. Pri kraju Sirv'"i-tai so se snooadle obmejne čete dne lf>. marca: Litvand trdijo, da so Poljaki udrti na litavsko ozemlje ter ujeli tri fitavske vo!ake. Bati se ie. da se spopadi oonoviio. Litva je takoj brzoiavno orosila pri Zvezi narodov za intervencijo. trdeč, da «0 poMske čete prekoračile demarkacijsko črto in poživljajoč, da Zveza intervenira v Varšavi da se ustavijo pofiski napadi. PcPska seveda zanika inicraHvnost in zvrača krivdo na nasprotnika.
Če bi imel ta najnovejši !itavsko-polj-ski konflikt to posledico, da bi se vendar že enkrat definitivno določile meje med obema državama, bi se morda s tem vendarle priče! blažiti ta trdovratni spor in bi se začeli pripravljati vsaj znosni rdnošaii med niima.
Politične beležke
-f- Sami sebe bodr6. Položaj, v katerem se nahaia opozicija, ne vzbuja zavisti. Opozicija, ki se je po volitvah tako ponosno trkala na prsi. češ. da je popolnoma enotna, m ki je trdila takrat neprestano. da je razpad Narodnega bloka neizogiben, je že v prvih dneh poslovanja Narodne skupščine doživela poraze. ki so zanesli v njene vrste popolno desoriientiranost. Kiiub neštetim časopisnim intrigam ie stališče Narodnega bloka utrjeno bolj kakor kdaj prej. opozicija Pa ugiba, ali nai se radi razveliav-Ijenja mandatov Radičeve stranke izpostavi nevarnosti popolne politične smrti z proglasitvijo abstinence od parlamentarnega dela. ali ra naj prepusti Radiča in njegovo stranko usodi ter reši vsaj to. kar se rešiti more. Negotovost, v katero .ie zašel cefokupni opozicijonalni blok radi svoje brezorogramnosti in ponesrečene parlamentarne taktike, se opaža tndi v pisavi opoziciionalnega tiska. ki hiti z neko izredno nervoznostjo zatrjevati da vlada v njegovih vrstah popolna in najčistejša sloga. Tako n. pr. zatrjuie »Slovenec«, da bo opozicija odgovorila na razvelavljene mandatov HRSS. kakor ie »edino primerno« za poslance. in da je popolnoma ecfina med seboj, kakšen odgovor bo treba dati. •Slovenec« pravi, da v slučaju nepotrditve mandatov HRSS. »Slovenci in Hrvati nimaio v skupščini ničesar iskati.« Ali ostanejo poslanci Davido-vičeve stranke v tem slučaiu v Narodni skucšJinl. tesa »Slovenec« ne pove. Ako se to zgodi, ie š'ršf opozicikrnahi blok razbit, kakor ie tuc? razbit že brez vseea drwa;esra. »ko rad>čevci »e bodo zas'ooani v Narodni skupščini. Po »Slovencu« ie torei samo toliko edinosti v bloku, da vržero radičevci Ht klerikalci ptrTto v korito, ker jim kaf d-ugesa tudi ne ka?e. Sebe in svofe somišTienffe bod-e s trditvami, da bodo vztrajali do korc». Ker ra konec ni več daleč, jim to vzfnranje ne bo povzročalo posebnih težkoč!
+ usodnega. »Slovenec« notr*?»e informacijo, da nameravajo klerikalni poslanci odložiti mandate. V včerajšnjem tr»'odnikn. donosnem iz Beograda, pravi, da opozicijski Mok največ razoravlia o predlogu, ali naj blok gre »^amo« v abstinerrco. a" pa da odloži vse mandate, nakar b! šl! poslanci med liudstvo. da mu »položijo račun in mu nofasni-o pravi polo?a».» Med vrstami pove »Slovenec«, da so za mandatov poleg radičevcev najbrlj vneti klerikalci, dočim davidovičevei o tem nočeio ničesar slišati. Pravi namreč, da »večina poslancev bloka smatra to ''odložitev mandatov) kot edino pravilna sredstvo, da se ra ta način tem boli lasno manifestira volja zastopnikov Slovencev in Hrvatov.« Torej demonstra-
tivna samoobsodba naših klerikalce«
skupno z radičevci po oni nemški: «mit-gefangen, mitgehagen« — dočtm se davidovičevei še v zadnjih hipih otre-saio takšnega političnega samomora. Mi smo že včeraj povedali da bi bila odložitev kier. mandatov pravična obsodba lastnega dela in lastnega končnaga usne-na in pravilen zaključek šestletnega upropaščanra slovenskih interesov s strani klerikalne stranke. Danes nimamo ničesar dostaviti, temveč le čakamo, kdaj se uresniči »Slovenčeva* oiiciiel-na napoved Iz Beograda.
Po svetu
—	Nemški državni proračun. Nemški <tr« Javnt zbor ie sprejel na petkovi seji začzs-si preračun dc 3L maja 1925.
—	Potovanje dr. Benesa v Varšavo. Po
poročilih a Prajfc bo dr. Benei bržkone potoval prihasinii mesec v Varšavo radi sklepa trgovinske pegoibe s Poljsko, kakor ta d: radi zakliučitve pogajanj o rešitvi rasti ih upravna in poCučnii vprašanj, ki sa vrše sporetina s trzDvinskimi pogajanji
—	Angleški kralj na potovanji. Angleška kraljevska dvoiica je došla 20. t. m. v Genove, kjer iu je -možica v pristanišču spre-jeia a velikimi ovaesiami. Kralj ianj ia kraljica MajiJa sta se nato. vkrcala na jahta »Victoria ami Albert«, ki je aato odpiuia proti TacrrnLii.
—	MussoCoiiev proglas fašistom. Za obletnica ustsnovirve fašizma, ki ss bo 23. t. m. praznovala, po vsei Italiji, je izda! Mussoliiii prag&s, v katerem opominja vse fašiste da je njihova dolžnost, braniti faš:-stevsko revolucijo iz leta 1922. Danes ie faSiacm ponosen, na svojo [relacijo. Napram koaSci.i sasprornikov sioji popolnoma san? in razdor i njimi, je aapremostijiv. Fašizem mora svoj boj irvojevati do končne zmaje.
Iz Trbovelj
t— Kereode prt delu. Karo! Gomboč, Ast lavec pri Dukiču, si je poškodoval desno nogo. — Anton 2erko, rudar na vzhodnem okrožju, se j« ranil na glavi, kamor mu jo padel kos premoga. — Vinko Srmek, dela* vec pri Dukiču, si je poškodoval desno ro» ko, ia sicer 4. in 5. prst. — Jože Ssjevic. ru« dar, zspadno okrožje, si ie poškodoval levo roke, kamor ga Je udaril kos premoga. — Dominik Medved, ruc?::r na zapadPem okrožju, se je vsekal s sekiro na desno ro« ko. — Franjo Foršterič, delavec pri Dukii ču, se je opekel doma pri krhanju z vrelo mastjo. — Štefan Horvat, delavec pri Du« kiču, si je zlomil levo nogo. — Tomaž Ko« lar, delavec na scparacii. si je poškodoval desno roto. — Anton Kolaj, delavec isto« tam. se je prav tako ponesrečil — Lovro Grabljič, delavec, zunanji obrat, si je po« škodoval levo roko. — Alojzija Kosova, de« lavka na separaciji, si je poškodovala levo nogo. — Ignac Borštner. rudar, zapadno okrožje, se je poškodoval na nosu. kamor mu je padel kos premoga. — Albin Rajnen delavec na Dobrni n je ranil desno nogo. — Anton Toplak, delavec istotam, si je rvii desno nogo.
t— Pevski koncert. Pevski zbor hrastroi ške »Svobode« priredi danes ob S. zvečer v Delavskem domu pevski koncert, na katc* rera bo prednašal mešani in moški zbor skladbe Josipa Schcu«ja. Emila Adamiča, p. fiugoiina Suttnerja, Oskarja Deva, Zorka Prelovca. Jakoba Aljaža, dr. Gregorja Ipavca, Davorina Čaudcrja in Antona Lajo» vica. Iz prijaznosti bo sodeloval g. Jager na goslib in gdč. Wertheinierjeva na klavir« ju. Cene so običajne. Za ta konccrt vlada r Trbovljah veliko zanimanje.
t— Pobirenje prottovrrfjr.ih prispc\''<cv. Včeraj, ko je bil plačilni dan, je pobiralo več rudarjev prostovohne prispevke, to pa le tam. kjer se je vršilo izplačilo. Bivši rr» darjl ki imajo namreč male pokojnine, ob« enem pa družine, imajo dovoljrnje od srca« kesa glavarstva, da smejo pobirati prosta voljne prispevke, vendar pa sarrrj ob plrfiU nih dneh. Takšnih rudarjev imamo vrč v ' Trbovljah, a. pr. Jakoba Martinčiča. r^pado no okrožje. Ježo Vajdiča. IL rudarska sku» pina, Franca Gajška, delavca oa Dobrni, in šc kopico drugih.
t— Klerikalna prireditev. DeklKks zveru, odsek Bralnega društva, priredi v Dra>tve» ne na domu danes oh- 4. popofdno iifro s petjem »Kaznjenčeva hči«, v 5> dejonjth. — Publika, ki peseča prireditve v tem tiorau, je strogo klerikalna.
Z rabo »Neosan" kremo
se trpkost obt:«ev znatno poveča
Kolesa
J. Goreč
155*
naboHe pri tvrdkt
Palača L!ub)ianske kreditne b»nke tn Goepeavetsfca c. 14, Vsi deli, oprema In pneiiHMtUui na zalogi!
Iz Primoria
•	Gro?.n» nesreča v Volčji dtr^t na Grrb Skem. Prešli teden se jfc pripetila v Volčji dragi na Goriškem groma nesreč*: •» ope» karni Ivana Ko^lota 90 kopali delavci' ilo» vico za opeko. Delali so v jamu ki jo pri« blržno tri metre globoka. Poleg te jame sto« ji taknia, katero 90 zsdnji nalivi do vrh« napolnili z vodo. Jami je medsebojno ločila le ozka stena. Pritisk vode v sosedni pro» stor je bil vedno hujši in slednjič se je plast ilovice vdala. Voda je vdrla v jam® in z»h» ter a ta v prvem trenutkn troje 2 rte*: dela v. ce Franca Bimea, Ivana Čeraica in Josica Bunca. Zelo težke poskdice je dobil le če« trti delavec Josip Martelane, ki teS ranjen v goriški bolnišnici. Ostalih sedem delavcev, ki ao bil v jami, je bilo lažje ranjenih. Gro« 2na nesreča je izzvala v srcih domačega ia okoličaas&ega prebivalstva globoko sočutje. Kako bi ga tudi ne izzval ko zapušča starej« Ji Bane iest, mlajši pe štiri nepreskrbljen« otoke.
•	Smrtna kosa. V Ilirski Bistrici j« umrla g. Ana Muha. roj. Bizjak. N. v m. p.l
•	Nova kovinarska stavka v Trs/tt. Kovfa narska stavka v Trstu Je bila pred par dnevi končana, ai pa prišlo da sporazuma s ko« vinarji t trtUki ladjedelnici. Zato Je fcw bruhnil ponovni ttrajk tudi v Trst«. Ta zna« ■Maja kažejo, da je fašiste vskim sindika* tom odklenkalo in da moč fašizma v sploi« nem zelo peša.
Iz trboveljske kotline
Kolonija ravnatelja inž« Paucrja.
Trbovlje. 20. marca.
Naša kotlina .ie polna zanimivosti. Ena izmed njih je kolonija ravnatelja inž. p a t; e r j a. ki fe bila zgrajena v letih 1*22.-1924.
Fauerjeva kolonija obstoii iz 14 hiš, razv rščenih na obeh straneh novozgrajene lepo napete in kanallzlrane ceste, ki vodi od starega Po!aia do (iujde in ;tsja tako ostal3 naselbine ro pobočjn nremogokopnih ofcKižij z glasno cesto, kl se cepi pri rudniški restavraciji v hrib.
Moflv iz frclcnije ravnatelja inž.
Pauerja.
t se hSe so gtlriJrnžinske; vsako sta-nrv anje obstoi iz kuhinje, shrambe, dveh velikih sob. malega podstrešja, kleti, drvarnice in moderoegi zahoda. Fno sobo vsakega stanovanja nahaja-r'-> v velikem podstrešju, kamor d^že udobne stopnice iz kuhime, kleti in dr-va-trice. V podzemlja je pralnica s koti .m. koritom in v >dovodom. odkoder ie steliana kanalizacija, ki ustreza tehničen. in zdravstven;n predpisom. Vsaka hiša je stala okoli CM) Dir,. Stanovalci. sami rudni!'.:: pociuradniki in pred-delavci so s stanovanj v splošnem relo zadovoljni Morebitnih nedostatkov sko-'ai r,e opazimo. Ir, če jih. nam jih takoj zabrišejo lepi vrtovi, ki se razprostirajo okiog hiš in jih sedn šele urejujejo, za-errro s sadnim drevjem m ostajajo.
nič čudnem, če iih je lansko leto umrlo 199. Letos iih bo kajpak precej več, ker jih je od novega leta sem do danes umrlo že 68. V stari bolnici jih je lani umrlo 15, bolnica pa sprejema mesečno od 100 do 120 bolnikov. Stara bolnica je zgrajena 1. 1873.; takrat je bilo pri trboveljskem rudniku zaposlenih ?00 delavcev, danes je njih število nad 6000! Za takratne razmere je bila bolnica jako lepo opremljena. Prostora ima za postelj. mnogo se je v njei moderniziralo, a njena razdelitev je ostala primitivna in že dolgo ne zadošča več. Kmalu bo njene naloge prevzela krasna velika nova bolnica, ki se dviga na brežuljku pod loško cerkvico in ki bo skoraj do-gotovljena. Okrog ln okrog obdana od vrta in parka, bo nova bolnica s svojim visokim parterjem in dvema nadstropjema ter s povsem moderno ureditvijo pravi vzor - zavod, ponos Bratovske skladnice, ki jo gradi, in cele občin«. V suterenu velikega poslopja se nanaiaio moderno opremljena kuhinja, pralnice, Hkalnica ln sušilnica ter naprava za centralno kurjavo ter toplo vodo. ki bo po vseh dvoranah ra razpolago. Tu je tudi stan za oskrbnika in hišnika. V pritličju se nahajajo ob veliki dvorani, podobni
Stranski dohod h kolonij?, znamenit po svoji slikovitosti
Za več hi3 skuoaf ?e zgrajena po ena krušna peč in okusno postavljen vodovod z dobro pitno vodo. Posamezna hiša napravlja utis modernizirane domaČe slovenske hiše. Ma okenskih policah sc pojavljajo že nag;!jčkl in rožmarin.
Pogled rta celokupno naselbino bo po nekaj letih, ko se bo zarastla z drevje min trta prav idiličen. l;dino. Kar :rr-goče kvari sliKovitost je preveliki enoličnost: vse hI®« so namreč enake h v geometrično pravilni vrtni legi. Toda vse to ne zmanjša zaslug, k' si .iih je pridobil pri stanovanjskem napredku predvsem ravnatelj tnž. Pauer, kateremu moramo priznati resno stremljenje za omiljenie stanovanjska krize ter za splošni napredek tndi v estetskem ožim.
Nova bolnica bratovske skladnice.
veži. sprejemni tn pisarniški prostor!, kopalnice, nekaj bolniških sob. porodnišnica z operacijsko sobo. dve operacijski dvorani, moderna vodna postelj. V prvem nadstropju se vrstijo bolniške sobe in dvorane z dnevnim prostorom, iz katerega je direktni dohod na glavni okrogli balkon ra cestni strani. V zadnjem traktu so stanovanjske sobe za po-i strežnice in stanovanje za samca zdrav-! nika. Tej razpredelbi ustrezajoče ie potem tudi II. nadstropje, kjer pa je balkon manjši, v zadnjem traktu se tu nahaja soinčna terasa z vsemi potrebnimi tuši.
V podstrešju, oziroma v nadzldku oo-streš'a so še dve sobi za služirčad, v celi bolnici ie 9 sob zanjo. V poslopju nahaiamo vsega skupai 4 velike bolniške dvorane ln 13 manjših bolniških sob. V vsakem nadstropju so poleg tega še po dve moderno urejeni kopalnici z vsemi stranskimi prostori in predorostorl. Ce omenimo poleg električne napeljave in h!šnega telefona še to. da bo vrt s svojimi cvetličnimi gredami prav tako moderno urejen, spremenien v ozad'u v prekrasen park. da bodo zgradili v njem še vrtno hišo s posebnim prostorom za
Stara bolnica braietsfce skladnice.
Trboveljska občina šteje približno 2n tisoč prebivalcev. pribllžr.o pravimo, kajti natančnega Števila ne moremo navesti. ker se. to vedno menjava; tako n. pr. ie bilo treba baš pretekli teden zbrisati iz volilnega imenika okoli 300 ljudi, nanovo vpisati pa okoli 800. Pri toliko prebivalcih, in to v industrijskem središču, kakor so Trbovlje, nj ootem
»Trboveljski siepec* Jože Kcšak.
desinfektor. izolirno kopalnico in drugimi prostori za vrtno orodje, smo končali z našim kratkim opisovanjem.
Vsakih^ 14 dni. ko so pri nas plačilni dnevi, iahko opaziie na mostu nasproti novi brivnici gosp. Lisca, »trboveljskega slepcakajti ta je samo on — Jože Košak. ki ga pač vsakdo pozna. Njegova zgodba je silno priprosta. Rojen leta 1873. je odšel med svetovno vojno k vojakom. Bil je dodeljen 87. pešpolku. udeležil se je več bitk. posebno na Doberdobu. v Galiciji in tudi na jugu. bil je tudi pri orožnikih in koncem koncev se je docela zdrav vrnil v Trbovlje. Leta 1921. pa se ie težko ponesrečil r rudni.
Skem kamnolomu, zadaj za orožnSfto postajo. Vnel se mu je strel, plamen mu je zažgal oči. zdrobilo mu je desno roko. odtrgalo mu je del nosa in preko glave ja dobil široko zevaiočo rano. kl jo je imel odprto nad 8 mesecev. Ker je o2e-njen in ima dvoje nedoraslih otrok, je zabredel v najhujšo revščino.
Živi sedaj s podporo, ki jo dobiva od Osrednjega urada za zavarovanja delavcev. rudniško ravnateljstvo je nekoliko zaposlilo njegovo ženo. a vse to je «za umreti preveč, za živeti premalo«. Ob plačil, dnevih ga pelje njegov I5Iet-ni spremljevalec Poglajen proti mostu nad Trboveljšico. Tu drži pred seboj klobuk in prosi mimo^redoče za miloščino. In trboveljski rudarji radi dajo. kadar imajo.
K jezikovnemu zemljevidu
Koroške
(Jezikovna pripadnost prebivalstva Koroške no Liudskem štetju 1923. Doktor Martin VVutte.)
Sa podlagi številk ljudskega štetja na Koroškem v letu 1923. je izdelal dr. M. Wutte ročen zemljevid o jezikovni pri* pc.dnosfi koroškega prebivalstev. Zem> ljevidu Je dodal tudi pojasnilo. Ker fe to pojasnilo nekaka utemeljitev velike goljufije ljudskega štetja na KoroSkem, Je potrebno, da tudi naša javnost sprat govori.
Pri ljudskem štetju dne 7. marca 1923. na Koroškem m bil dognan obče-valni jezik kakor v stari Avstriji, ampak jezikovna pripadnost prebivalstva. Štetje se je Izvedlo, Izvzemšl v največjih mestnih občinah, po številnih komisarjih, kj so jih občine same določile. Po rezultatih štetja, kl j!h je dal na razpolago Zvezni svet za statistiko, se ie pripoznalo od 370.817 prebivalcev Koroške 331.910 (= 89.6 odst.) k nemškemu, 37.224 (= 10 odst.) k slovenskemu jeziku in 1683 (= 0.4 odst.) k drugim jezikom. Napram predzadnjemu štetja leta 1910. je videti pri Nemcih na ozemlju sedanje Koroške prirastek okrog 32.000. pri Slovencih nazadovanje za 29.000 glav. Močno nazadovanje slovenskega jezika je pripisovati deloma porastu industrije, trgovine in prometa in s tem povzročenemu doselje-vanju Nemcev, deloma prostovoljnemu odseljevanju slovenskih Kranjcev, Juž-noštajercev in Primorcev, deloma učinku časa zasedbe in glasovanja, ko so bili Nemcem prijazni Slovenci izpostavljeni najkrutejšemu zatiranju od strani Jugoslovenov.
Cisto nemško (96 do 100 odst) ozemlje celo Koroške obsega 186 občin, jezikovno mešano ozemlje 62, od katerega ima 41 nemško, 21 slovensko večino. Tudi občine s slovensko večino so jezikovno močno mešane. Štejejo namreč 7364 Nemcev poleg 18.621 Slovencev. Večina teh občin leži na Južnem in vzhodnem robu Podjunske doline, ki ima slab promet in meji neposredno na Jugoslavijo, kjer je vs!ed večje oddaljenosti razmeroma slab gospodarski in duševni stik z ostalo Koroško in kjer stoji prebivalstvo neposredno pod vplivom bližje in lahko dosegljive Jugoslavije. Toda tudi tukaj ie opažati napredovanje nemškega jezika, posebno po občinah, skozi katere pelje bivša Južna železnica; v severnem delu Podjunske doline sta dosegli Riharja vas in Doberla vas celo nemško večino. Močno ogrožen je nemški jezikovni otok Piiberk. ki je obdan okrog in okrog od občin s slovensko večino. Slovensko večino imajo tudi v višjih dolinah Karavank ležeče, od prometa odrezane občine Bela. Sele. Slov. Plajberg. V jezikovnem otoku Žel. Kapla je nemštvo malo nazadovalo. Tretja skupina občin s slovensko večino leži v srednjem Ro-žu in v zapadnem ozemlju Satnice. kjer je slovensko obrambno delo že od nekdaj zelo močno in pospeševano vsled otvoritve karavanškega predora. Toda ravno tukai je nemški jezik v občini Sv. Jakob, svoječasni trdnjavi slovenskega obrambnega dela. vsled razvoja prometnega središča in sedanjega obmejnega kraja Podrožčica tako napredoval, da je dobila občina nemško večino. Končno so posamezne občine s slovensko večino še severno Drave pri Velikovcn in v vzhodnem ozemlju Sat« niče in dve v spodnji Zilski dolini.
Nemško jezikovno ozemlje se ie posebno v spodnji Zilski dolini močno povečajo. Tukaj se je raztegnil že leta 1910. obstoječi nemški most od Beljaka čez novi, razvijajoči se obmejni trg Podklošter v nemško, žal zgubljeno kanalsko dolino proti zapadu in vzhodu. Še večji je prirastek nemškega ozemiia na zapadu in vzhodu Celovca, kjer Je v vseh občinah ob železnici med Beljakom in Celovcem in vse ozemlje okrog Velikovca nemška večina. izvzemšL y eni edini, medtem ko sta bili 1910. za-
padno od Celovca Ke dve s slovensko večino, vzhodno od Celovca pa devet Tudi južno od Celovca se Je razširil nemški jezik. Le v Borovljah je nekaj nazadoval. V Labadski dolini končno je nemštvo napredovalo v trški občini Labnd. četudi je bila združena z močneje mešanimi deli sedaj jugoslovenske občine Ojstrica. Temu nasprotno je odstotek nemškega jezika v 4 sosednih občinah nekaj nazadoval, četudi se mora te označiti še kot čisto nemške,
Ljubljanska veduta
Brez posebnih izdatkov in de! bomo dobili v Ljubljani najlepšo veduto, čim bo prehod preko južne železnice med Aleksandrovo cesto in Latermanovim drevoredom razširjen. Treba bo le prestaviti trafiko in morebiti tudi še straniščno poslopje ob prelazu nekoliko proti Bleiweisovemu parku in odprl se bo iz Aleksandrove ceste veličasten pogled po vsem drevoredu in obratno. Iz mesta gledano, ležita na levi strani tako Aleksandrova cesta kakor tudi drevored v ravni črti. Ker se je tekom časa drevored izkazal kot preozek, je bil razširjen proti sedanjemu angleškemu parku, tako da tvori danes v celotni širini le podaljšanje Aleksandrove ceste. Treba pa bo na tej strani ob parku nasaditi tudi novo vrsto dreves in obenem preložiti plinove svetiljke k novi drevesni vrsti. Sedanja desna vrsta dreves bi bila na ta način v sredini razširjenega drevoreda, kjer naj bi ostala toliko časa, dokler ne bi drevesa Iz-mrla.
Kakor se čuje, nameravajo letošnjo pomlad Trubarjev park temeljito re-stavrirati. Jako primerno se nam zdi, ako bi se pri tej priliki izvršila tudi ta dela. Posebno ponoči bo pogled izpred pošte na Aleksandrovo cesto in naprej po drevoredu naravnost izredno veličasten: Najprej lepa vrsta svetiljk po elegantni cesti, nato pa v rahlem loku penjajoče se lučice tja do parka v Tivoliju, kjer zamirajo v ozadju v daljnji tmini tajinstvenega gozda. lahko trdimo, da bi nam za ta pogled lahko zavidalo marsikatero večje in bogatejše mesto, kakor je naša bela. vedno bolj razvijajoča se Ljubljana.
Predvečer nacionalistične proslave v Mariboru
Maribor, 21. marca.
Organlzaciia iugoslovenskih nacionalistov v Mariboru je ob priliki jutrišnje proslave razvitja prapora priredila danes ob 20. izpred Narodnega doma veličastno manifestacijo. Pred Narodnim domom se je zbralo par tisoč narodnega mariborskega občinstva, nakar se je razvi! lep pohod po mesti'. Na čelu je korakalo pevsko društvo «Dra-va». nato godba glasbenega društva »Drava*, za godbo uniformirana četa mariborskega društva Orjimašev. Tem so sledili Medj!murc! v slikovitih narodnih nošah !n za njimi četa ženske sekcije Orjune ter nebroj ostalega občinstva. Povorka je krenila preko Aleksandrove ceste k vlii kumicc g. doktorja Lipoldove v Ciril Aletodovo ulico. kier se je poklonila kumici deputaci-ja oblastnega in mestnega odbora. Pevsko društvo <Drava» je zapelo par lepih komadov, godba na je irtonirala narodne komade. Manifestacija se ie nadalje razvila po mestu med prepevanjem domoljubnih pesmi do Narodnega doma. kjer je bfl razhod.
Maribor je no:oi pokazal, da se dostojno zaveda kot obmejno mesto združitve v enotno nacijonalno falango, ki bo kos težkim nalogam jugoslovenske-ga prebujenja. Vse mesto je v slavnostnem razpoloženju. Za jutri se pričakuje velikanska udeležba iz vse države. Centralni odbor iz Splita se pripelje tekom nocojšnje noči. Istotako beograjski oblastni odbor. Z jutranjimi vlaki na bodo prispeli večinoma nacijonallstl iz Slovenije in Hrvatske. Na Glavnem trgu stoji kljub precejšnjemu odporu klerikalnega občinskega sveta tribuna okrašena z ju;-os'ovensk:ml trobojnlcaml. Upamo, da bo ta proslava pokazala našim narodnim nasprotnikom porast državne jugoslovenske ideje. Zvečer je bila po odhodu prav prijetna zabava v Narodnem domu.
k
LJUBLJANSKI DVOR
i n o ™--
Vajeniška razstava v Ljubljani
iveea obrtnih zadrug v LjuMjari je skle* nila, kakor smo re objavili v našem lista, di priredi koncem šeiskegu Jeta obrtnosn«« daljcvalr.ih šol vajeniško razstavo, ki bo o K« segala območje cele Slovenije. Prireditev bo prva te vrste v naSi državi in vlada za njo v obrtniških krogih izredno zanimanje. Ra»« stara mora nuditi najlepšo sliko strokov« nega nivoja natego obrtniškega naraščija, ki naj tvori podlago nadaljjicmj razvoju enega najvažnejših tn najmočnajših stator.
Otvoritev razstave se jc določil« na 26. aprila. Prijavilo se je dosedaj že nad 800 vajenecv in vajenk, ki bodo razstevili čez 1000 izdelkov. Sodelovanje je dovoljeno va» jeneem ©d dragega učnega leta dalje, po* leg njih pa bodo lahko razstavili vvoja dela tudi pomočniki. Jo so bili opro5čoni od 1. oktobra lanskega leta dalje. Vajenec od« nosno pomočnik, mora izdelati delo, ki ga bo nastavil, iz svoie stroke, sam in brez vsake tuje pomoči. Delo mora Imeti prak» tično vrednost. Ker nima Zveza obrtnih ta« drug za tako prireditev nobenih fondov n razpolago, je zaprosila ra gmotno podporo oblastva in razne stanovske korporaeije. Ta ko )e dobila gmotno podporo od ljubi jan« skega oddelka ministrstva ra trgovino m in« dustrijo, od trgovske in obrtnUke zbornice ia Obeta« banke, Tndi up»ve
Danes:
Asta Hielsen, Affred Abel
v ljubevni tragediji
Strastna žena
Ne zamudite si ogledati ta brerfconktirenčif! fila, kateri Vas bo ob vzoklti splošno priljubljene godbe kar najbolje zabaval. Predstave ob nedeljah ob pol 11, 3-, pol S, j po! 9.; ob delavnik h ob 4., pol 6., pol 8., 9. ! —————————————
ga velesejma, v čegar prostorih se bo vr§i« la razstava, je dala te prostore brorp!ačn» na razpolago ter podpira vsestransko ta akcijo, velevažno za nase gospodarsl o.
Povodom otvoritve vajeniške razstave es bo vršil 26. aprila t. L vajeniški dan, za ko* terega se Je doslej priglasilo čez 1600 izven« ljubljanskih vajencev, ki se ga bodo ndele« žili pod vodstvom učiteljstva obrtno nada« ljevalnih Sol. Na vajeniškem dnevu se bo« do vršila predavanja, ogled razstave in me* sta.
Zveza obrtnih zadrug je že začetkom naa vembra L 1. vsem obrtno>nadaljeva1nim Bo« lam v ljubljanski in mariborski oblasti po« slala prijavnice, s katerimi naj bi se vajen« ci priglasili k razstavi. V mariborski oblasti uspešno sodeluje pri tej akciji Splošna zve« re obrtnih zedrug. Termin za prijavo se je podaljšal do I. aprila in je pričakovati, da bodo tako vodstva obrtno nadaljevalnih šol kakor tudi za gospodarstvo v Sloveniji, naj« niso prijavili svojih vajencev, storili ro te« kom tedna, da se zagotovi ekciji, ki Je naj« važnejšega pomena za naš obrtniSki stan kaor tudi ra gospodarstvo v Sloveniji, naj* boljši uspeh.
Shod stanovanjski!) najemnikov
Ljubljana, 21. marc«.
Danes »večer se je vrši! v veliki dvoran! hotela Union povodom bližajoče se nove re« Sitve stanovanjskega vprašanja javen shod stanovanjskih najemnikov, katerega se j« udeležilo preko 1500 oseb.
Shod je otvoril društven? jtredsednik g. Vencajz, ki ie v svojih izvajanjih orisal t»« žavni položaj stanovanjskih najemnikov in podnajemnikov, naglašujoč, da dosedaj in nobena vlada ni ukrenila ničesar, kar W v znatni meri pripomoglo k rešitvi še vedno pereče stanovanjske krize. V Sloveniji je šc vedno zasedenih mnogo privatnih stanovanj r državnimi uradi. V Ljubljani sami je pot trebno najmanj 800 stanovanj in je skrajni čas, da zgradi država za svoje potrebe last« ne stavbe. Občina je v oiajSanjc stanovanj« ske bede sicer že precej storila, vendar pa Se vedno prema'o. Govornik je -rjavil, da zaščita stanovanjskih najemnikov in pod« najemnikov ne sme prenehati toliko čas«, dok'er ne bo rešen« stanovanjska kriza. Za« to naj estane v veljavi stari stanovanj ski zakon.
G. Makuc je kritiziral postopanje poas* raemih hišnih gospodarjev s najemniki. Zahteva! je istotako, da se zavčiti najemni« kov nikakor ne sme ukiniti, ker bi sicer hiš* ni grwpodarJi položaj preveč izrabili, kar so čuti deloma že sedaj, čeprav še nimamo no* vega stanovanjskega zakona.
Nato je predsednik Venca i* prečital sle« dečo resolucijo, kl jc bila sprejeta i vihar« nim odobravanjem:
Na velikem protestnem shoda zbrani sta« novanjski najemniki fz Ljubljane in prod« krajev ugotavljajo: I.) V povojnih letih s« ni gradilo v Ljubljani niti normalnemu let« nemu prirastku odgovarjajoča število stan o« <acj. Vsled tega se stanovanjska kriz« šo povečuje. Veljavnost novega stanovanjsko« ga zakona se omejuje brez potrebe do let« 1927-, ker je jasno, da niti najbolj forsinna gradbena delavnost do tega rok« ne moro uspešno emiKti stanovanjske bede. Tudi no« beno povišanje stanarin ne more dovesti do poživitve gradbene podjetnosti dokler t» investicije nc nudijo sigurnosti in rentabil« nos ti.
Zato se zahteva: Parlament naj estvari začasen provizorij s tem. da se za eno leto podaljša dosedanji zakon oziroma neredb« o zaščiti najemnikov, da se more med t-« Časom s todelovanjem najemniških orjaki« zaclj izvršiti premišljena stiKzacija »o ve g« stanovanjskega zakona. Hišnim Ia.jtnikcm n«j se dovoli !e pod tem pogoje« razširiti stanovanjski prostor, ako se istočasno t za* konom preskrbi, kam naj se deložiriiu na« jemniki naselijo. Hišni najemniki tndi od« klanjaje raztegljive pojme o nemoralnem vedenju in žaljrnju hišnega gospodarja, ki naj bi bili povod za od,->ovčdni rok. Nobena ricložecija se ne sme izvršiti poprej, nego jm nakazano prizadetemu najemaiku drugo atss novanje.
Invalidom in vojnim žrtvam, ki s« rrištd lastniki, naj se dovoli svobodno razpolaga« , nje z njihovim hišami lo pod tem pogojen*, ako poskrbe, da dobe deložiranci r.a riepo« lago drugo stanovanje. Rodbin« drž«^nega uslužbenca se sme deložlrati šele tedaj, aks ee ji je preskrbelo v službenem Lra.hi drugo stanovanje. Zaščit« poslovnih prost-5rov n«j se vnese v novi zakon m ima veljati tolik® čas«, dokler velja zaščita stanovanj. Hišni najemniki ugovarjajo tudi zvišanju najers« nin, kakor jih predvideva zakonski načrti ker sedanji prejemki delavstva, u služben« stva in upokojeneov ne dovoljujejo ve^jii izdatkov.
OB
72-a
BLEKB
OB
NA ROKE
O B emutni ™ 9
RNATOVIC
Ustanova Antona Kolenca
Te dni so potekla tri leta, odkar počiva na celjskem okoliškem pokopališču velik in iskren narodnjak ter mlaJino-Ijub, trgovec Anton Kolenc. Slučajno se je proslavila triletnica njegovega spomina prav Jepo na ta način, da je kura-torij Kolenčeve zapuščine, obstoječ is gg. vladnega svetnika dr. 2užeka. odvetnika dr. Kalana. ravnatelja Grudna in trgovca Diehla. prvič določil in izplačal štipendije našim visoko- in srednješolcem iz obresti one večmilijonske kronske vsote, ki jo ie poklonil kot ustanovo blagopokojni na smrtni postelji v trajno podporo naši revni učeči se mladini. Za tekoče šolsko leto se ie razdelilo med visokošolce 68.000 Din iu med srednješolce 23.000 Din. Za gojence kmetijske šo!e v Št. Jurju ob juž. žel. je namenjenih 3.200 Din, ki se še-le raz-dele. Za ustanovo je prosilo 27 visoko-Solcev iz raznih mest v tu- in inozemstvu iz raznih fakultet. Od teh je dobilo štipendije 24. Od 20 prošnjikov srednjih, trgovskih in meščanskih šol ie bilo odklonjenih 7. ker po testamentaričnih določilih sploh niso mogli priti pri razdelitvi ustanove v poštev. Oporoka nudi pri visokošolcih prvenstvo sorodnikom, nadaije rojakom iz gornjegraiskega okraja, sicer pa pridejo v poštev vsi pridni, a revni visokošolci Slovenci. Ustanove za srednješolce so deležni predvsem sorodniki, neglede na kraj, kjer obiskujejo kako srednjo, strokovno ali meščansko šolo. in oni marljivi in podpore vredni učenci, ki so gojenci navedenih šol v Celju. Štipendije se imenujejo »Ustanova trgovca Antona Kolenca* ter se bodo odslej razpisovale redno začetkom vsakega šolskega leta. Izplačuje jih v mesečnih obrokih podružnica Kreditne banke v Celju.
Naia država v švedskem tisku
Švede imenujejo civilizirani narodi «severne Francoze«. Ne zaman. Priznati jim je vsekakor treba, da so intelektualno zelo razvit narod in da so — v družbi z ostalimi skandinavskimi narodi res obogatili evropsko kultura. Zato je tem bolj pozornosti vredno, če se loti pisanja o razmerah v naši domovini švedsko pero.
Pa tudi potujejo radi Švedi. Naideš jih širom Evrope, kamorkoli prideš. Vse zanimive dežele so iih polne. Potovanje jim omogoča posebno njihova valuta, kl je dobra in trdna v primeri z drugim evropskim denarjem. O Jugoslaviji se je poiavilo zadnje čase v švedskih ":asopi-sih več sestavkov, kateri služijo, da jih na tem mestu izrecno omenimo.
V	Vecko-žuroalu. ki po svoji vsebin? odgovarja prvovrstnim angleškim in francoskim ilustracijam najdemo v letošnji peti številki lep opis naše orestolice pod naslovom «Preporojenl Beograd.« Napisal ga ie Yeiow Bird. Članek prinaša tudi ilustracije: beograjski rrg. motiv iz turškega predmestja in sliko parlamenta. Pisec naglasa, da ie dobila Evropa v Jugoslaviji novo državo, ki bo pomagala širiti zapadno kulturo v svetu. Seveda se ne more to zgoditi preko noči. temveč šele potea. ko bodo urejene naše notranje razmere. Po narodnostnem ujedinjenju Italijanov in Nemcev prihajajo sedaj na vrsto južni Slovani.
Drugi švedski list. ki govori o nas. je «Stockholm-Tidningen». Švedski turist Ch. Pierre Backman popisuje v niem felitor.istično svoje potovanje po našem jugu. Na:prei se bavi s Saraievom. mestom mošej in džamij, kier se je 1. 1914. Izvršil atentat na Franca Ferdinanda. Backman pravi, da je Sarajevo eno nai-zanimivefših mest v Evropi, ker ie najsevernejši eksponent islamske kulture na Balkanu. Tu se je ohranilo še mnogo azijske kulture izza turških časov. Posebno zanima Pisca saraievski veliki bazar. ki je zelo interesanten in kjer je najti poleg vzhodnih izdelkov tudi mnogo evropskih rndustriiskih oroizvodov. Sa-rajlije. pravi Backman, še oblačijo še po vzhodnih ob'.5aiih, toda ro ob"ašanhi so že popolni Evropejci. Na sarajevskem bazarju ni čuti vika in krika kakor v Carigradu in Italiji. Vse je mirno in trgovec postreže kuncu vluidno kakor v velikih kontinentalnih mestih.
V	drugem sestavku opisuje isti turist Boko Kotorsko. Imenuje jo enega najve-Hčastnejših kra:ev Evrope, kaiereg* je mogoče primerjati s vierwa1dst3tterskim jezerom v Švici. Backman je z avtomobilom prepotoval celo Boko in ie ctlo konstatiral. da se narod rad izseluje v Ameriko, radi česar pronadaio ljudem doma domačije. Da ni v Boki Kotorski ruskih VVrarglovcev. bi bila Boka še boli pusta kakor je. Pisec ie obiskal tudi Crro goro. katero popisuje v tretjem podlistku, kier govori o današnjem Ce-tlnju. Backman omen'a razna zanimiva vprašanja in ne pozabi zabeležiti da se bivše cetinjsko gledališče izpreminja v knjižnico in čitalnico. doč'm se hiši tujih držav preurejajo v šole in javne Brade.
V	četrtem popisu se bavi Backman z Dubrovnikom. Imenuje ga vez med vzhodom in zanadom ter zakladnico na balkanskem Jadranu. Izčrpno popisuje rektorsko palačo in omenja nekoliko zgodovine dubrovniške republike. Med tem ko so na Baikann gospodarili Turki. so cveli v Dubrovniku zlati časi. porasla se je literatura in Dubrovnik je bil jugoslovenska A te na.
Opis svojega zanimivega potovanja zaključuje švedski turist s črtico o Splitu. V tem feljtonu popisuje dalmatinsko narodno nošo. zgodovino stare Salone In Dioklecijanove palače. Kakor le videti Jo	saša dMMviaa m
odnesli ve G nego tisoč gosi in kokoši, naj« brže preko meje v Avstrijo. Seveda se niso branili tudi drugih stvari n. pr.: svtnj, svinj« skih gnati, slivovke, čebule, turščice itd. Slednje so odpeljali kar polne vozove. Celo cestni napadi in roparski vlomi so se do« gajsli Vsaka sled je ostala brezuspešna. Ljudstvo sploh ni več orožnikom neznanje« valo tatvine in vlome, češ, saj itak ne iz« slede tatov. Nekaka resignaclja se je pola« stila prebivalstva. Brezuspešno zasledovanje je imelo neprijetne posledice. Tatovi so po» stali še brezobzirnejši in predrznejši Tat« vine so se množile. Minulo zimo jih je bilo v teku enega tedna v 4 vaseh kar 17. Vlo. milci so minulo leto vdrli v črenšovsko cer« kev ter odnesli zlatnine v vrednosti več de« settisoč dinarjev. Malo prej pa so na nekem tatinskem pohodu v vasi Trnje ustrelili po« setnika, ki je imel izjemoma poguma do« volj, se postaviti tatovom po robu. Zgubil je življenje. Tatvina in umor sta ostala sko« ro leto dni nepojasnjena. Orožnikoma Ko«
de vobče ugoden utis. Sploh bi kazalo propagirati obisk naše revliere posebno na Švedskem, ker ima ta dežela dobro valuto in ker potujejo Švedi drugače v Italijo. S primernim komfortom bi gotovo marsikakšnega skandinavskega i«ot-nika pridobili za stalen obisk letovišč v naši državi.
Dopisi
MORAVČE. Dne 15. t m. smo zaključili
gospodinjski tečaj, ki ga Je priredila naša
marljiva Jugoslovenska Matica. Udeležilo
se ga je 28 deklet. S kakšnim uspehom, to
je pokazala razstava izdelkov, ki Je popol«
noma napolnila šolsko sobo. Videli smo naj«
različnejše predmete, vse lično in prav lepo
izdelano. Vsak se je čudil, da je mogoče v
desetih tednih doseči kaj takega. Pridna so
bila naša dekleta. Zahvaljujemo se za vele«
koristno pridobitev referentu za kmetijstvo
o • ..•• j i-i j ti - j i- i lartču in Budnji ki sta bila pred kratkim pri«
C Sannnii lri 10 ie nnvnlif. nalip fl nurluctc .	,	,	„ f.	., r
deljena črensovski orozmski postaji, se je posrečilo, v najkrajšem času priti morilcu in njegovima pajdašema na sled. Prijeti so po daljšem zasliševanju začeli naštevati svoje mnogoštevilne pregrehe zoper tujo lastnino. Eden izmed njih pa je priznal, da je umoril — seveda nehote — omenjenega posestnika. Vrlima orožnikoma gre vse priznanje. Tro« jica se nahaja sedaj v rokah sodniiske ob« lasti v Dol. Lendavi. Želeti bi bilo, že z ozi« rom na tukajšnje neznosne razmere glede osebne in lastninske varnosti ter v obram« bo državnega ugleda, na kar se mora obra« čati osobito v Prekmurju posebno pažnjo. da bodo te roke trde ter da bodo znale dr« žati vjete ptičke (že večkrat predkaznovane zločince), ker le tako se bo prišlo še dru« gim na sled in napravil konec žalostnim razmeram. Neizprosen boj prekmurski ma« fiji, ki se zadnje čase loti celo izsiljevanja, kar se je dogodilo trgovcu Ostercu v Bel« tincihl
ZABUKOVCA-GRIŽE. SDS sklicuje na praznik Mar. oznanenia dne 25. marca t. I. v dvorano ge Am. Piki v Grižah svoj ustanovni občni zbor za kraj Zabukovca-Griže. Somišljeniki hi treznomisleči vabljeni.
g Sancinu, ki jo je dovolil, dalje g. naduči« telju Tomanu, ki Je dal brezplačno na raz« polago prostore, napredni posojilnici, kl je prispevala drva in pa predsedniku J. M. g Cerarju iz Tustanja, ki je sprožil misel. Po« snemajte I Samo politike nikar ne silite In mešajte vmes, kakor so hoteli tukaj naši »prijatelji«, hvala Bogu brez uspeh«.
LITIJA. Izredni obč. zbor društva »Brat stvo« v Litiji se vrši dne 29. t. m. ob 15. v gostilni pri »Oblaku«. Kot glavni točki sta na dnevnem reda sprememba pravil rn društvenega imena ter volitev novega odbora.
LITIJA. Naše pevsko društvo »Lipa« Je imelo v soboto 14. marca svoj običajni letni občni zbor. Vsa poročila funkcljonarjev so dokazala da društvo lepo napreduje, in da se pridno pripravlja na svoj 4C letni Jubilej. Dne 21. junija se vrši v lUiji velika proslava »Lipe« v spomin ustanovitve leta 1855. Sfavnostl se udeleže vsi še živeči — ustanovni člani, med njimi tudi prvi pevo-vodja g. Capuder, sedaj vpokojeni naduči telj. Tudi vsa bližnja pevska tn glasbena društva so obljubila svoje sodelovanje. Občni zbor sl je izbral sledeče čla-ne: predsednik: šolski nadzornik Bezeljak, podpredsednik Koklič, pevovedja Jereb, nam. Lajovic, odborniki nadpoštar Kolbe, krojaški mojster Potlsek, učiteljica Kalinova, sodni oficijal Habjan ki uč'te!j Zupančič. Namestniki: Medič, Gradišek. Kamenšek In Jelmkar. Vsa bližnja društva prosimo, da upoštevajo našo slavnost 21. Junija, in da ne prirejajo ta dac vsaj nikakih večjih nastopov.
Zagorje ob SavL Sokolsko gledališče uprizori danes ob 20. Jaienovo dramo »Srenja«, ki bo vsakogar zadovoljila v isti meri kakor pred meseci uprizorjena dTama istega pisatelja »Dom«. Pri predstavi sodeluje tamburaški zbor Glasbenega društva. — Zdravo.
HRASTNIK. Na Marijin praznik, dne 25, t m. se vrši v Narodnem domu ob 4 pop. šolska prireditev. Na sporedu so: igra Sme-gulčica, deklamacija in petje. Vabljeni so starši in prijatelji otrok.
ST. JERNEJ NA DOLENJSKEM. V nedeljo ie priredila tukajšnja požarna bramba s pomočjo igralcev »Sokola« žalolgro »Sin«, ki je dobro uspela. Ljudstvo ja napolnilo dvorano hi sledilo igri z veMkrm zanimanjem, kar je najboljši dekaz, da si želi ne samo običajno praznih veseloiger in burk, ampak tudi kaj resnejšega, z- kar Je v prvi vrsti tudi postavljen oder. Goiimo predvsem lepa dela naših domačih pisateljev. Igro je reširal neki domači mesar. JViotH iras Je le orožnik z avstrijsko uniformo, sicer pa smo biH zelo zadovoljni. — Na Sv. Jožefa dan je praznovala gospa Josipina Tavčarjeva, roj. Zagore, iz znane gostilniške rodbine pri »Zagorcu«, kjer Je sedaj gostilna Recelj, 80 letnico svojega rojstva. Se na mnoga leta!
BIRCNA VAS, Tudi v našem kotu napredna misel krepko prodira, kar se ie pokazalo zlasti pri zadnjih volitvah. Uspehi pa bi bili seveda še večji, da ni delal zga- ! ge med železniškimi delavci In kmeti bivši postajni uslužbenec, klerokorrunist, ki so mu nacionalisti trav peti. Ze pred volitvami se je izrazil, da Borko ne bo večno na dan volitev pa je pijan zmage pripovedoval va-ščanom, kako bo odslej vse drugače. Odšel > je v Kočevje kamor spada tn mi smo se po- ■ šteno oddahnili. Moža pa tamošnjim na- ' prednjakom »priporočamo« in upamo, da mu ■ne bodo šli na Hm.	»
CERKNICA. Pred nekaj dnevi je imel v okvirju prosvetnega odseka sokolskega dru« štva okrožni zdravnik br. di. Pušenjak pre« davanje o jetikL Poslušalcev je bilo precej in so vsi z zanimanjem sledili izvajanjem predavatelja. Zlasti poučno jc navajal pro« davatelj sredstva v boju proti tej ljudski morilki na polju profilakse. Pri tem je prav umestno omenil v lokalnem oziru velik zdravstveni in estetični nedostatek, namreč nečistočo glavne ulice, po kateri se ob eni strani po vsej dolžini pretaka gnojnica in druge nesnaga, ki razširja posebno v polet« nem času neprijeten in zdravju škodljiv zrak. Povdaril je žalostno dejstvo, da se prizadeti tržani doslej niso prav nič zmenili za oblastvene opozoritve, da naj si napro« vijo greznice, da se ne bo odcejala gnojni« ca prosto po ulici. Kaj si more misliti o n&s tujec, ki pride v največji trg Notranjske, in vidi, v kakšnem nezdravem in grdem sta« nju je del glavne trike ceste? Upajmo, da bodo lepe in dobro mišljene besede zdrav« nikove našie plodonoscn odmev tako pri ljudstvu, kakor tudi pri občinskem odboru in lokalnem zdravstvenem odseku. Grajani nedostatek naj se čimprej odpravi, da bo naš trg prikupljivejši ln privlačnejši aa tuj« ce. V predkratkem izdani knjigi cCerkniško jezero in okolica* je nadučitelj M. Kabaj le« po opisal naš trg in njega bližnje kraje. Gr tanje te knjige bo marsikaterega tujca pri« vabilo k nam. Glejmo torej, da ne bodo od« hajali od nas razočarani. Bratu zdravniku dr. Pušenjaku se p« zahvaljujemo za njega« vo nadvse poučno predavanje.
ČRENSOVCI V PREKMURJU. že več nego leto dni vznemirja Črenšovc« in okoli« ške vasi dobro organizirana tatinska tolpa, hI	ku JI pride po* teto. Take se |
E nogometnim prvenstvenim
tekmam
(Nekoliko besed na naslov naših klubov In
podsaveza.)
Prvenstvena sezona v Sloveniji se nahaja v polnem razvoju in se s tekmami prihod, dveh nedelj, v prvi vrsti s tekmama Primor« je : Hermes, Ilirija : Primorje In Ilirija : Rapid, približuje svojemu višku. Klubi, ki jih jc začetkoma sezona nekoliko prehitela, so danes kolikor toliko v formi in stremi« jo z vsemi silami za tem, da si zagotove čim častnejše mesto v prvenstveni tabeti ter čim boljše rezultate v posameznih tekmah. V tej težnji pridejo moštva včasih iz ravnotež« ja in pripeti se. da vroiekrvnejši igralci za« vestno greše proti fairnessi In sportnosti, prvim dolžnostim pravega športnika.
Pretečeno nedeljo so se zgodili taki slu« čaji pri dveh tekmah. Pri prvenstveni tekmi Ilirija : Hermes so vkljub vsem prizadeva« njem sodnika nekateri igrači izzvali ne sa« mo nedovoljeno ostro in brezobzirno igro, temveč so se nekateri Igrači Hermesa celo , izpozabill do žaljivk napram igračem pro« i tivnega moštva (leva zveza!). Oboje to je | skvarilo sicer gotovo zanimivo in v športnem I oziru razmeroma prav dobro tekmo. — Drug . slučaj, tokrat nediscipline, smo imeli pri pri« jateljski tekmi Lask : Primorje. Tu se nekaj igračev Laska, torej akademikov, ki bi mo« rali tem boljše razumevati in ceniti discip« lino in sportnost. ni hotelo podrediti odlo« ' čitvam sodnika, vsled česar je bila tekma i predčasno zaključena.
Mislimo, da ni treba dokazovati, d« pro« ' vzročajo taki dogodki športnemu gibanju 1 pri nas v moralnem kakor v gmotnem ozi« ru neprecenljivo škodo. Prireditve morajo biti propagandno sredstvo za pridobivanje novih prijateljev, vsak tak slučaj, četudi osamljen, pa občinstvo ?amo odbija.
Klubi nikakor niso izpolnili svojih nalog ie s tem. ako zberejo tako in tako moštvo , ter mu doprinesejo nekoliko nogometa. Ne, i treba je to članstvo tudi vzgojiti v šport« nem duhu in ga seznaniti s pojmom šport« nosti in gentlemanstva. Nogometni šport, s katerim sodelujejo naši klubi pri učvričanju naš'.- omladine, je v svojem bistvu vendarle zgolj igra, in sicer igra, v kateri naj pride do izražanja mladost in zdravje, nikakor pa ne mržnja in zavist. Zato treba, da vidi iorač v igraču drugega moštva ne mrzkega protivnike, temveč tovariša in druga v igri. Vsako moštvo se mora znati sprijazniti tu« di z izgubljeno igro, ki na športnem polju gotovo ni ničesar nečastnega, in boljšemu ali srečnejšemu protivniku na tovariški ln gentlemenski način stisniti roko ter mu k zmagi čestitati, kajti, kakor rečeno, ta v bistvu ni protivnik. temveč dn?g, ki deluje v istem pravcu in zs istim ciljem.
NI še dolgo tega, kar je veljal na naših športnih prostorih običaj, da so se moštva pred igro in po igri pozd-avila s športnim pozdravom. Ta običaj je bil gotovo lep in je vedno opomnil meštva na sportnost in na tovariške dolžnosti Zakaj se je ta običaj opustil. Smatramo, da bi bilo le v dobro športa in pravega športnega vedenja, ako se pozdrav vnovič udomači in apeliramo tu« di na naš podsavez. da v tej stvari izprego« vori avtoritativno besedo.	B.
rednim klubom, da bo odslej voda blagajno pri prvenstvenih tekmah teh klubov podsa« vezni blagajnik g. Buljevič.
Vzame se na znanje in potrdi izvolitev novega medklubske^a odbora v Celju (pred. sednik g. H. HHd, tajnik g. I. Bartl.)
Službena objava v »Jutru« a dne 13. se ima pravilno glasiti, da morajo klubi pla« čati nasprotniku polovične vozne stroške za 15 oseb in ne, kakor je pomotoma objav« ljeno, za 13 oseb.	Tajnik I.
Svetovni detektiv
Stuari Webbs
pride v
KINO
i>
DVOR",
SLUŽBENO IZ L. N. P.
(Seja u. o. t dne 18. marca.)
Poživlja se Društvo naprednih akaclemfc kov v Mariboru, da javi svoj natančen na« slov. L. N. P.
Na dopis Sokolskega društva, Vid, aa bo odgovorilo pismenim potem. — Vzame se na znanje dopis Uprave sp. prostorov 3. K. Ilirije, Ljubljana, z dne 17. t m. ter sc po« godba v smislu tega dopis« akceptira.
Seoraia sc me UuMjaikiiji diogof«*
SLUŽBENE OBJAVE MOTOSAVEZA
SHS.
(Iz aeje upravnega odbora 13. marca 1925.)
Avtoklub kraljevine SHS je na prošnjo našega saveza priznal našm članom pravico dobivanja triptikov po istih cenah, ki ve« Ijajo za člane avtokluba. Cena triptiku je tedaj Din 500.—, mednarodni vozni izkaz« niči Din 100. Motosavez bo izdal tiskovine, katere bo stavil na razpolago svojim klu= bom, da bodo mogli posamezni člani»motoci« klisti dobiti triptike pri vseh sekcijah avto« kluba.
Zavarovanje motociklistov proti nezgo« dam, jamstveni dolžnosti in poškodbam je treba nujno zaključiti Klubi naj pošljejo savezu seznam članov, ki sc žele zavarova« ti, nakar dobe direktno od zavarovalnice potrebne tiskovine za izpolnitev. Pri vsa« kem članu naj se javi, katero zavarovanje želi skleniti.
Na dopis ljubljanske sekcije avtokluba sklene savez prirediti svoje motorne dirke skupno z avtoklubom dne 16. avgusta ter določi svoje zastopnike za sklenitev podrob« nih dogovorov.
I. hrv. motoklub. Zagreb, javlja 3 dirke, Motoklub Slovenija 7 prireditev. Edelweiss. Maribor. 3 prireditve. Da zamore savez spraviti vse prireditve v »klad in objaviti koledar prieditev, poživlja vse klube, da ja« vijo do 31. marca najkasneje svoje termine, j v kolikor tega še niso storili, ker se na po« znejše prijave ne bo oziralo.
Poročilo I. hrv. motokiuba se vzame na znanje, istotako poročilo beogradskega mo« tokluba o novi upravi s preds. Milošem An« tičem in tajnikom Vel. Jeremičem.
B'agajniku se vsled njegove začasne od. sotnosti imenuje namestnik v osebi g. ba« rona Zoisa.	Tajnik l. i
lz zbora nogometniho »odnikov, sekcija Ljubljana (Službeno). Današnje tekme sodi« jo sledeči sodniki: Hermes : Primorje g. Str« nad, Hermes (rez.) : Primorje (rez.> g. Go« slar, Jadran : Maribor g. Vodišek, Rapid : 1 Celje g. Ochs, Ptuj : Merkur c Franki, Svo» boda : Mura g. Nemec. — Ničo'nlk.
Za smučarje. Kakor nam poročajo s Kr; • vavca je smuka zelo ugodna. Vreme je lepo in brez vetra. Sneg «pršič». Koča je oskrbo* vana v sobotah in nedeljah.
S. K. Ilirija : S. K. Slovan. Na praznik 25. t. m. se vrši ob 15. uri na igrišču S. K. Ilirije nogometna tekma prvih moštev ime« novanih klubov. Po štirih letih si stojita zo« pet enkrat nasproti moštvi obeh najstarej« žih slovenskih klubov. Športni publiki so gotovo še v spominu vse tekme, katere sta odigrala oba kluba, ker so bile iste vedno napete in zanimive. S. K. Slovan, kateri sto« ji letos na prvem mestu II. razreda, bo go= tov napel vse sile, da si pribori časten re« zultat.
Prvenstvena tekmo Primorle rez : Hen mes rez. se vrši po dogovoru med ohema kluboma na Igrišču S. K. Primorja, Dunaj« ska cesta, ter prične ob 13.30.
S. K. Primorje, lahkoa'htska sekaja. Jutri v nedeljo- ob 18.30 sestanek v Na* rodni kavarni, zadnja soba. — Tajnik.
Novi odbor zagrebške Conccrdije se Je konstituiral nastopno: Predsednik Maks Bo. snič, podpredsednika Z'atko Mudrovčič in Robert Singer, tajnika Anton Dcmbič in Bogdan Čuvaj, blagajnika Viktor Z-ingel in Radovan Cernjak, odborniki dr. Pajnie, Rcx smanith, Tičar in D. Vrhančič.
Schaffer, »kralj nogometašev», ki je do« sedaj igral za dunajske Amateurje, je v pe. tek zapustil avstrijsko prestolico ter odšel v Prago, kjer bo igral za Sparto. Vsi dunajski listi obžalujejo v člankih odhod teca prvo« vrstnega igralce in učitelja. Uspehi Schaffer« Ja so pa tudi res občudovanja vredni. Ne« venljive so njegove zasluge, ki jih ima za napredek nogometašev budimpeštanskoga M. T. K. Ko je igral pri I. F. C. Nurnberg, je ta klub postal prvak Nemčije in pod nje« govira vodstvom je iz monakovskega F. C. Wacker napravil najboljše moštvo Južne Nemčije. Kako resno vzame Schaffer svojo novo nalogo, da bi iz praške S pa rte zopet napravil to, kar je bila pred tremi in več leti, je razvidno že iz tega. da je svojo težo zmanjšal na 53 kg. Ko se je iz Monakovega preselil nt Dunej, je imel celih 107 kg. Vsi dunajski listi mu kličejo ob njegovem slo« vesu «Na svidenje!«.
Propagandni pomen športa. Francoski športni pisatelj Clement Vautel piše v pa. riškem sp>ortnem listu «L' Auto» o velikem propagandnem pomenu športa z ozirom na uspehe francoskih športnikov v Ameriki nastopno: «Sport, je naše najboljše p ropa« ganano sredstvo v inozemstvu. Šport delu« je v tem oziru bolj, kakor vsaka umetnost« na prireditev v gledališču ali v koncertni dvorani Kolike vrednosti bt bi!o n p. ako bi Carncntier premagal Dempseva Toda Francija ima ie druge športne veličine, n. pr. gdč. Lenglen (znana teniška Igralka), ki so s svojimi športnimi uspehi večali čast Fran« cije. Kakšen sprejem «o priredili Carpcnti. erju v Nev/vorku, ko je bil Se neporažen! Na tisoče navdušenih ljudi več sto novi« narjev in fotografov je čakalo na njegov prihod. Živimo v stoletju športa; umetniki in igralci nimajo tako širokega polja kakor športniki* Iz tega se vidi kako visoko ee« nijo drugi narodi šport ne le v telesno vzgojnem, temveč tudi ▼ propagandnem •siru.
Kako previden mora biti nogometni sodnik, dokazuje dogodek v Angliji kjer •e nedavno črtali iz seznama sodnika, ki je bil tako nepreviden, da Je dal roko igralcu, ki se je pri opravičil radi slučaja kršitve praviL Kmalu nato Je sodnik določil kazen« aki strel proti nasprotnemu moštvu, vsled
Stracije proti sodniku.
Nurmi poražen. Na lahkoatletskem mu tingu v Madison Square Garden je pri teku na tri milje proti svojemu rojaku Ritoli do« cela odpovedal. V sredini proge je Nurmi pričel omahovati. Končno je popolnoma od; povedal ter se zrušil. Ritola je gladko zmji gal. Zdravniki so pri Nurmiju ugotovili pre-s bavljaine težkoče. Morali so takoj izvršiti operacijo na slepiču.
Charles Hoff odide v Ameriko. Po po« ročilu iz Osla, se je znani norveški lahko« atlet Hoff, končnoveljavno odločil, da se preseli v Ameriko. Že prihodnje dni bo za. pustil Norveško ter odšel v Pariz, kjer bo ostal do septembra. V Parizu bo startal za Racirg Club de France. V Ameriko bo na« to odpotoval skupno z ameriškimi lahko« atleti, ki bodo poleti priredili športno po« tovanje po Evropi. Hoff se bo naselil v Ch:= cagu ali v Los Angeles, kjer bo deloval kot športni novinar.
Sokol
Sokolski listi
Te dni smo dobili hkratu tri sokolske liste, ki so pravkar izšli, in sicer Sokol-ski glasnik 5. številko s prilogo Pred-njak. Sokolič 3. številko s prilogo Naša radost in Vestnik zagrebačke sokolske župe 3. številko.
Sokolski glasnik prinaša dopis o ?it-goslovenskem Sokolstvu v Ameriki dvema slikama. Pismo je poslal tajnik Sokolskega društva v Chisholmu, Miun. br. Tekauc. ki opisuje ondotno sokolsko delovanje in poroča, da si Sokol postavi tam letos svoj dom. — Starešinstvo je izdalo za vse dele sokolske organizacije. to je za Savez, za župe in za društva enotne žige (pečate), katerih od. tise prinaša ta številka Glasnika. Ostali del Glasnika izpolnuje organizačna vsebina. in sicer poročila iz Saveza in žup.
Prednjak ima nadaljevanje vadbenega gradiva za člane, kar je prevod iz češčine od br. dr. Kuščerja in br. Šui-ceja Enako se nadalniie vaibena snov za članice, ki jo prevaja tudi iz čgščine sec*re Trdinove.
Sokolič ima na prvem mestu članek o dr. Oražnu, za četrto obletnico njegove smrti. — Nato sledi kratka sokolska pesem za naraščaj ter snis o drju. Masaryku k njegovi 751etnici rojstva. Pod naslovom: General telovadi, je pri-občena kratka anekdota o pisatelju Anatolu France-u. — Članek o br. Štnk-Iju poroča o uspehih, ki jih je dosegel Stukelj na Finskem. Zanimivo je opisana dogodbica, ki se je zgodila pri so-kolskem društvu v Virovitici. — Brat Jeras nadaliuie svojo zgodovino o telovadbi in sicer obdelava ustanovitev i Južnega Sokola v Ljubljani. — Proste I vaje za deco. dva dopisa in krajše no-| tiče pa tvorijo zaključek tej številki. ! Naša radost ima na prvi strani dve iiubki pesmici, nato pa kratek spis o j Tyršu in Fiigneriu. — »Skrivnost« je naslov povestici iz češčine. opisuje pa dogodek o sv. Petru in o sokolski mladini. Zadnia je dotrodbica o Ančici. ki si je prislužila sokolski kroj. — Pod rubriko zabava je pa mnogo zabavnega gradiva za deco. | Sokolski vestnik zagrebške župe pi ima sledečo vsebino: Sokolstvo in narodni poslanci. Jugosiovenstvo. Ruski Sokol in njegova naloga v inozemstvu. Naše državno uedinienie. Zaslužni sokolski delavci. Glavna skupščina Sokolskega društva I. v Zatrrebu. 7.uone vesti, vesti o jucoslovenskem Sokolstvu, o slovanskem Sokolstvu in končno raznoterosti
Vreme
Mala depresija, ki je pred tednom dni prinesla tonle.iše vreme severoza-pnHni Fvrool. je izredno hitro izgin:'a prof vzhodu in se vrh tega naglo zmanjšala. Topli zapadni veter je zavladal samo severno od Aip in južni zrak z Afanske-a oceana le za el sani.) preko F.ancije in N mčije; takoj ga je izpodrinil zopet mrzli sever in iede-nohladni zrak s Severnega ledenega morja se je preko Skandinavije in preko morja okrog nje razprostrl znova daleč proti jugu. Ker se je istočasno razvila lokalna denresija nad Južno Italijo in južn'm Balkanom, je kakor velikanska črpalka potegnila nase mrzli zrak. ki se je preko srednje Evrope raz-lil v predel Sredozemskeea morja, kjer je dotlej vladalo vendarle precej toplejše vreme. V nredelu. kjer so se mrzle in tople zračne plasti stikale in mešale. so nastali silni meteži, ki so bili naiizdatnejši na Balkanu.
Tudi ostala Evropa je imela mrzlo vreme ves teden, le da po drugod niso bili tako močni vetrovi, kakor v bližini Sredozemskega morja.
Koncem tedna je prišla nova velika depresija mimo Islandije in čez Skandinavijo ; toplejši jugozapad ie že v petek gospodoval severno od Alp in Karpatov, južno od Aip pa se je pojavil šele v soboto opoldne. Toda na zapadni strani depresije že zopet prihajajo proti jugu mrzle zračne plasti, ki tamkaj znova ohlajajo ozračje.
Vremenska napoved za nedeljo: Po-
slabšanje, kasneje padavine. Temperatura se bo znižala. Zvečer severni %'e-trovL
Domače vesti
Cen}, naročnikom-zamudnikom
Ker naši opetovanf opomini za plačilo zaostale naročnine niso nič zalegli, smo primorani z današnjim dnem, da začnemo ustavljati list vsem. ki se nočejo zavedati svoje dolžnosti napram listu. Skušnja je Dokazala, da je pri takih naročnikih boljša prva kot zadnja zamera; kajti kdor Usta sproti ne plačuje, ga potem. če mu dolg naraste, še veliko težje. Škoda, ki pa na ta način raste listu, gre lahko v stofsoče Din, ako se pravočasno ne napravi red. Ako bi se radi nesolidnih naročnikov izgubilo povprečno samo po 100 izvodov «Jutra® na dan, pomeni io škode 30.000 Din na leto. Odstotek naročnikov, ki list naroče, a kmalu ostanejo z naročnino na dolgu, pa je žal mnogo večji, vsled česar ne preostaja druzega kot da prekinemo z nadalj-nim pošiljanjem lista na take naslove. S tem ne bomo zavarovali pred škodo le list. marveč tudi redne in požrtvovalne naročnike, ki jih velikokrat zadene netočnost pri listu baš radi posla z nerednimi naročniki.
Ceniene naročnike radi tega prosimo, da brez od'oga poravna?o zaostalo naročnino, da ne bodo imeli neprijetnosti. Od nikogar, ki mu list pošiljamo, druzega ne zahtevamo, kakor izvrševan ie dolžnosti rapram listu. Radi ogromnih izdatkov lista. žal. pri najboljši volji nikomur ne moremo in ne smemo pošiljati zastonj.	Uprava «Jntra»,
*	Spremembe prt vodstvo ItobHanske direkcije državnih železnic S kraljevim ukazom sta vpokojena pomočnik direktorja Inž. Šega ter načelnik maštaskega odeler.ja inž. I. O g r i n c, za pomočnika diresforja Je imenovan dosedanji načelnik gradbenega oddelka inž. Mate Sch n e 11 e r. za načelnika mašlnskega oddelka tež. Doli riše k, dosedanji šef kurilnice v Maribora, za načelnika gradbenega oddelka taZ. Emil H o f f m a ti n, za Šefa kurilnice p3 inZ. 'ar m a n.
*	Veliki župan mariborske oblasti dr. Plrktnaler se je vrnil iz Beograda ter zopet sprejema ob uradnih urah oh sredah m sobotah.
*	Promocija. Na graškem vseučilišču je bil prošlo soboto g. Pavel P c h a n i iz Trebnjega prom oviran za doktorja vsega zdravilstva.
*	Delegacija finančnega ministrrtva v Splitu je končnoveljavno likvidirana. Delegat Bogdanovič Je upokojen, uradništvo , oa }e premeščeno v Sarajevo.
*	Imenovanje v zdravniški službi Za šefa nove bolnice na Sušaku je Imenovan zagrebški zdravnik dr. Vellmir Gutesa.
*	Ugleden gost lz Amerike v Jugoslaviji. Iz Newyorka je prispel v Beograd v svrho študije naših razmer urednik newyorškega časopisa »Forelgn Arfalrs« in velikega lista lEverang Suna.-, Hamiltos Armstrong, ki je bil leta 1912. nekaj časa vojaški delegat pri ameriškem poslaništva v Beogradu in dobro Pozna naš narod. Armstrong je v zadnjih letih napisal že celo vrsto člankov v obrambo naših pravic, med vojno pa Je živahno agiftraf za pomoč srbskim vojnim invalidom. Obenem je tajnik odbora, ki v Zedtajeraih državah zbira sredstva za amerikanski dom vojnih sirot v Selcu pri Crikvenlcl, V Beogradu ostane Armstrcmg neka) dni. nakar odpotuje v Bukarešto, na Dunaj, v Prago in Berlin.
*	Profesorski kongres v SkopCa. V Skpe« Un se Je predvčerajšnjim pričela seja glavnega odbora udruženja srednješolskih profesorjev. Udeležba delegatov ie nmogo-fcrojna. lz Slovenije so prispeli delegati: ravnatelj dr. Koron ter profesorja Lapa (ne in PavKč. Na seji. ki bo trajala štiri dri, se bo razpravljalo zlasti o novem srednješolskem zakonu ter o pripravah za mednarodni profesorski kongres, ki je sklican za mesec avgust v Beograd.
*	Masarykova proslava v Ljutomera. Iz Ljutomera nam pišejo: Češkosk>va?ka-ju-goslovenska liga je razširila svoje delovanj? tudi v naše kraje. Dne 18. marca je pod okriljem »Sokola« predaval g. urednik Borko o Masaryku In njegovem delovanju. — Uvodoma je omeni! cilje Češkoslov.-jugosL Hge potem pa nas je poved d po isti poti, kateri je stopal filozof-državnik Masarvk od kovačnice v Cejču do kraljevih Kradča-flov. Precej številno poslušalstvo Je z Izrednim zanimnjem sledilo predavanju, tri Je fcilo jasno, koncizno Iti sestavljeno z globokim zuanjem obširne tvarine in z vso ljubeznijo, ki so jo vredne filozofske misH veHkega misleca žn državnika. Za svoja lepa Izvajanja je žel predavatelj zastažen-o odobravanje. Predsednik kultunio-prosvet-nega odseka »Sokola« mu je med splošnim odobravanjem čestital na lepe sestavljenem predavanju. Nato je ljutomerski oktet zapel staročeško »Byvaly Cechove«, in vrsto drugih pesmi. Tako je potekla Masarykova proslava v m a mer. ju češkoslov.-iugosloven-skega bratstva.
*	Masarykovo proslavo v Dravograda priredi dne 25 t. m. ob 11. dopoldne Jugosl. čšL Liga skupno s Sokolom Meža-Dravo-grad za celo Koroško okrožje. Predava prof. dr. Dolar lz Maribora.
*	Izplačevanje pokojnin upokojenemu železniškemu osobjo. Po odloku generalne direkcije državnih železnic z dne 26. febr. t L štev. G. D. 8175 se bodo po zakonu o državnem prometnem osobju upokojenim železničarjem odslej Izplačevale pokojnine preko finančnega ministrstva. Upokojenci, ki prejemajo pokojnine po starih predpisih, bodo prejemali pokojnine še v naprej pri direkciji državnih železnic.
*	Sestanek rez. oficirjev. Vsi gospodje rez. oficirji, ki so prijavili svoj pristop k snujočemu se društvu rezervnih oficirjev za Dravsko div. oblast, so vabljeni na sestanek dne 27. t. m. ob 20. v restavraciji 'Zvezda* v Ljubljani. Pripravljalni odbor bo podal poročilo o svojem delu ln o si- ' tuactiL iti ie nastala do občnem »bora
Udrnženja rez. ofiefra I ratnifca v Beogradu ter stavil predloge, ki so z ozirom na nasia-li položaj potrebni. Odbor.	606
*	Virman fn provizija prt čekovnlli računih. Da se udeležencem v poštno-čekovnem prometu olajša uporaba čekovnih računov tudi pri Izplačilih v gotovini, bodo poštna hranilnica fn njene podružnice od 1. aprila dalje zaračunavale provizijo v dosedanji izmeri poi pro mille samo pri zneskih do Din 30.000, pri večjih dispozicijah pa se bo od zneskov, k! presegajo Din 30.000 zaračunavala provizija le v izmeri četrt pro mille. Pri tej priiikl se opozarjajo lastniki ček. računov na dejstvo, da se pri dispozicijah virmanu t. J. pri dispozicijah v korist drugih ček. računov (kakor tudi pri dispozicijah v korist čekovnih računov Narodne banke pri Poštni hranilnici in rjenili podružnicah v Ljubljani, Sarajevu. Zagrebu ln končno tudi pri dispozicijah v korist žiro-računov pri Narodni banki ne zaračunava nobena provizija.
*	Obrtniško zborovanje v Središču n.D. Etae 15. t m. se je vršilo v Središču Izredno dobro uspelo obrtniško zborovanje, kl je nudilo najlepšo sliko stanovske zavednosti in sol:darnosti obrtništva tega okraja. Prav izčrpno glavno poročilo je podal znani organizator obrtništva g. Jakob Zadra-vec. Poročal je zboru o predlogih, ki lih Je stavila Trgovska in obrtniška zbornica za Slover/jo glede bodoče zakonodaje, državnega proračuna ln glede obrtniških kreditov, za katere se je naša zbornica zavzela s tako vnemo, da smo jih vendar že dobili. Nadalje je poročal o zborničnih akcijah glede izenačenja davčnih bremen itd. Zborovale1 so pazno sledili izvajanjem poročevalca, ki so žela splošno odobravanje. Spre jete so bile resolucije, ki vsebujejo aktuel-ne, najvažnejše zahteve našega obrtništva ln ki so se odposlala ua vsa merodajna mesta.
*	Gospa Ratlpa Guštlnova t. Dasi za dnevom se cdpiraio novi grobovi, v ka:ere legajo naši najboljši, idealni ln požrtvovalni stari borci ln idealisti za narodno stvar. V solnčni Metlki, v srcu Bele Krajine, je za-tisnila za vedno oči ena najdelavnelših Ci-rilmetodarlc, gospa Ka:ina Gušiinova. Blaga pokojnica je načelovala podružnici od leta 1909. Bila je vrlo ag'lna predsednica, kl se je neumorno trudila za prospeh ondot ne C M. podružnice. Njen vzgled nesebičnega rodoijubja le ožarjal vso Me liko ter vspodbujal domačine k sodelavnosti. Njeno rodoljubno deio bo ožarjalo njen spomin ne samo v rojstnem kraju, temveč st je postavila s svojo delavnostjo za kulturo in pro-sveto svojega naroda nemlljiv spomenk v Sloveniji. Družba sv. Cirila in Metoda bridko obžaluje smrt svoje pridne članice ter Ji kliče v grob: Bodi t| sladak poč tek po tolikem delu. bedi ti lahka rodna žemljica, katero si tako nesebično ljubila!
*	Visoka starost. V Koprivnici pr| Kozjem Je umrl te dni tamkajšnji posestnik Janez Jevšnik v visoki starosti 92 let Zadela sa Je kap. Do svo^e smrti fe bil še razmeroma krepak ta je sam vodil gospodarstvo.
*	Nova če ta v ljutomerskih gsrtcsh. Nova okrajna cesta se gradi v ormoškem okraju. Dosedanja cesta čez Staro goro se bo zaradi visokih vzdrževalnh stroškov opustila. Nova cesta Ima velik gospodarski pomen za vinorodne kraje, kl gravi.l-rajo k Ljutomeru.
*	Nor zakon o občinah. Minister za notranje zadeve, Boža Maksimovič, Je podpisal odlok s katerim se pri samoupravnem oddelku omenjenega ministrstva ustanovi posebna kom'slja, kateri je poverjena naloga. da Izdela načrt novega zakona v občinah. Zakon bo veljaven za vso državo. Komisl]! je k»t ekspert prideljen načelnik samoupravnega oddelka g. Katlč. Komisija bo v najkrajšem čas« pričela svoje delo-
*	Zdravniško društvo v Msrlbarn ima svoj redni letni cbčni zbor dne 24. t. m. ob 6. uri zvečer v hotelu «Meran», nasproti glavnemu kolodvoru v Mariboru.
*	Jugosl. akademsko društvo »Triglav« v Ljubljani s! Je IzvoMlo za po'etni semester sledeči odbor:« predsednik:« Golouh Ciril, cand. !nr., podpredsednik: TipliS Liu-bo, stud. iur., tajnik: Cvetko Zvonko, cnnd. iur„ blagajnik:« Šijanec Milan. cand. iur., knjižničar: Trampuš Joško. stud. geod., gospodar: Ficko Alojzij stud. ing. mnnt., arhivar: Kuharič Boris, stud. ing. mont., namestniki: Cvetko Branko, cand. iur., revizorja: Planinšek Odon, cand. iur. in Lov-rec Mirko, cand. iur. Pros"mo tovarlška akademska društva da vzamejo tem potom novi odbor na znanje.
*	Velik narodni dobrotnik. Trgovec Vašo DJukovič v Denveru v Zedlnjenlh državah severne Amerike Je lansko leto poslal našemu ministrstvu prosvete znesek 1 milijon Din za vzdržavanjg siromašne šolske dece njegovega rojstnega kraja Risanj v Boki KotorskL Da se omenjeni fond okrepi, je DJukovič nedavno daroval še znesek 500.000 Din. Minister Pribičevič Je velednš-nega dobrotnika šolske mladine predloži kralju v zasluženo priznanje
*	Advokat dr. Vladimir Moskovlč Je otvoril svojo odvetniško pisarno v Zagrebu, Jeiačtfev trg št. 23 L	607
*	Konfiskacija »Naše Straže«. Policija Je zopet konfisci.-ala včerajšnjo mariborsko vNaše Stražo«, proti kateri je baje vložila tekom njenegd kratkega življenja od volitev naprej nič manj kot 25 ovadb. Ravno pretekli teder. pa je bilo proti »Naši Straži« •vloženih tud! par tožb zasebnikov radi ča-stlkraje.
*	Podporno društvo železniških oslož-bencev v Ljubljani, Je na svojem občnem zboru dne 15. februarja 1925. sklenilo sledeče spremembe. Od 1. aprila 1925. nadalje plača vsak član mesečno članarino 3-50 Din. Od 1. maja 1925 do preklica bo društvo za vsak smrten slučaj pravnim naslednikom Izplačalo povišano denarno podporo 3000 Dia. Zadevne informacije se poizve
če kupite nogavice brez žiga .ključ*, ker eden par nogavic < ligom ia znamko (rdečo^
tnodio, zeleno ali zlato)
„klju£"
traja tako dolgo kakor itirj« pari drugih. Kupite eden pat ta prepriča če sel s3-a vi
BARVNE BLAZINICE
za Rofa, Bllckensderfer,
U yima, Sum, Star in Yost
pisalni s*roj dobavlja i«90a
FBflHC BAB, tjnminno
pri društvu, gg. zaupnikih in na letnem poročilu na vseh postajah nalepljeno.
•	Slovensko planinsko društvo ponovno opozarja vse svoje č!a*ie, da morajo prinesti s seboj vse izkaznice, ako žele uverenje za polovično vožnjo, ki jo uživajo člani planinskih društev.
•	Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu ima na praznik dne 25. marca ob 2. popoldne 45. redno glavno skupščino v dvorani Fr. Robleka v Žalcu. Dnevni red običajen. Hmeljarji pridite vsi! Društveno vodstvo.
•	Zveza gostllnlčarskih zadrug za Slovenijo v LJubljani ima redni občni »bor 26. t m. ob 10. dopoldne v prostorih g Kavčiča v Ljubljani, Privoz 4. Na dnevnem redu Je med drugim tudJ sprememba pravil. Za vsakih 20 članov zadruge se sme udeležiti po 1 delegat občnega zbora.
•	Zveza slovenskih srenj In sosesk. Radi nastalih tehničnih ovir se mora ustanovni občni zbor .Zveze slovenskih srenj ta sosesk* preložiti na poznejši čas. Mes o niega se vrši isti dan (25. t. m.) ob Istem času (11. uri dop.) in na istem mestu (Mestni dom v Ljubljani) zborovanje zrs'opnlkov vseh slovenskih srenj in sosesk, kl je sklicuje agrarni komisar dr. Fran Spiller-Muys. Na dnevnem redu so: predavanje imenovanega agrarnega komisarja o postanku, zgodovinskem razvoju In gospodarskem pomenu slovenskih srenj in sosesk, ustanovitev smernic za enotni notranji ustroj srenj in sosesk ln gospodarski razgovori in predlogi, t'čoči se naših sren) In sosesk. Po zborovanju se vrši seja pripravljalnega odbora za ustanovitev «Zveze slovenskih srenj ta sosesk« in se vabilo v ta odbor pozvani zastopniki srenj in sosesk, da se te seje zanesljivo udeležijo.
•	Poiiončevanje poljskih miši. V zadnjem času 50 se zelo močno razpasle pcljske miši ki so pričele resno ogrožat) obstanek poljskih kultur ta travnikov. Dolžnost vsakega zemlj:škega posestnika ln zakupnikov kmetijskih zemljišč le, da tega nevarnega poljskega škodljivca prično kar najtemeljiteje In vztrajno pokončevati. Zatranje teh škodljivcev naj se prične vsake leto v zgod nji pomladi ta s'cer g strupenimi pital, s katerimi se s pomoClo Horovega aparata za-kade vse mišje luknje aH pa s strihninovim ovsem. Natančna navodila glede nabave ta uporabe sredstev za to pokončavanje dobe Interesenti med občajniml uradnimi urami v mestnem gospodarskem uradu v LJubljani.
•	Vojak, kl se Je sam kaznoval s smrtjo.
V Varaždinu je vojak Nedeljko' Blagojevič te dni zaspal na straži pri konjih v hlevu. Ko ga ie inšpekcija zalot la spavaječega. je — v svrho, da ga oplaši — premestila enega konja v drug hlev. Ko se je NedelJ-ko prebudil ln pogrešil konja, se Je — boječ se kazni — v hlevu obesil. Našli so ga mrtvega poleg konjev. Tragičen slučaj Je vzbudil med oficirji ta vojaki sočutje z nesrečnim vojakom.
•	Iskanje voJaSklh grobov v Sloveniji. Komisija za Iskanje ta urejevanje grobov ital jansklh vojakov, umrlih^v ujetništvu v .Tu"os1»vlJI. se obrača tem potom dT gg.
ixcella
ta
je najboljši ta vendar najcenejši stioj za rodbino in obit — Nadomestni deli ia vse stroje.
J. GOREČ, UUBUANA
palača Ljubljanske kreditne banke*
Per! s
Sasno&sUnom!
Avtomatičen apa-at ra oranie perila.
Zastopsivoi A. GUNDRUM, Cesta na Goren:sko železnico št 20, Ljubljana.
Hofigden vet nI o tivoma
glede kakovosti in cen ter velike izbere manufaktnr-nega blaga, katero se dr bi pri tvrdki
1232 a
JO S. SNOJ v liublJeni
Zq ocarinenje uvoznega in izvoznega blaga
Spedtelfske ros'e, mednarodne transporte, vsltladi-Sčenia naj ss vedno poveri
„Staviia", stMbs tmiprta i i
UUBUANA, Sodna ul. 3
Svtttlo-llkanie ovratnikov ter Ukani« parila se najlepše izvršuje le t bieijenič. pralnici FR. ŠIMENCA, Kolodvorska cesta štev. 8 Izvršuje tudi popravila perila mm a
Iz Ljubljane
žvnBcov in gg. župauov s pro5t}io> naj ko-Ifor mogoče hitro vpošljejo farmacije, ab je kateremu znano, kje so pok^oani sjodaj označeni vojak!, kl so baje bili p> k<pani v okolici Ljubljane. Eveot pojasni- j la naj se naslovilo na vojaškega kaplana pr) kr. generalnem italijanskem konzulate v Ljubljani. Italijanska m slla se vsem ki s« bodo bavfll z zgoraj zaprošenimi infor-mtcljami ta iskanjem, v naprej naj topleje zahvaljuje. Iščejo se: major Castelll Marco ttr vojaki: Banfi Carlo, Alessandri Euge-n(o, Cortina Giovanni, Vlsigalli Luigl, Prosili Guido, Giusfnl Carlo, Fiammenghi Gu-erino, Massari Suvano, Bitto Tarcisio Ro-magnoii Domenico in Braga Ferdinande.
*	Goljufiv potnik. Po deželi se klati 22 letni Franc Stojan, bivši potnik zagrebške tvrdke »Kettus« doma iz Stance pri Teharjih. Omenjen! se še vedno oghša i po-tvorjenlmi naročilnimi Hsti svoje tvdke prt trgovsih ta je doslej ogoljufal ž' več trgovcev za svoto čez 31170 Din. Varnosti* oblasti sicer nevarnega pt'čka že daiie časa zasledujejo, vendar ga dosiej še nI bilo mogoče spraviti na varno.
*	Ne ▼ Mehiko! Radi omejitve Izseljevanja v Zedinjene države, so poskušale nekatere firme pridob vatl izscljence, da se selijo v Mehiko, odkoder iim bo omogočeno ob ugodni priliki vtihotapil se v Zedinjene države. Naša izseljen ska oblastva imajo v rokah take oferte od firme Bene-detto Sozio, Marseille, Rue de la Republi-que 80. 2e ponovno smo opozarjali na žalostno usodo na ta način zapeljanih izseljencev, ki jim preti zapor, lakota ta depor-tac;ja v domovina Da se izseljenci v bodoče izognejo nezgodam, ki Jih čakajo, ako nasedejo brezvestnim agentom, svarimo še enkrat pred takim Izseljevanjem. Agente, ki b| na ta način zapeljevali ljudi, kakor tudi one osebe, kl š'rijo take vesti, naj se naznani policijskim oblastvorn.
*	Proti odebelostl deluje s kolosalnim uspehom samo »Vilfanov čaj«. Dobiva se v vseh lekarnah m drožerijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Prilaz 71.
*	Kateri pisalni stroj naj si nabavimo? Da bomo z nabavo pisalnega stroja zadovoljni, je merodajnih več vidikov; dobra konstrukcija, preciznost, trpežnost, priroč-nost, dober materija!, pa tudi lična oblika. Med dvainpetdesetimi pisalnimi stroji raznih sistemov, k! so bili uvedeni v strokovnih šolah: v nekdanji zasebni trgovski ieli Ant. Rud. Legata v Mariboru, v trgovski šoli dr. Finka v Gradcu ln v sedanji šoli za ste-notlpijo Ant. Rud. Legata v Mariboru, se je p:sa!ni stroj »ContinentaU najbolj obnesel. »Continental« je izdelek svetovno znane tvonrlce »\Var.derer« v Sch5nau pri Chem-nitzu, kjer Izdelujejo tudi slovita motorna kolesa in avtomobile tipa »Wanderer« ter seštevalne stroje »Continental« Pis. stroj »Continental« velja sedaj med strokovnjaki kot najboljši med vsemi pisalnimi stroji. Tudi v deželah, kjer so pisalni stroji doma, prednjači »Continental« kot najbolj priljubljena marka. To izborno marko Ima v samoprodaji za vso Slovenijo tvrdka Ant. Rud. Legat, Maribor, le Slovenska ulica 7, telefon 100. Tvrdka nima nobene podružnice! Za izborno kakovost tega pisalnega stroja jamči dejstvo, da je »Continental« v severni Slovenji povsod uveden tn najbolj ra,z?irjen. Najboljša reklama zanj so vsi, ki ga imajo, ker ga hvalijo. Vprašajte ta prepričal! se boste	*
*	Pri glavobola, omotičnosti, tesnobi v prsih In pri močnem bltln srca posežlte takoj po prirodnl greflčic! »Frartz-Jostf*. Viš-iezdravniška poročila klinik za želodčne in črevesne bolezni beležijo, da Je voda »Pranc-Josef« prav Izborno učinkujoče ta-linsko odvažilo. Dobiva se po vseh lekarnah ln drogerijah.
u— Četrta obletnica Italijan ka aneks'Je Primorja (20. marca 1921. — 1925.) bi bila skoro šla mimo nas neopažena. Kje so slovesne obljube, k! j h je položila nepregledna množica narodno - zavednega občinstva prod ljubljansko univerzo ob priliki vzida-ve spominske plošče, ki naj nas neprestano opozarja na zločin, storjen nad našim narodom v Prlmorju? Potekla so s'cer štiri le ta. odkar je staro ta mlado manifestiralo svojo žalost nad našo izgubo, nad tujo anek sijo najboljšega dela našega naroda. Ali naj že po štirih letih pozabimo svojo prisego neodrešeni domovnL Akademska omiadine je zbira ob vsaki obletnici anek-sije, da se pri spominski plošči pred univerzo utrdi v svojih sklep h: za osvobo-jenje zasužnjenih bratov in sester. Upamo da se današnjega zborovana akademične hi srednješolske mlalne. ki se vrši ob U. uri pred univerzo, udeleži tudi širše občestvo in tako pekažemo, da smo vsaj v mislih ta srcih ujedinjeni z našimi brat! onkraj meje.
u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeč! slučaj!: 1 tatvina, 2 prestopka kalenja noč. mira, 1 prestopek pijanosti. 1 najdba sumljivih predmetov, 1 pobeg od doma, 1 skok iz vozečega vlaka, 1 poškodba tuje lastnine, 1 ogerj, 6 prestopkov cestno-poiic. reda, I prestopek prekoračenja polic, ure in 1 prestopek obrtnega reda. Aretacija se al Izvršila nobena.
o— Zatekel se je pes volčje pasme. Lastnik ga dobi pri hišniku na Rimski cesti 5.
n— Zadruga kleparjev, instalaterjev in kotlarjev, obvešča svoje člane, da se vrši 1. aprila preizkušnja vajencev za pomočnike. Prijpve je vjojiti najkasneje do 28. t. re. pr! omenjeni zadrugi.	60S
a— Tombola: Dne 19. aprila t L pr-redi »Društvo nižjih poštnih uslužbencev« 11. VeI!ko Javno tombolo na Kongresnem trgu, točno ob 15. uri Dobitki bodo krasni: 6 tombol ta več !ep!h četvrk ta petvrk. Tablice začno prodajati v ponedeljek dne 23. t m. vsi pismonoši v Ljubljani, v Šiški, na Viča ta v Mostah. Tablice so po 2 Din 50 par. Segajte pridno po njih. — Odbor.
a— Poziv godbenikom. Orkester Sokola I. rab: ta sprejme še nekaj godbenikov. Vaje so v popde\fek ta četrtek ob 8. zvečer na Taboru. Jutri se vaja izjemoma ne vrši. pač pa redno zopet v četrtek, 26. L m.
Hčerka gospe Larsac
pride v
Kifio „ovon".
u— Zadruga krojačev, krojačlc In sorodnih obriov v Ljubljani opozarja svoje za>-družnike, sia se vrši letošnji zadružni zbor v sredo dne 25. marca t 1. ob 9. uri dopoldne v stekleni verandi hotela «Unioa». Pro simo za polnoštevilno udeležbo.	609
u— Naznanjam vsem cenjenim gostom, da imam kavarno ob 5. uri zjut-r a j odprto. Na izbiro se dobijo vsa jutranja gorka in mrzla okrepčila. Točijo se pristna dolenjska in štajerska vina. Poleg tega nudim cenj. gostom lep vrt in prostor za balinanje. Postrežba točna, cene s*>Kdne. Priporočam se MARIJA ZGONC, kavarna Cesta v Rožno dolino.	537
u— Udruženje rezervnih oficlra i ratnika — pododbor Ljubljana vabi na članski sestanek, ki se vrši v ponedeljek, dne 23. t.
ob 8. zvečer v oficirskem domu. Na dt;t"vnem redu je predvsem poročilo delegatov £ zbora v Beogradu. — Uprava pododbora.
u— Sokol-ko društvo v StepaijU vasi
uprizori danes v nedeBo v društveni telovadnici burko v treh dejanjih «Nebesa m zemljU. Začetek ob 19. uri. — Zdravo! — Odbor.
u— Odda'a mestnega zemljišča za Beži« gradom. Dosedanji zakupniki in drugi interesenti se vabijo, da sc udeleže oddaje mestnega zemljišča za Bežigradom, ki ?e vrši v sredo, 25. t m. ob 8. zjutraj na Uou mesja. Zakupnino za leto 1925. bo poravnati takoj p.ri oddaji tega zemljišča.
u— Rac.Pls dobave bukovih drv. Aprov. odbor za dobavo kuriva pri računovodstvo finančne deles.ac je v Ljubljani razpisuje dobavo 800 kub. metrov bukovih drv. Interesente opozarjamo na današnji tozadevni oglas.
Iz Maribora
a— Občni zbor trgovskega gremija za Maribor-mesto se je vršif snoči pri Gam-brinu ob lepi udeležbi članstva. Poteke! je mirno in v redu, podana poročila so bila odobrena ta nato zopet izvoljen večinoma stari odbor z g. \VcixIon na čelu. Pri slučajnostih se je og'as!l k besedi g. Jelsčfo ml., ki se je seveda tud! pripeljal iz Ljubljane. Zborovalci so ga pczctr«':!: s . klici »Zivio Mohorič!«, kl so se še večkrat ponavljali, ko je g. Jelačin na dolgo ta široko poveličava! svojo osebo. Zaključi! je z izjavo, da r.e zahteva zaupnice, da pa je seveda tudi ne odklanja. Pa mu je tud! nI bilo treba odklanjati, ker je ni dobil. Hrup je namreč neprestano naraščal, tako da Je predsednik takoj po Jelačinovih izvajanjih občili zbor zaključil.
a— Zadoščenje ob odFrfovanju. Mariborski kulturni krogi in vsi narodni krogi so z velikim zadoJčenjem sprejeli vest, da sta bila odlikovana z redom Sv. Save. '4. reda Intendant Narodnega gledališča dr'. Brenčič in operni ravnatelj Andro Mitrovič. Številnim čestitkam k zaslužnemu odlikovanju ta javnemu priznanju nesebičnega ta požrtvovalnega dela v prospeh kulture v Marib^rn se pridružujemo tudi mL
a_ Ljudska univerza. V četrtek 26. t m. predava umetnostni zgodovinar k-enserva-tor g. Štele o arhitekturi, plastiki ta slikarstvu na Slovenskem Za prihodnjo nedeljo Pa pripravlja Ljudska univerza zopet otroški večer z muzikalnirai komadi, črtanjem pravljic ta skioptiirimi slikam! V ponedeljek 30. t. m. pa prične češka serija s predavanjem iz češke zgodovine. Serija bo obsegala deset predavanj.
Iz Celja
e— Celjska mestna plinarna je trd oreh, ki ga bo pa treba kontno vendarle razgrizti. Vsled velikega vsakoletnega deficita se ba« vi občinski zastop z mislijo, da obratovanje v plinarni v kratkem času ustavi, poslopje, stroje in druge plinske naprave pa proda. Ker pa so se slišala v zadnjem času o tej nameri oddvojena mnenja, je sklicalo župan stvo na predlog sanacijskega odseka za pit« narno v petek, dne 20. t. m. na mestni magfe strat vse večje interesente, zlasti zastopnU ke industrije s plinovo napravo, da zasliši pred dalekosežnimi koraki še njihovo mnee nje. Povabilu se je odzvalo prav lepo števi« lo konzumentov, ki so bili soglasnega mne« nja, naj bi se našel neki Izhod, da se pod« jetje mestu in industriji ohrani. Izrekli so med drugim v slučaju, da se zasnuje kaka delniška družba z mestom na čelu, ki bi prevzela plinarno v nadalino obratovanje, svojo pripravljenost, da pristopijo k druž« bf s primernimi deleži. Ker pa rabi plinarna za nove investicije pri strojih in eeveh naj« manj 700.000 Din novega kapitala, a ne mo« re že dosedanjih dolgov obrestovati, še manj pa amortizirati, je radi tega le malo upanja, da bi sc moglo podjetje sploh ohraniti. Zad« njo besedo bo sedaj izpregovoril občinski svet, ki bo moral definitivno odločiti o na« daljni usodi plinarne. To željo so izrazili tudi vsi zastopniki, ki imajo interes na tem. da se jim v slučaju ukinitve obratovanja v plinarni pravočasno naznani, da si preskbe nove plinske naprave. V Celju je v lepem razvoju zlasti zlatarska obrt, ki bi trpela občutno škodo, ako bi se v pravem času ae preskrbelo nadomestilo,
e— Sokolsko predavanje v Celja. V sre« do, dne 18. t. m. ob 20. uri je predaval v mali dvorani celjskega Narodnega doma g. prof. Orožen «0 sokolstvu in politiki*. V lepih izvajanjih je očrtal bistvo države fn nje pomen za državljana ter navedel nekaj prav zanimivih zgodovinskih in kulturnih prt tnerov. Med drugim se je bavil tudi s s«« kolsko idejo. Skoda, da se teh predavanj udeležuje le tako malo število občinstva ta da so navezana le na samo članstvo.
e— Sočno lekamiiko službo v Celju ima ta teden lekarna «Pri Mariji Pomagaj* na Glavnem trgu.
e— lz trgovskega življenja. K on kurz Je napovedala nad svojo imovino tvrdka Pinter in Weber. tvomica kanditov v Zagradu prt Celju. Poravnalno postopanje je prijavil t» Bovec Josci Kiibisch v Celju
»JUTRO« št 70
6
»Nedelja 22JU. 1925:

Elitni;
k i n o |
Matica j
> Telefon itev. «24. 9
' T
Danes: ?
Parisette
gre ie dva ^ni od ust do ast po eett LjaMJani
Parisette
je grandljoznl £iltn v 30 dejanjih ter mu je vsebina istočasno ljubavaa, rustoi >voa in detektivska, prepletena z
nad vse komičnimi scenam',
Parisette
NajbcijS igrafrf francoskih gledališč, Ulm je posnet v Parizu, Nizzi, Neapoln io w drugih cvetočih mestih. — Vsled ogromne dolžine filma trajajo predstave 2V, nti. — Cene navadne! Predstave oa '/24, >/27 in 9» — Hitita, da n« zamudite I	71-a
7
< <
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji«
Ljubljanska drama
Nedelja. 22. ob 15.: »Veronika Deseniška*.
Ljudska predstava pri znižanih cenah. Isv Pondeljek, 23.: <*Miseb». E. Torek, 24.. Zaprto. Sreda, 25.: ob 20.: »Otheltcra. Izv. Četrtek, 26.: «Pepeluh». D. ' Petek, 27.: « Vdova Rošlinka«. A. Sobota. 28.: ob 15.: »Veronika DcsenMka». Dijaška predstava pri znižanih cenah.
Ljubljanska opera Nedelja, 22. cb 15.: aTraviata*. Ljudska
predstava pri znižanih cenah. izv. Pondeljek, 23.: Zaprto. Torek, 24.: «Mignon». B S«eda. 25.: ob 15.: ^Gorenjski slsvžek*.
Ljudska predstava pri znižanih cenah. lzv. Četrtek. 26.: Zaprto. Petek. 27.: «Don Juan». C Sobota. 28.: »Don Pasqua'e». Premijera. Izv. Nedelja, 29.: ob 15. «Mignon». Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv.
Mariborsko gledališče
Nedelja, 22. ob 16.: »Vdova Rošlinkai (Ku« poni). Zadnjič v sezoni. Ob pol 20. «Mfe gnon». B. (Kuponi). Nastop g. Peter Bur> je iz Ljubljane.
Celjsko gledališče
Nedelja, 22.: cb 16.: »Vdova Roilinka«.
Ljudska predsta--1. Torek. 24.: ob IS.: »Maček v škomjih». Mla« dinska predstava.
Slov. mariionetno gJedatlšče. Nedelja. 22. ob pol 3. in po! 6.: «Dokto? Faust».
Češko marlionetno gledališče. Nedelja, 22.: oGašperček pri ljudožercih«. Začetek ob 17.. vstopnina peestovoljaa.
Mlsei
Drama v petih slikah. Spisal Leonii Andrejev. Prevede! J.osip Vidmar. Režiral M. Skrbinšek.
V »Ljubljanskem Zvonu« f. je prtob-2il Josip Vidmar, ki si ie i raznimi prevodi iz ruske novejše literature pridobil zasluge, velezanimlvo in, kakor smo prt nJem že vajeni, tudi vrlo temeljito študijo »Bo-goiskaaje Leonida Andeieva.« Na to študijo, ki je v dnevnku ci mogoče reproduc trati niti v najkrajšem eksepta, opozarjam čtta-telje »Juira^.
U te študije zvemo tudi, da je Leonia Andrejev prvotno napisal (1902) novelo «Misel« ki >o le po letu 1910 — a le delo. ma — dramatiziral. O tej noveli poroča Vidmar obširno in pravi, da dr. Kerže.icev »veruje v človeško misel in da le misel človeka zagolovilo, da aekcč postane Bog. Misel je edino božanstvo.* Zato izjavlja dr. Keržencev: aZame ni sedn ka, ni zakona, Bi nič nedovoljenega. Vse je dovoljeno!«
Meni tak mislec, ne imponira, in ko sem ga na odru gledal, sem vedel, da je blazen. Dr. Keržen&va misel ie ta-le: *Delal se bom blaznega, v simulirani blaznosti ubijem Savieluva, potem me zapro v sanatorij, kjer. mirno ozdravim, in nato me zopet izpuste.« Ta misel je vsekakor bfazna, zločinska ln znanstvenika čisto nevredna. Toda on Io izvrši. Prej pa še pove Savjelovi ženi, da ji hoče ubiti moža. Seved3 mu Ta tjana ne verjame, da bo to storil, zakaj zločinec mora biti res blazen, tU pove, ftai namerava. TovTa Keržencev res ubije Sav-jelova, a menda ne le zaradi eksperimenta nego tudi u csvete. Savjetov mu je namreč pred 7 in po! letom prevzel Tatjano, katero Keržer.cev 5e vedno ljubi. Ko je nato biaznik par mesecev na opazovalnici, pa sam ne ve, ali ie igral blatnika, da bi ubil, ali je ubil, l.er le bil blazen. »Izgubil svojega boga. vsa njegova sila je poruSe-pa. Zaveda se svoje majhnosti ia ničevost'., groza mu naiaste do blaznos:i, življenji brez Boga mn je grozno, nesmiselno in ne. znosno ter pač pogine.« V noveli hoče čudak junak doseči svobodozato hoče izumiti eksp'ozivno snov, silnejšo od d'nami:a in nitroglicerina ter *pognari v zrak to preklela zemljo, na kaieri je toliko bogov, m pa edinega večnega Boga.*
Te nove »tnisIK v drami ni bilo s^Sati, ker se je avior-pisatelj omejil le ta prvo. Nam je je bilo preveč. V «SavU (noveli ti leta 19061 pravi Leonid Andrejev: »Clovek-bog }e v življenju nemogoč; svobode ni in revolucija, kl vodi od Bega, vodi tudi od svobode. Toda Boga ni. in ker so «'. je brez smisla vse: revolucija in napredek io prazne besede.»
Komu imponira ta fi1<*zofija? —
Svojo kritiko drami »Misli* smo že poved«^ izumetničena je grobo efektna, skrajno mHČifeliska in neprijetna, a tehaič-co srav umetniško izvršena.
Da se mi ne bo očitalo, da ssm osamljen v svojem odklanjanju, naj navedem neka) Stavkov te kritike beograjskega kritika-pesnika ZJ. Gorjana (v »Belgrader Ztg.» 1. marca);
«... Andrejev j« prsa^elj skrbno tžtuh-tanifr iger, hlepeč po uspehu, s kričečimi barvami slikajoč, kt Jih polaga debelo na sveia »iatao. a katerega ae vedao reii kak-
šna mrtvaška lobanja aH tajnost Jaza .. . Ruskega pa ni najti nikjer. V malem komornem gledališču bi se gledala ta igra mnogo bolje, tudi umor ia blazni doktor t» sodila tai ter grozno zveneče krebotanje norčevo. Napeta, živce trgajoča igra. Na velik ode> bl ne smeia priti, kajti tako strašna je it. tako grozno prazna, brez razgleda In dimenzij. Velike scene so efektna sredstva zase. Sest sBk, h katerim bi se Jib izlahko priigralo še šest ... Ko pade zastor. ne v« resnice nihče. Zaloško, grozno in prazno. Vsekakor prevara, steparstve oa ruski literaturi . .
Dovolj. Da Je bila predstava v Ljublja-ni v treh glavnih osebah prav dobra, smo 2e povedali G, Skrbinšek je dramo naravno izrešira! ši igral dr. Kerženčeva tudi v opasttih trenotk.ih v«držt»o in okusno. Bi» je resničnejši kot njegova neresnična vk» ga. Dosegel je popoln Igralski uspeh. Pra-v realistično skrajne ene rv Iran Savjetav Je bl! g. R o g o z, ta najbolj vpreženi in vsestransko uporabni Igrale«. Podal ie izvrstno fr guro. Vse prianank gre za Tatjano gospe) R s g o z o v I Bila je odlična. Za zdravnika Fetroviča b. bilo treba močnejšega igralca. V Beogradu ga igra g. Gavrilovič. prvi int»et«ik. (1 J e r in a n takisto ni za Ma-četni k. Ga. Juvanova takisto nt za Ma> So, dasi ima veliko rut no. G. Os i P o v le "e podaj iz »mu nemo figuro strežaja v blazaJfch	Fr. G.
20Ietmca pevskega društva »Ljubljanski Zvon"
Pretek?« rvt'4c!jf> fe ifflelo pevsko dru4tv0 «L}HWj:tnski Zvon« svej. redni občni zbor. »Lj-ubijsnski- Zvon» prazrruje letos 20-Ietni-co svojega obstoja, zato je b<! njegov občni zbor tem bolj zanimiv, ker je podal pregled njegovega ptoaonosnega dela tekom dveh desetletij.
Na predlog predsednika g. Lojzeta Dre-aovca je občni zbor poslal z zborovanja po zdrav ge. Trnkoczy, soprogi po kol ne sta ustanovnega čteita Ubalda pi. Trnkoczvja. Občni zbor Je počasti? tndi spomin tekotrt iefa umrlih podpornih in ustanovnih člatrm gg. Antona Bončarja fr. Adamiča, Ubalda pl. Trnkoczyja, Frana Perdana, Jak('ba Ter-pitica in Vfktoifa Korzike In ee. Gucije Plr-čeve. Predsednik je za tem odlikoval po pn. memem nagovoru z zlatim društven m znakom za T5-Jetno sodelovanje častnega predsednika dr. Sviglja, pevovodjo Pre lovca ta člana Stavoja Giirtiierja.
Tz preJSedirkovega poročita o 20-letnem delu »Liubijanskega Zvona« posaemamo: Društvo so ustanovili 19. avgusta 1. 1.905 člani bivšega »STov. de'avskega pevskega društva Zvoti^. Prvi druStveni predsednik It bil g. Vinko Magister, pevovod}a pa Z. R. Bajde. Leta 1903 je društvo razvilo svcio zastavo in od te dobe dalje se je njegovo delo vedno bolj razvijalo, kar pričj|o nešteti koncerti in sodelovanje »Ljubljanskega Zvona* na raznih narodn b prireditvah. Leta 1910 je »Ljubljanski Zvon* pch?. tel na predfoog svojega tedanjega predse^ nika dr. Sv-4'U v Bepgrad, kjer ie njegovo prireditev pose HI nnU tedanH prestolonaslednik Aleksander. Uspeh, ki ga j« »Ljubljanski Zvon« takrat dosegel, je bil velikega moralnega pomena. Po odhodu pevovod-Je g. Vašteta v Trst, fe prevzel mesto pe-vovotfje g. Prelovec ki Je dvisnil »Ljubijan-ski Zvon« na višek pevske umetnosti Z ustanovitvijo mešanega abora je razmak društva 3e naraste! in Izborno uspeli koncerti »Ljubljanskega Zvena« leta K24. v Beogradu so kronali vztrajno io požFtvovalao delo njegovih odbornikov In članov. Za io-sluge na kulturnem peli« je kralj Aleksander odlikoval društveno zastav® ter častnega predsednika dr. Sviglja in pevavodh Prelovca. Ob svoji 20-Ietnici zre laliko »L) Zvon» s ponosom na svoje preteklost, polno vztrajnega, doslednega 1 n požrtvovalnega dela na glasbenem polju, kakor gojitvi slovenske in jugos!over.9ke narodne misli.
Iz tajniškega poročita g. Matulja je razvidno, da ni »Ljubljanski Zvon« prirejat koncertov samo v središčih našega glasbenega življenja, temveč tudi v manjših krajih, s čemer rrf maio pripomogel k populariziranju glasbene umetnosti. I. beogradsko pevačko druStvo v Beogradu je imenovalo •Ljubljanski Zvon« za svojega častnega člana. Društvo je pričelo tudi izdajati skladbt za mešane zbore. Tekom leta je pristopite 21 rednih in 7 podpornih članov. — U blagajniškega poročila g. Lombarja je razvidno, da izkazuje društvena blagajna znates prebitek.
tz poročita g. MegHča o založbi sktadfc je razvidno, da se je društvena zatoga Izpopolnila za 1637 partltnr In 1404 glasov Na novQ sta Izdani skladbi Zorka Prelov-va *Hiša pri cesti stoji« ter Emila Adamiča »Po zimi«. V zalogi ima druJtvo 3509 partitur in 3434 glasov.
Po poročilih arhivarja g. Jamnika ln gospodarja g. Stareta Je pevovodJa z. Prelo-vec poročal o razvoju slovenske pesmi, o prvih slovenskih pevskih društvih ia njihovih pospeševateljlh, kakor tudi o svojem delu pri »Ljubljanskem Zvonu«.
K 20-letaici »Ljubljanskega Zvona« k X .
Iskrenih besedah čestital tajnik »Zveze pevskih društev« g. Silvin Pečenko v imenu Glasbena Matice, Pevske zveze, g. Hubada in Dražila. Na predlog predsednika g. Dr»> aovca Je občni zbor med splošnim odobravanjem imenoval za častne člane »Ljubljanskega Zvona« pisatelja Branislava NuSlča, komponista Kosto ManoJ!oviča ter pevski d nižini »Stankovi«« tn »Obilič« iz Beograda. Za tem se Je zborovanje zaključilo.
Ptujsko gledališče
Naš TaRjin hram je v zadnji jeseni po
slugi Dramatičnega društva in mestne občine dobil novo obleko. Pogled iz Prešer« nove ulice na gledališče nudi sedaj prav lepo in klasično sliko. V tem tudi v notranj« ščini na novo restavriranem domu se vrši bistven del našega kulturnega dela *• mestu.
Posečajo nas mariborski igralci, a tudi domači ansambl se uveljavlja. Slednjega vo» di vsa leta po prevratu neumorni hi nadar« Jeni režiser g. AL Majcen, ki igra skoro ved« no glavne vloge.
Zadnjič se je pojavil na naSem odru znani »Matiček«, ki poseča slovenske odre i ve= liklm nspehom 2e od teta 1849 dalje. Kome« dija '-zbuja s svojimi komičnimi situacijami in samoniklimi dortipi od začetka do tanca reselosr.
Matiček (g. Majcen), baron (g. Janči), Nežika (gdč. Meri Jtrrmnn) In baronica (gdč. Gaserjeva) so se v lepi medsebojni tekmi kosali za prvenstvo v Linhartovi fgrt
Vsak je podal vtoge po svoje dobro. Iz« med manjših vlog b! omeniti poleg Tončka (g. Christof) zaslužnega pisarja Budato (g. Scgjfa) in Zmešnjavo (g. Safer). ki so zelo učinkovati s svojo komiko. Predstava je bila vobče dobra. Grajati pa moramo, da se je opažalo mestoma pomanjkanje tempa Ve« seloigra, burke in sorodne stvarice morajo brzeti preko odra. Občinstvo ne sme imeti niti časa, da bi prišlo do sape. Pohvatiti mo« ramo tudi h home maske, zlasti tudi fante in dekleta, ki so oživljali dejanje na odru. Občinstvo je kvitiralo uspelo prireditev z!a« sti po končnem kupletu gospe Leje Majer, ki nas je posebno očarala, t živahno po« hvalo.
ELITNI
Vam prav v kratkem prinese ponotnon« sovi veličastni fi'msVI veleumetvor
I. N. R. I.
Pazite na naSe oglase I	Telefon t24.
Namen in pomen kritike
Thierry Sandre Je napisal za »Narodne Liste c zanimivo razpravo o kritiki m njenem pomenu v literatsrnem In umetn škem življenj«. Ker Je dvHtntf problem kritike zadnje dni v nači >svnos:i toliko prahu, se nam zdi primerno reproducirati sodbo odličnega fraaeosfcesa kritka i« publicista o bistvu vsake objektivne In stvarne kritike.
Sandre p!ic: »Vsako leto se pojavi vsaj en pisatelj, romanopisec ali dramatik, kl se i velikim krikom in vikom spodtika nad strogostjo kritikov ter so prepira z onimi, ki so poklicani soditi o tujih delih. Ta spor ni nov. Ne da bi se vračali k Terentijevlm težavam in nadlogam lahko omenimo, kako vneto io energično se Je branil Pousard proti svojim napadalcem tn vsi se še spo-mtajamo Racinovega gneva, kakor tudi srda Vict Huga. Nočem to sestavljati seznama avtorjev, nezadovoljnih s svojimi sodniki, ker bi bila neprimerno lažje prešteti avtorje, ki so bili »adovoljrti s svojimi kritiki. Vsak človek si m ali, da je nedosegljiv; skromnost v literarnem življenju ni običajna vrlina in vsak književnik ima kako pritožbo proti temu ali onemu kritiku. Najponosnejši pa se tolažijo s staro resnico, da se ie f i pojavilo delo, ki bi bilo sprejiHo s splošnim odobravanjem in navdušenjem. Ali pa se sme avtor zato pritoževati? Ali zaslužijo kritiki res one očitke. ki jih morajo vsako leto poslušati iz ust sodobnih pisateljev?
Res je, da so bili krivi kritik! testa žejo kruti. Mislim na pr. P. Adama. Čakali smo, dokler ni umrl, da smo v aeite.lh posmrtr.lcaii slavili kot eaega naših mojstrov. Pa kaj zato, da je prišlo do priznanje prepozno, saj je bilo pretirano. A kritika? Bodisi da se moti sedaj, ali pa je blodila peprei. Isto je b:lo $ H. Bataiilom. V življenju ga niso nikoli povzdigova i do oblakov, ko pa Jc umrl, so ga hvalCI malone vsi listi. In zopet se je pretiravalo, aH pa te bilo prepozno. Znan Je Flauber-tov dovtip: »Kdor m more biti avtor, postane kritik, kakor Je postal oni, kl »ti mogel biti vojak, tajni policist.« Napad Je sicer dovtipen, toda krivičen, ker je tudi kritika, kolikor ni pristranska, delo čiste inteligence. OdTekati nekomu pravico, da bi sodH o romanu, zato ker sam ni napisal romana, ali pa da bi ocenil šaloigro, dasi je sam ni napisal, bi bilo glupo in malenkostno. Znanja m mogoče tako meriti Vendar pa mora pokazati pisatelj, ki hoče postati kritik, svojo zmožnost, kakor mora tudi avtor dokazati svojo nadarjenost.
Sicer pa spor med pisatelji ia kritiki al več tako vroč, kakor je bil nekoč. Kritik, ki bi se pečal samo s krKiko, je dokaj redek pojav. Današnji kritiki so večinoma tudi avtorju Vsi pa ustvarjajo In presojajo drugače. Odpade očitek, da nisi v to poklican, in situacHa jasnejša. Od š.irih slučajev sodijo v treh zopet pisatelji. Ali so torej ni:nove pritožbe upravičene? 2a! je to res in sicer aato, ker je krl.ika večinoma pristranska. Tudi kritik fe samo človek, ki se spozoa v obru. ima pred seboj knjigo, ki jo mora oceniti, in kal lahko ga premaga trkuSnJava, da bi Jo predelal po svoje. Vsak- avtor iraa svoje predsodke in kadar sodi o delih drugega pisatelja, bi zaman zahtevali, da se teh predsodkov otrese. Neki belgijski list tc priobčil nekofi ta-fe epigram:
Kadar morate oceniti tuje delo, Je povrSno ln malomarno prečitate ter )• s težave hladno pohvalit«. Hočete, da bi bile knjige popolne?! Tedaj si awra« Jtvo predstaviti, da st« to dele tirno ustv«iil.
Popolnoma novi veličastni .flmsld veleumotvoc
I. N. R. I.
v glavnih vlogah: JMn Kr!«t«a — Srfgertl C h« ara (Ban grupe HudoSw'venikov); Uatl Boiia — Eennv Portaa; Marija Magdiiaaa — Asta Ilielssi; Poaolj Pilat — Werner Krauss prida * kratkem v , ELITNI KINO MAT.CA1'
To le sfeer s3mo epigTam, a le vendar v nJem bridka resnica. Ne smemo si pa misliti, da so kritiki, ki so samo kritiki In ne pišejo romanov, šaloiger ali basen, brez predsodkov. Tudi njim nI ta reč tuja, vendar pa se lažje Izognejo prtstranostl
če smem Izvajati lz osebnih izkušenj splošno pravilo, bi ne trdil, da si želi večina avtorjev nekritične hvale. Neobhodno je potrebno opozoriti avtorja na napake, kl se jih mora izogibati ln ki se jih sam niti ne zaveda. Pisatelj ne želi vedno, da b! mu zažigali kadilo, toda od kritike zahteva, da razume, kaj Je človek napisal In kaj je hotel ustvariti. Enostavno razumeti — brez kakršnekoli primesi častlhlepa — delo drugega, ie za človeka zeto težka naloga. Ne da bi segal previsoko in trdil, da hodi genljalni umetnik vedno pred svojo dobo in da ga njegovi pr»dhodn!kl, kakor tudi sovrstniki ne morejo -azumeti se mi zdi, da razume avtorja snmo mtadlna. Mladina ne pozna predsodkov. Ona čita vse s svežimi .radostnimi očmi Dober kritik mora torej računati s tem, kako bo sodila o novi knjigi mladina. Pri tem se mora skrbno izogibati lastnih preds^^ov. Res pa le, da taka kritika ni lahka. Naloga kritika, kakršnega si predstavlja in želi pisatelj, je zelo težka. In ker se pojavlja na književnem trgu dan za dnem toliko novih kniig, p.e smemo zameriti niti pametnemu in strogo pravičnemu kritiku, če »renutno ne oceni tega ali onega novega dela, čigar pomen bo rstumeio šele potomstvo.
Ra*-tava francoske graRka v XIX. stoletja. Narodna galerija priredi pod pro-tektoratom francoske družbe za umetniško propagandi razstavo francoske grafite XIX. stol. v Jakopičevem paviljonu. Kolekcija obsega dela znamenltejšib umetnikov, med njimi Daumiera, Delacrol.ta, Car-riera, Orota, Degasa. Milleta, Maneta, Ga-varnija, Pissarra, Toulouse - Lautreca In drugih. Razstava se otvori v nedeljo dne 29. t m. In bo odprta 'e 14 dni.
vn. mladinsko predavanje, kl bl se moralo vršiH danes v nedeljo dopoldne je prelože«« na začetek aprila, ker je bil ilaci Kozinovega kvarteta Burja brzojavno poklican n* gostovanje v Maribor. Natančnejši datn« in drugo otvavimo.
Cerkven koncert v Ljubljani. Ceciliji-no druš*vo ljubljanske stolne župnije priredi v pondeljek dne 23. marca točno ob pol 8. ari z v »čer v stolnici cerkven koncert s sledečim sporedom: Frescobaldl • Passa-caglia; Barh: Fuga v C-molu; Spr nger: Pre!udIJ Iz koralne sonat*; Traven: Sveti krtž: Foerster: Lamentaclje; Premrl: O grelnik, zdaj odpri srce: Premrl: Večno srečno Je življenje; Bossl: Molitev; Russo: Ofertorij St. 4: Chiesa: Pastorala; Premrl: Jezus je majhen, ženski zbor z orglanr; Premrl: Žalostna Mat! božja; mešani zbor a capella; Mav: Sv. rožni venec: Kimo-vec: Zdrava o nebes Kraljica, meiana zbora z orglami; Guilmant: Druga orgelska so«ata: A!'egro moderato - Larghetto - al-legro vivace. Orgelske točke bo izvajal ter koncert vodil ravnatelj stolnega kora Stanko Premrl; pevske točke b0 pel stolni pevski zbor, na orglah bo svirtl g Heri Svetel. Sedeži so v predprodaji v ,Jugosi. knjigarni In zvečer v cerkvi
Gostovanja tenorista Petra Burje r mariborski operi. Danes v nedeljo zvečer se v Mariboru ponovno vprizori krasna opera »Mignoeu. Prt tej priliki bo nastopH v vlogi »Viljem Meistra« tenorist g. Peter Barja. G. Burja ima simpatično liričen tenor ta je v imenovani partiji preko dvanajstkrat uspešno nastopU že v babljanski operi.
Mestno gledališče v Celja Danes se uprizori v celjskem gledališču zadnjič v sezoni Golarieva veseloigra »Vdova Rošlin-ka», ki le imela pri prem ieri telik uspeh. V glavnih vlogah nastopijo ga. Juvanova ln g. Cesar, člana Narodnega gledališča v Ljubljani ter g. Salmič v vlogi Balantača. Začetek predstave je ob 16. uri, konec ob pal 19. uri, tako da je omogočen obisk okoli čanom, ki Imajo ugodno zvezo z vsemi vlaki. Vstopnice so v predprodaji pri tvrdki Goričar & Lesk^všek. — Premijera mladin ske igre »Maček v škornjih« se vrši v torek dne 24, l m. ob 6. uri. Konec igre ob 8. uri.
Gostovanja zagrebške opera v Splita.
Odposlanec zagrebške gledališke uprave, igralec Mlhajlo Markovič se je zadnje dni mudil v SpUta, kjer se je posajal glede tro. rebiinega gostovanja zagrebške opere. Zagrebčani bi se ustavili na svoji umetniški turneji po Dalmaciji v SpHtu deset do štirinajst dni in bi dz!5 12 do 14 predstav, med drugimi opere: Boris Gc. d trnov. Knez Igor, A;da, Carmen, Tosca, Carjeva nevesta ter balete: Šeherezada. Sregnlčtca. Ta-mara Itd. Zagrebška oper3 se namerava po-dat! tudi na Reko. kjer bo baje gostovala v tamošnjern gledališča »Fenice«.
Glasbena soareja pri Jugoslovanskem poslanika na Dunaju. Naš dtmajski poslanik dr. Mtfojevič je te drrt priredi? glasbeno so. arejo; na katero so H? povabljeni vsi čtant d'plomat!čnega zbora na Dunaja in številni ugledni Dunajčatrt. Navzoči so bili ameriški poslaniki na Duaaju VVachburg, angleški poslanik Dooglas - Ackers, francoski poslanik De Beaemarchats, švicarski poslanik dr. BourkhamJ. poljski pcslamk Kowa!skI. bolgarski poslanik Netkov. češkoslovaški odpravnik postov Pacak. romunski poslanik MltiHnen, avstrijski generalni komisar dr. Zimmermann, zvezni kancelar dr. Ramek. policijski ravnatelj Schober, dunajski župan j Seitz. vicekancler dr. Praitk, zastopnflti časopisja in drugi. Najprej je nastopila članica VoHtsopere ga. Irena Kinrnnerjeva. kt Je zapela neko srbsko pesem. Nato Je pel basist Nfltola Zec arije skladatelja Cajkovske-ga In VeTdlja. Končno Je nastopil klavirski virtuoz s. Anton Trost, U je Izvajal Kacb>
maninov »Preludij« in Chopinovo »Polo-nezo«. Po koncertu se je razvila animirana domača zabava s plesom.
Jubilej komediograia Peclje Petrovič«.
Poročali smo že, da praznuje leto« I. aprila kemediograf Pecija Petrovii 35-letnico svojega književnega de! ovar.ja. Petrovič je napisal od leta 1900. do danes okolu 200 komadov proze in 10 dramskih del. Njegove komedije so lahkega značaja, toda rrlo popularne. 1. aprila bodo w zagrebškem Narodnem gledališču igrali njegovo komedijo »Vozel,, katero bo režiral dramaturg Joža IvaJuč. hscenlra! pa slikar Ljuba Ba-bič. Petrovi6ev jubilej proslave tudi manjša provincijalna gledališča v naši državi.
Repertoar beograjskega gledališča. Beograjsko gledališče Ima ta teden sledeči spored: opere: Onjegin. Madame Butter-fly, Cavalleria rusticana, Pagliazzl ln drame: Pripovedka o Sonjkinu, Kin, Golgota in Othello. V dvorani »Maneža» igrajo C vrčka za pečjo in Scampola.
Zlatko Balokovie r Pittsbnrgn. Znani violinski virtuoz Zlatko Bak>kovtč nastopi v PittsbuTgu v Ameriki dne 23. marca. Kon-certiral bo v Csrnegijevi dvorani za glasbene prireditve, kjer je rostooll že lam z ogromnim uspehom.
P redi če v a * Golgota« v Splitu. V četr« tek. 19. t m. so Imeli v splitskem gledališča novo premijero. Na oder je prišla Pre-dičeva drama »Golgota«. s katero je dos©. gel pisatelj leta 19-37. drugo dramsko nagrado. V Predičevi »Golgoti« nastopajo beograjski tipi brez karikiranja. Režiral je drafno g. Jovanovič, poleg drugih Igralcev sta nastopila v nji tudi naša roiaka gg. Ra-kaša fn Pregarc.
Sijajen Piccaverjev nspeh v Pragi Koncem prošlega tedna je koncertirai v Pragi dunajski komorni pevec tenorist P'c-caver. Pel je arije iz oper in umetne pesmi Spremljal ga I* dirigent Zemljlnsky. Naval občinstva k temu koncertu je Sil tako ogro^ men, da je na stotine ljudi moralo oditi, ker so bile -se vstopnice razprs^ane.
»Kralj Lear« pri Reinhardtu na Dunaja. V soboto zvečer so Igrali v josefstadiskem gledališču na Dunaju Shakespearjevo tragedijo nehvaležnosti v petih dejanjih. Kralja Leara. Reiniiardtov ansambel se ie za to uprizoritev zelo potrudil in ji Je žrtvoval vse duševne ln fizične sile. Naslovno vlogo je igral KISpfer, norca VValdau, Kor-delijo Helena Thimigova. Ederarja Hans TUimig, Kenta pa oče Thlmig. G'oster je bil v rekah Homolke. ostali važni ženski vlogi (Regan. Goneril) pa sta bili zaupani damama Hagenovl In Felnovl. Dunajska kritika to uprizoritev jako hvali.
Wagnerjcr »Parsital« r Zagreba. Na Veliki petek In na velikonočno nedeljo bodo tevajall v zagrebški oneri Wagnerjeve-ga »Parsifala«k. Sodelovala bosta kot gosta: član Nar. gledališča v Bratislavi Zd. Knittel in Arnold FlSgl. kl ie le*os angali-ran v Brnu ra Moravskem.
Marija Jeritza v Londorra. Dunajski pevka Marija Jeritza ja angažirana za operno sezono v londonskem coventgardenskem gledališče. Pela bo v Tosd, Walkflri, Ro-senkavalierju, Lobengrinu in v Večnem mornarju.
Zadužbine pod
nadzorstvom države
Komisija ki jc imela nalogo, izdelati n n čt t zakona o zadužbinah, je te dnt posetila prosvetnega ministra Svetozar ja Pribčeviča in mn predložila izdebni osnutek. Projekt zakona vsebuje velike reforme; predvsem se bodo odslej nahajale vse zadužbine pod nadzorstvom prosvetnega ministrstva, ki bo Imenovalo centralni nadzorni odbor in pomožne odbore, ki bodo v stalni zvezi z ministrstvom. Vse mnogoštevilne zadužbine se morajo centralizirati v posebnem monumentatnem domu, ki je že projektiran. Med zadužbine se prištevajo tudi muslimanski *vakufi», ki obstojajo r posvetnobnmanitarne svrhe. Vrednost teh «vakufov» se ceni samo v Južni Srbiji na 80 milijonov dinarjev. To vrednost premoženja teh ustanov je ugotovil dr. Voja Marinkovič, ko je kot poljedelski minister po balkanski vojnJ zahteval poročilo o stanjn vakufov. Tudi v Bosni in Hercegovini so vakufi zelo bogati, imajo pa vsled slabe administracije skoraj vsako leto deficitno bilanco.
Kov! zakon o zadužbinah bo popravil to shbo stame in r. In*vgtiradio agil-nih odborov pripomogel do tega, da se bodo mrtve milijarde uporabljale v pro-speh celega naroda. Do sedaj ima prosvetno ministrstvo v evidenci okrog 100 zadužbin.
Nateca!.
V smislu z.ikljHtfta sednice Direkt rijs Or. Ju. Na. od 1-1. o. m. razpisuj« se natečaj za kompozidiu himne Oriune na tekst Šanti-čeve ,pMtne Orjuni" odštampane n br. 37 .POBfDE* cd g. 19?4.
Na-ecati ss m ga samo jugos^jvensM skladstrMI.
KntT.po? rlja mora da bade koračnic* za zborst o pevanje.
Rok ovog natečaja je od 15. srria o. g do ko je« dana treha da se odnosne kompozicije predlože direktoriju Or. Ju Na. o Splitu.
Nagrada t« Dia 5.800*-^
O pode'i»vjmi» n»?rsde o<Jfučlv»če Jnry s»stavtj*n od gg. N ke Bartu oviča, Dr. Vida Ktstuiov ča in Ambro Novaka.
Solit dne 16. marta 1925. 1462 a	Direkter.i Or. ia. Na,
»JUTRO« št 70
: Nedelja 2HD. 1*25=
Sven Hedin contra Ossen-dowski
Znani Švedski raziskovalec Sven Hedin je pravkar natisnil knjigo, »Ossen-dowski in resnica«, katero je izdalo založništvo Brockhaus v Lipskem 1925. V tem delu dokazuje učenjak, da Ossen-dowski ni prepotoval ozemlja, katerega popisuje v svojem delu »Ljudje, živali, bogovi« ter ga dolžl da je zajemal iz tujih, tudi neznanstvenih virov, kar .te toliko slabše, ker ni navedel nobenega bibliografičnega seznama na koncu svoiih izvajanj.
Najbolj zanima Hedfna 12. poglavje Ossendowske knjige pod naslovom •Razkrinkan mlsterij misterijev«. Ossen-dowski pripoveduje tamkaj, da se nahaja nekje v sredi Azije skrivnostno podzemsko kraliestvo Agharta. katerega številno prebivalstvo ne pozna grehov, zločinov in bolezni. Ta država je čisto drugače ustrojena kakor naše države. Njena znanost je dosegla nam nerazumljivo višino. V Agharti ie mnogo univerz in samostanov in v njih živi na tisoče duhovnikov in menihov. Na čelu države stoji »kralj sveta« — Brahatma, katerega obdajajo učeni panditl Poleg podzemskega prebivalstva spada med podanike tega kralja tudi nešteto milijonov ljudi na površini naše zemlje. Kralj sveta je najvišji modrec med živečimi ume Citati v človeških srcih in se pogovarja z Bogom, kateri mu naznanja svojo voljo s posebnimi ognjenimi črkami v svetem jeziku \vathanale. Kadar kralj moli se ustavijo v Mongoliji vsi delavci in potniki ter poklekneio in molijo. Pripovedujejo celo. da pride n_'koč kralj sveta na zemljo m takrat postane ves svet njegova država.
Ossendovski trdi. da je doživel enkrat celo sam trenutek takega pobožnega navdušenja v stepi poleg Caganluka, oziroma, da so mu večkrat pravili o Agharti različni Mongoli ki so celo i-esno premišljevali, kje so vrata v podzemsko kraljestvo.
Sven Hedin pravi da je vse to zlagano. Noben raziskovalec Mongolija ni do danes slišal te povesti V dokaz in podkrepitev svoje trditve navaia 13 obsežnih izpiskov na 20. strani i z knjige francoskega mistika Salnt-Yves d' Al ve v- . dreja »Misija Indije in Evrope«, prihajajoč do zaključka, da je Ossendovvski čisto navadno prepisal te podatke iz omenjenega avtorja. Najlepše pa ie to. da je napisal Saint Yves pisatelj svojo povest samo kot parobolo. katere nikakor ni vzeti dobesedno. Agharta je potemtakem samo idealna slika bodoče harmonije srca in razuma. Francoski piscc nI jftogel na noben drug način izrariti s človeškimi besedami svojega mističnega nazora, zato mu je da! obliko povesti.
Dr. Ossedovski. ki je sedaj profesor na univerzi v Varšavi, še ni odgovoril na ta napad Svena Hedina, vsa ;avnost pa pričakuje njegovega odgovora z velikim zanimanjem.
Pravi, nenapisani ^Revizor"
Ruska »Izvestija« od konca meseca februarja prinašajo resnično zgodbo iz nradnih spisov delavske inšpekcije v Gomelju.
Na vse zgodaj, še nekako ob 1!.. ko Se ne pridejo vodilne osebe v urad, strojepiske pa šele ogledujejo stroje, je stopil v urad postaven gospod in vpraša! po inšpektorju.
Tajnik je bil zaposlen in nI čul. saj frlma časa za vsak obisk.
Toda gost se je pomilovalno nasmehnil in je počasi razloži!, da je poslan iz Moskve same. radi nastopa vodilne službe v gomeljskem uradu. Skromno ie tudi dodal, da je brat nekega narodnega komisarja.
Tajnik je takoj pozabil na svoje dostojanstvo in je občutil da je zelo, zelo majhen. Razburil se je. jecljaje pripovedoval o lenobi na deželi in kazal grozno okrožnico, glasom katere bodo s prvim marcem vsi uradniki pričenjali delo točno ob 10. zjutraj.
Pet minut pozneje je 2e pelja! tajnik visokega gosta v nadzornikovo pisarno. Skrbno je zaprl okno, da ne bo prepiha in stekel k telefonu. Uradniki so
postali neverjetno vestni: stroji so zdr-drall sluge so tekali, knjigovodja je stresal računalo. Vsi so bili v strahu: brat — narodni komisar!
Pritekel je inšpektor naravnost iz postelje. Predstavil se je posetnikn. Ta je natančno popisal svoje cilje in kočno omenil, da so mu ukradli v vlaku listnico z denarjem in izkaznicami.
Inšpektor je takoj pozvonil in naročil spehanemu tajniku:
»Pošljite takoj okrožnico, da nastopi iz Moskve poslani tovariš N. N. službo. Daite mu najbobso hotelsko sobo. najboljše konje, najboljši obed. Izplačajte mn plačo vnaprej, napišite mu uradno izkaznico.«
Nov načelnik se je kmalu prikupil uradnikom. Bil je zelo vljuden, postrež-liiv in preprost. Vsi so zvedeli o tatvini v vlaku in ponujali bratu komisarju denar. Nekateri uradniki so celo jemali predujem na ta račun.
Nekoliko dni pozneje ie pregledal novi načelnik akte in reke!: »Veste kaj... Moramo vedeti kaj misli ljudstvo. Peljem se na deželo.«
Inšpektor mn je pripravil železniške listke, dal mu je konje, izplačal predujem za službeno potovanje.
Brat komisar se je odpeljal in se nI več vrnil. Dva tedna pozneje so brzo-javill v Moskvo in dobili odgovor, da ni bil poslan noben uradnik z nalogom prevzeti vodstvo gomeljske inšpekcije. Dotični komisar sploh ni imel nobenega brata.
»Revizor« torej živi naprej tudi pod sovjeti. Srečna Rusija!
Princezinja z desko frizuro
Mnogi modni manažerjl, ki bolestno streme vedno za novim, so obsodili na smrt že tud! ostriženo žensko frizuro. Začeli so oropagirati vnovič dolge lase. A zgodilo se je, kakor v zadnjih letih že parkrat, da se je ženski svet uprl modnemu diktatu. Kakor sedaj, ko so ženske okusile praktičnost, udobnost in hlgijeno kratkih in preprostih oblek, ne pripraviš več zdrave ženske do tega, da gre na ulico z vlečko ali z nadevani-mi in podloženimi oblekami tako se ženske, zlasti mlajše tudi ttoirajo zahtevi, naj si puste zopet rasti dolge lase in si spletajo težke kite. rtnravn~ ?*i umetne. Kljub vsem napovedim, da kratki lasje niso več moderni, vidimo na ulicah vsak dan nove deklice s »pisker-ioncl« in to ne le pri nas, ampak tudi drugod.
Pred par tedni so dobile te Amaconke močno podporo. Svoie, baje dosti lepe lase si je namreč dala ostriči zaročenka italijanskega prestolonaslednika belgijska prlncezinja Maria Jose. Morala je
prestati dolge bitke z dvornimi damami in morda tudi s svojimi starši, belgijsko kraljevo dvojico, zgodilo pa se je, kakor mora to pač pri princezinjah biti, da je naposled vendarle obveljala njena volja. In zdaj zahaja v dvorno družbo s kratkimi lasmi v veliko veselje drugih ostriženk in v pohujšanje staremu svetu. Umevno je, da je zbudila afera veliko zanimanje ne samo v belgijski .ampak tudi v drugi javnosti. Časopisi so prinašali ob tej priliki zopet cele razprave za in proti kratkim ženskim lasem. Ostale so brez rezultata, kakor vse take polemike. Prvotna vest se je glasila, da si je pustili ostriči lase
belgijska faaljlca sama, Žele pozneje ie je doznalo, da ni šlo za njo, ampak za njeno hčerko.
Ciklon v Ameriki
Včeraj smo precej obširno pisali o silovitem vrtincu v Ameriki, ki ie zahteval na tisoče človeških žrtev. Dodati nam je še nekatere podrobnosti, da bo slika jasnejša.
Ciklon je nastal ob dveh popoldne. Črni oblaki so prepregli nebo, svetloba dneva je skoraj izginila. Začulo se je votlo grmenje kakor bi se odnekod valili ogromni težki valjarji Po kratkih tre-notkih zopolne tišine je nastal silen piš, Jri je hotel vse odnesti. Ljudje so se zatekli kamor so utegnili. Toda kmalu se je pokazalo, da bo ciklon izreden vrtln-čacti pojav. Hiše so začele pokati kakor da jih kdo razstreljuje, hipoma so začele po zraku plesati strehe in ž nitmi so se dvigali nad zemljo vsakovrstni predmeti. Vrtinec je trajal zelo malo ča«a, niti ne celih deset minut. In vendar je bil njegov "člnek grozen: cek pokrajine so bile u^ostošene, na tisoč*, ljudi je obležalo pod razvalinami, vst je bilo razdejano. Ko so stekli preostah živ' ljudje na piano, pa se je vBl dež, ki Je trajal vso noč. Temperatura je postala tako hladna, da so prebivalci pričakovali metežev.
Cikloni so v pokrajinah, katere je tako trdo prizadel zadnji vrinec, precej znsr.a prikazen. Ljudje so nanje neka. ki navajeni, vendar gredo elementarne katastrofe navadno mimo brez taki! posledic kakor takrat Vzrok ciklonov je iskat! v specijelnih klimatičnih raz merah Severne Amerike, ki se razlikujejo od evropskih in celo azijskih razmer tako zelo, da jim ni niti oddaleč primera.
Indijske izko?jiiisie
V svoji torkovi številki je pisalo »Jutro«, da so v Južni Nevadi v Severni Ameriki naleteli arheologi na prastaro indijansko mesto, ki so ga sezidali prejšnji prebivalci onaotnih krajev pred približno desetimi tisočletji Omenili smo. da se v severni polovici Amerike nahajata dve veliki središči stare indijanske kulture: v južni Mehiki in da-našrjih sosednih malih republikah, kjer so r.ekoč prebivali stari kulturni Maji, ir pa v južnem delu Severne Amerike, ob rekah Yumi Oili in Riu Orandu del Nord. V teh slednjih pokrajinah je živelo pred več tisoč leti indijansko pleme Pueblo, ki je zidalo veličastne stavbe. katerih je še danes polno v ondotnih krajih.
Lansko jesen so odkrili raziskovalci v nedostopnem gorovju v bližini pol" otoka Yukatana in sosedniih gozdovih bele Indijance, to je Indijansko pleme, ki ima skoraj isto svetlo polt kot Evropejci in ima tudi sicer mnogo znakov kavkaške rase. To pleme je še skoraj nedotaknjeno cd kulture in skoraj ne ve, kaj se godi okrog njega. Omejili so se na svoje nedostonne skale in gozdove. iz katerih so redkokdaj prišli.
Da se nahaja beloooltno pleme med rdečekožci v Srednji Ameriki, mora vsakogar iznenadlti Prave razlage za ta fenomen ne more najti nihče. Nekateri domnevajo, da gre za ostanke prastarega naroda, k! ma je tekla zibelka v Ameriki in ki se je iz svojega središča razkropil po vsem Novem svetu, pa tudi v druge dele sveta, kjer se je pomešal med ondotna plemena. Nekateri mislijo, da izvira ta narod iz Brazilije, kjer so se ljudje baje še prej kulturno udejstvovali. Nemara so ti beli Indijanci
PcSni ateljeji dela
Dikar, da prvači v krasni In ceneni Irbert finega
blaeo, kakor v fini tn h:trl izvršitvi le tvrdka
mOSCHiMnii
Slika iz bodočnosti
Kolosahii razvoj moderne tehnike r zadnjih desetletjih umevno vedno znova draži človeško fantazijo, da si poskuša naslikali, kakšno bo naše živlie-nje čez par let, ako bo še! razvoj v dosedanjem tempu dalje. Za široko javnost je zrakoplovstvo brez dvoma najvažnejši in najzanimivejši pojav, ki je postavil na glavo vse stare poime o tehničnih možnostih. Kakor je bila svojčas prva železnica nepojmljivo čudo, kakor so ljudje strahu onemevali. ko so drveli po naših, cestah prvi avtomobili tako je bilo pred leti nekaj nepojmljivega, ko so začeli nad našimi glavami brneti propelerji prvih aeroplnnov. Danes se jim ne čudimo več, vendar na bomo težko dobili preprostega človeka, da sede v aeroplan. čeprav statistika kaže, da je danes razmeroma mani nesreč v zračnem prometu, kakor v železniškem, da o avtomobilih niti ne govorimo. Sčasoma bo prešel tudi ta strah in ljudje se bodo vozili po zraku z isto samoumevnostjo, kakor se vozijo danes po železnicah, ladjah ln avtomobilih.
Močno konkurenco delajo danes aero-plar.om orjaški vodljivi zrakoplovi kl
imajo predvesm to prednost da lahko nosijo neprimerno večjo težo in da morejo brez pristanka preleteti mnogai daljše proge. Tehniki si belijo glave S problemom, kako bi se dali obe vrsti zračnih vozil medsebojno izpopolniti Neki ameriški inženjer je izdelal načrt po katerem naj bi služili zrakoplovi kot nekako pristanišče za aeroplane, katerim naj bi bili približno to. kar ie večja ladja manjšim čolnom. Vsak zrakoplov naj M bil preskrbljen z vrsto malih aeroplanč-kov, ki bi se lahko oddvajall od njega kar sredi vo*n.e ln se ravno tako sreii vožn'e tudi vračali. Na ta n*čm bi lahko zrakoplov brez vmesnega zamudnega in težavnega pristanka plul n. pr. preko Evrope in Azije, pa bi vseeno spotoma menjaval potnike, ki bi prišli nani s pomočjo aeroplanov in ga na isti način zapustili. Naša slika nam kaže. kako si Amerikanee tak promet predstavlja. Danes se nam zdi še skoraj nemogoče. ako pa pomislimo, kaj vse je bilo še nedavno nemogoče, kar je sedaj že vsakdanje, ne moremo negirati moi» nosti da dofivimo tud! ta napredek
živeli na svoji zemlji, še preden so se priselili Maji. pod katerih vlado je napočila kulturna doba na ozemlju današnje Mehike in sosednjih držav. Ta domneva je sicer precej drzna, vendar ne more nihče trditi da nima nekaj pozitivnega na sebi.
V zvezi z odkritjem belih Indijancev je naletela ekspedicija angleškega raziskovalca Mitchell-Hedgesa in najboljšega poznavalca majske kulture, arheologa dr. Oanna, v pragozdovih v Angleškem Hondurasu na razsežne razvaline. ki jih je rastlinstvo že skoraj popolnoma pokrilo. Začeli so kopati v teh razvalinah, in vedno bo!j se odkrivajo pravi čudeži večtlsočletne kulture. Uspeh kopanja v ruševinah pri Benque Vleju go nova važna odkritja, ki bodo vedno bolj posvetila v tajinstveni svet prastarih prebivalcev Srednje Amerike. Dasi Je neprestani dež motil ali vsaj zelo otežkočal razlskavanje. je dr. Gann vendarle odkooal doberšen del razvalin glavnega svetišča, ki stoji na kakih 15 metrov visokem gričku, katerega obdaja debelo zidovje.
Na vrhu templja, k! ima 27 velikih prostorov, se nahaja sedem metrov visoka streha, ki jo je nekoč obdajal bogato ozaljšan zid. Vsa stavba je bila, ko se je še ponosno dvigala iznad osta-
lih poslopij, nad 30 metrov visoka. Ker i stoji obzidani griček na naravnem stožnatem hribu, je pogled na to svetišče, dasi je danes v razvalinah, veličasten. Ogromna stavba se visoko dviga nad nepregledne pragozdove in močvirja na pogorju med Tihim oceanom hf Karibskim morjem. Pod templjem, v notranjščini grička, je izkopan s kamenitt-mi ploščami tlakovan prehod, čigar pomen se še ne da pojasniti V bližini rar-valin prebiva v sicer silno žalostni pustinji nekaj degeneriranih potomcev nekdaj tako močnega naroda Majov !b ti imenujejo svetišče «Ksunanta nih», t« je »Kamenita devica«.
Zraven razvalin, kakih 30 metrov proč. je odkril Oann veliko obokan« grobišče. Kopal je v njem in našel dragocene predmete. Dobil je 42 kosov čudno oblikovanega orodja iz kremena in obsidijana. ki je zelo natančno izdelano. Svrha teh predmetov ie ni pojasnjena. Našli so tudi dva velika polirana bloka iz ledvičnega kamna in školjke. Iz katerih so pridobivali majski k!®*arjl bisernico za svoje intarzije, kakor tudi rdečo snov, iz katere so izdelava!? krogle in drug nakit.
Na dan je prišel velik blok obsidfjaea, iz katerega ao Izdelovali Maji svoje izredno trde in ostre nože. potem kladi-
l. J. Beeston:
Izgubljena igra
Kriminalna novela.
Ginseppe Lestrova je odprl hišna vrata. stekel v kabinet in padel utrujen in razjarjen na stol: stokrat se je že zaklel, da ne bo več igral — seveda je zopet igral in seveda tudi izgubil. Več kakor bi smel. In za nedeljo je' bil zopet povabljen!
Naenkrat vstane In sede za pisalno mizo. trdno odločen, da odldoni povabilo.
»Vsi skupaj naj me — na, kak nered pa je zopet to!«
Imel je dosti vzroka, da se je vznemiril. Vsi štirje predali v pisalni mizi so bili široko otvorieni. njih vsebina razmetana. papirji in listine pa raztresene Do tleh. Preklinjajoč pritisne na zvonec.
»Martin!« zavpije. »Martin!«
»Nikar se ne trudite!« mu odgovori ljubezniv glas v neposredni bližini »Vaš sluga Martin namreč nI doma.«
Že vdrugič je bil Gluseppe Lestrova ta večer neprijetno presenečen. Jedva dva metra pred njim je bila naperjena okrogla revolverjeva cev natančno na njegov nos. Nad revolverjem pa je iz črne polmaske zrlo na njegov preble-deli obraz dvoje neprijazno odločnih oči
Ko si je Lestrova Po parsekundnem mrtvaškem molku zopet drznil svobod-neje zadihati, se i? mehansko okrenil k vratom. Tam je stala druga postava s slično črno krinko, a brez orožja. Lestrova se je počasi umiril in je prekriža! roke.
«Za vraga, kdo pa sta vidva?«
»Vaše vprašanje sem pričakoval.« mn odvrne oni z revolverjem. »Dovolite na mi predvsem, da vam izrečem občudovanje za vašo z ozirom na okoliščine v resnici čudovito hladnokrvnost ki se mi zdi najboljši omen za najin nadalini razgovor. Vaše posmatranje položaja se mi zdi lahkomišljeno, zato bi vas želel predno nadaljujem, resno posvariti Mislim pa. da ste si v svesti da se ne nameravam šaliti«
Lestrova prikima. »Popolnoma. Smem li morda vedeti, dali zakriva vaša krinka meni poznan obraz?«
»Se nikdar v življenju me niste videli. Toda nisem prišel sem. da odgovarjam na vprašanja, marveč da jih stavim. Poslednjo soboto in nedeljo ste prebili v hiši grofa Nole?»
»Točno!«
»V soboto ste igrah poker m v nedeljo tudi. Igrali ste mojstersko kakor vedno. ali —>
»Oarosiite. igral »*m vrlo slabo*
<— AH sreča vam ni bila naklonjena. Igrali ste za visoke svote in izgubili ste več kakor morete plačati. Ali nai imenujem svoto?«
»Prizanesite mi —•
»Da nadaljujem: v soboto ste se odpeljali v svojem avtu. ki ga je vodil vaš sluga Martin, na posestvo grofa Nolo, kamor ste dospeli ob pet'h popoldne. Slugo in avto ste ostavili v gostilni »Pri treh labudih.«
»Moj poklon. Izvrstno ste poučeni.«
»Zdaj prehajam na dogodke v noči na nedelio. Karte ste kmalu pustili okoli enajste, in dame so odšle v svoje sobe. Ostali so še — morda ra bi sam! nadaljevali.«
»Moram?«
»Prosim vas.«
»A kai naj vse to pomeni? Kaj bi hoteli vedeti?«
»To boste še dovolj zgodaj Izvedeli Odgovorite na moje vprašanje!*
Lestrova premišljuje. »Kdo je Se ostal? No, Strackovv, kl je čital svoj roman, potem Kadony. kl je sestavljal neko uganko za list. Sieveklng pri klavirju in končno van Reel, ki Je hotel mladega Brauna prepričati da bo naslednja svetovna vojna izbruhnila pet tednov pred božičem in da bo malo pred veliko nočjo ceiokupaa čtax«štv« zletefe v zrak.
To je vse.«
»Pozabili ste sebe.«
»Da. ali jaz sem šel kmalu spat>
»Sli ste sicer prvi ali niste šli v posteljo. Celo uro ste v svoji sobi hodili gorindol. Izguba pri kartah vam je legla na glavo —»
»To ni res.«
«Ob dveh. ko je že vse spalo, ste stopili na balkon.«
Lestrova nagubančl obrvi: »Mar Je prepovedano uživati sveži zrak?«
»Sli ste vzdolž cclega balkona, mimo treh sob. Na niegovem skrajnem koncu leži budoar grofice Nola. Tam vas je moj opazovalec za par sekund izgubil iz pogleda, ker zakrivajo tisti de! balkona veje velikega kostanj«. Ko ste se zopet pojavHi ste se vračali' v svojo sobo. v kateri ste potem ostali do naslednjega jutra.«
Govornik prekine, kot da je dokončal prvo poglavje napete pripovestl.
»Kar mi tu pripovedujete, mi ni ba5 novo.« pripomni Lestrova uljudno zadržujoč pora>ajoče se zehanje. »Dovolite, da si zapalim cigareto?«
»Bodite mirni ali pa vas ustrelim *a mestu. Zdi se ml. da se hočete norčevati. zato vas opozarjam, da vas to utegne drago stati Dobro veste, kai je name« moieza JBriporedovaeja. kaka*
tudi veste, da ste bili tisto loč natančno opazovani.«
»Zdi se ml da slutim, kam merite.* odgovori Lestrova. »V današnjih listih sem čital. da je nekdo vrdl v sobo grofice Nola In H ukradel dragoceni bnljant-ni obesek. Sem zadel?«
»Vidite, zdaj smo pri stvari. N« in —?»
»Kaj?«
»Kaj pravite na to?«
»Glede obeska? No. <£a je bil pač dovolj dragocen, da bi marsikoga zapeljat v skušr.livo. Krasen dijamant svetle rožnate barve s tenko modro progo p« sredi«
»Ze sope.t ae oddaljujete. Bodite pre« vidni!«
Lestrova s® ostro ozre v sobesednt-ka. »Zdaj razumem VI mislite, da sen jaz ukradel dragotino?«
»Seveda!«
»Res. moje snmljlvo vedenje tato hoC. Pa moji dolgovi pri kartah —»
»Ki tvorijo ie majhen del vaših ostali!} dolgov!«
»Točno! Aha. zdaj rarumsm. VI ln va5 molčeči prijatelj za menoj sta — oprostite — tatova juvelov. morda eel« člana širokorazpredene tatinske organizacije. Vaš izborni nadziralni sistem Je biez dvoma x skladu z vafie oetedo.
va, dleta in bruse iz kremena. Je to popolna zbirka orodja, ki Ka je potreboval klesar prastarih Majov. Ta indijanski narod namreč še ni poznal obdelovanja kovine. Vse svoje res veličastne stavbe so izdelali z orodjem iz kamna.
Pri razvalinah je našel Gann pet velikih stebrov iz kamna, ki so ga postavili po preteku vsakega katuna, to je razdobja 20 let Ti stebri so kamenerd koiedarji, v katerih je vklesan vsak dan ieia. Na enem teh koledarjev se nahaja soha v nadnaravni velikosti predstavljajoča majskega vojščaka z dragocenim naglavnim nakitom in plaščem. Kip drži v roKah palico, znak njegovega uradnega d< stojanstva. Pred temi kamenimi koJe«idi.u je bil postavljen oltar, na katerem se vidi slika boga smrti in nekaj hieroglifov. ki jih še ni mogoče razbrati. Dr. Gcinn jt ta oltarni kamen z velikimi težavami spravil nepoškodovanega po reki v glavno mesto Belize.
Gfir.nu so pripovedovali v okolici prebivajoči Indijanci, da se nahajajo približno n> kilometre severno od omenjenega velikega svetišča še dobro ohranjene, popolnoma neznane razvalina, ki žih bodu v k.atkem začeli raziskovati.
Iz t ori tdenega vi limo torej, da so bili stari indijanski narodi v omenjenih dvth <>rti .SČih na prece* visoki kul-turni sfoDtiji, višji kot marsikatero evropsko ali azi.sko pleme v isti dobi.
Komunizem in snolm nagoni
Kakor zatrjujejo sovjetski listi, se komunizem znanstveno razvija in poglablja doma. v Rusiji, pa tudi v podružnicah po inozemstvu, odvisnih gmotno in idejno od Moskve. O tem priča naravnost presenetljivo dejstvo, da ja našla komunistična tecrHa učenega strokovnjaka na polju znanstvenega proučevanja spolnega nagona in vseh seksualnih problemov s stališča razredne borbe odnosno takozvane diktature proletarl-ata. Ta strokovnjak je g. Z a 1 k i n d, torej zopet čistokrvni Rus. Moskovska komunistična univerza Sverdlova je izdal* zbornik njegovih znanstvenih del. polnih strokovniaške terminologije ood lakoničnim nasiovom »Zalkindov zbornika.
Za primer, kako sodijo boljSeviški strokovnjaki o tako važnih socijalnih problemih, kakor ie spolno življenje, raj navedemo vsaj nekai odstavkov iz tega original, zbornika. Moskovska »Pravda® je priobčila kritiko Zalkindovih del, ki pa ne pove povsem jasno, ali se drugi komunistični strokovnjaki strinjajo z Zalkindom ali ne. Cisto fizični spolni nagon, pravi Zalkind. je s stališča pro-Jetarske revolucije nedopusten. Imenitno rečeno, toda o tem kategoričnem imperativu dvomi menda celo kritik v »Pravdi®. ki se začudeno vorašuie: »Recimo. da je nedopusten. Kaj pa. če se pojavi tak spolni nagon baš pri zavednemu in vnetemu komunistu? Kaj početi v tem slučaju?«
Na drugem mestu izjavlja Zalkind: »Spolno privlačnost je smatrati v slučajih, kadar gre za razredno sovražni objekt prav tako za spolno perverznost kakor je rerverzen spolni nagon človeka do krokodila ali orang-i*tana.» — Z drugimi besedami rečeno ne sme človek spolno občevati z osebo, ki nj proletar-ske krvi, ki torej poseduje kakršnokoli produkcijsko sredstvo ali pa premoženje. bodisi v denarju, premičninah ali nepremičninah, ker je to po mneniu bolj-Seviškega ideologa perverzno. Tovarnar se torej ne sme poročiti z učiteljico ali uradnico, trgovec ali obrtnik ne sme spolno občevati z igralko aH balerino itd., ker gn; tu za razredno odnosno stanovsko diferenci taci jo Po tej poti pridemo do absurdnih zaključkov, ki iasro kažejo, kako smešen postane človek v stanovski zagrizenosti Tudi v tem slučaju izraža referent »Pravde« svoie dvome in pomisleke češ. če hoče tovariš Zalkind reči. da pomeni spolni nagon vnetega komunista do kake verižuice Ideološki korak nazaj, ima sicer prav. vendar pa ie to jasno tudi brez njegovega krokodila. Ce pa naj razumemo njegovo trditev tako. da pomeni spolni akt komunista s to verižnico isto. kakor akt s krokodilom, potem imamo opraviti z neverjetnim prevratom v znanosti.
Znameniti učenjak Zalkind je posvetil posebno poglavle tudi ljubosumnosti v seksualnem živlieniu. Ce hoče žena zapustiti svojega moža. pravi ta modrijan.
pe—agjie—gp il_ t u.....m i ■
Ono noč ste si hoteli prisvojiti ogrlje. imel; ste ga takorekoč že v žepu in vas Je raz;arilo. ko ste videli, da ni nič z njim. Zdai vem. zakaj ste me tako ne-»adeno posetili in se potrudili preiskati moje skromno stanovanje. Zal vam moram priznati, da nisem jaz vzel grofiči-nega obeska, in tudi nimam pojma, kdo ga naj bi ukradel.«
«Lažete!»
»Ne!»
«V vašem stanovanju nismo našli dijamanta. Opazovali smo vas že od nedelje in smo prepričani, da ga nWe dali iz rok. Torej ga morate še imeti.*
«Ne.»
«Svetujem vam, da te besede ne ponovite več!»
Lestrova jo Je baš hotel ponoviti, a se je pravočasno previdno premislil.
^Pretehtajte dobro,» nadaljuje mož s krinko, »dam vam deset minut na razpolago. Ce po preteku tega roka ne dobim dijamanta, pritisnem na petelina.®
»Uverjen sem,» odvrne Lestrova, «da mislite resno.» Zazeblo ga je po hrbtu.
Kaj naj stori? Lestrova se nagne na-»aj in zapre oči
feset mmii wUeo»» šel Natufeo
ter ga nadomestiti z drugim, ne gre. da bi bil mož takoj ljubosumen. Naj se obrne k svoilm tovarišem komunistom, da rešijo problem, kdo je boljši on ali njegov naslednik. Ce odloči komunistična organizacija, da je njegov naslednik boljši, ima mož pravico začeti s tekmecem borbo, da si zopet pribori svojo ženo. In če se mu to ne posreči ima pravico javno zaničevati ženo. kl ga je zapustila. kot osebo, ki z razrednega stališča ne spada več v dostojno proletar-«ko družbo.
Boliševiki so res lahko ponosni na svojega reformatorja.
Srednjeveške razmere v Italiji
Kako Italija vkljub vsej prosvetlje-nosti dvajsetega stoletja še po ogromni večini svojega prebivalstva tiči daleč tam nekje v srednjem veku, kažejo predvsem izganjanja hudičev, ki se izvršujejo z odobrava.iiem visokih in najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov ob popolni brezbrižnosti državnih oblasti, ali celo z njihovo tiho pomočjo, o čemer je »Jutro® že večkrat poročalo. Ali ne samo to. Žalostni dogodek, ki se je pripetil 17. t. m. v mestecu Settimelli, niti 10 kilometrov oddaljenem od velikega prosvetnega središča. Firenze. je naravnost kričeč dokaz, kako daleč je še italijansko ljudstvo od resnične prosvete.
Mestece Settimelli ima večinoma delavsko r-ebivalstvo. ki si je ustanovilo svojo konsumno zadrugo. Omenjenega dne okoli 16. je prišla neka Balduina Panderai v zadružno prodajalnico oo kruh. V trenutku, ko ji je prodajalec dajal kruh. je planil v prodajalno mlad človek, skočil k ženski jo udaril par-krat z velikim nožem po glavi in Ji potem prereza! vrat. Ženska se je zgrudila na tla in je bila v par trenutkih mrtva. Vse se je zgodilo tako hitro, da ni biio mogoče preprečiti zločina. Morilec je ob kriku ljudi, ki so bili v proda-jalnici, zavihtel krvavi nož in pobegnil iz prodajalmce. Bil je neki Orfeo Da-bini, star 24 let, delavec v neki tamošmi tvornici cementa. Poklicani zdravnik je mogel edino le ugotoviti smrt nesrečne ženske.
Izpočetka se je mislilo, da je bil povod temu zločinu kak ljubezenski spor. ali kaj podobnega, toda ta misel se je hitro opustila, kaiti kai bi hotel 241eten mladenič od ženske, ki je imela nad 50 let. zlasti če se upošteva da je Italijanka zlasti tam doli r,a jugu ob teh letih Že pravcata starka. — Orožniki so kmalu dognali, da je bil povod vse drug. Ugotovili so. da je bil DaHni trdno prepričan, da je bila mačeha umorjenke — čarovnica in da je pričarala neki njegovi sorodnici neozdravljivo bolezen. Ta njegova sorodnica je zbolela že pred osmimi leti in je torej vraževerni o'ovek kuhal maščevanie celih osem let. Bal se je pač čarnvmh moči »čarovnice® in se ni unal napasti nle. Sicer je bil prepričan, da je tudi čarovničina pa-sterka čarovnica, in sc je bal. da bi mila »uročiti® tudi njega, toda toVVo moči pa Ji le ni pripisoval, kakor njeni mačehi. pa se je maščeval nad njo za mačeho.
Morilca doslej še niso ujeli in kar je najlepše: večina prebivalstva mu odtlej, ko se Je izvedelo, kakšen je bil povod zločina, kar najiskrenejše želi, da bi ušel roki pravice, češ. ker je vendar rešil ves okoliš — hudobne čarovnice!
Tako v letu Gospodovem 1925.1
Kraljestvo čudežev
Mlad ruski častnik, nekdaal! zdiavni-ški kandidat, je prišel na umiku Kolča-kove armade v Tibet in od tam v Indijo. Tam je srečal budistične menihe, našel v njihovih samostanih zavetišče ter se Izvežbal tekom štirih let v o-avega indijskega fakiria. Ko ie čutil, da je dorasel svoji nalogi dodobra, se ie podal po svetu. Nastanil se ie v Parizu in Berlinu ter je! lavno nastopati pod imenom Ibu-Ali-beg.
Ibu-Ali-begova predavana so odkrila ljudem marsikako ta;n^st. katere si niso znali poiasnitj sami. Pri n!egovi'i predavanjih so bili vedno navzoči tudi zdravniki. Ibu-Ali-beg ie pred njimi delal pravcate čudeže. Storil ie. da se mu jc telesna temperat"ra zvišala ali znižala v poliubnl meri. Pri t -h poskusih mu je pomagala samo drobna srebrna kroglica. katero ie stiskal in opazoval ter pri tem oosta'al raztresen. Mo? je celo trdil. da se ie na ta način nekoč rešil le-garja. Zatira! je s srebrno krVco vročino takoi no prvem po!avu. Drugi čudež Ibu-Ali-bega so igle. s katerem! Drehada svoie ittso ne da hi pri tem izgubil samo kao];ico krvi Da ne sumijo liud'"e v prisotnost čudežev, iim dovo-Puje mož. da sami zabodelo Iglo v me-čo na roki. n"gi ali katerem drugam delu njegovega telesa. Končna se Ibu-Ali-beg neča s h:onot:zmom. Njegov vpliv na množice je tako velik, da izziva oravcate čudeče. TJ'id;e n or. ro:o ra niegov na'tc?i" arr» !z op^r In p~-sm'. dasi niso pevci in nimajo skoraj niti glasu.
Občinstvo se za Ibu-Ali-begove pro-dtiVcve silno t'gi v-> '■■	s<* za-
dovo)iuie'o celo s tem. d? smejo sedeti na tleh aii čepeti in se t'š*ati v kakem kotičku. camo da so navzoči pri n;ego-vih predavanjih, ki so prav tako zanimiva in poučna kakor on sam. Najbolj int<?resantno ra to n^-Hr-a Ibu-Ali beg aksiom, da čudeži sploh ne eksi-stiraio.
Pretežni ds! našega duševnega živlie-nja — po niegovem kar devet desetin — snada k rodzavednemu delovaniu skritih človeških sil Nn?a znanost in veda ie tako siromašna, da si ne ve raz-tolmačitj medsebojnega delovanj r-b°h polovic našegn živFema — zavedne in podzavedne. Naš »iaz® je s;lno kompliciran V nrem koreniniio n. pr. preroške san'e Človek vidi v samah vodo. Stara pestunja reče: »Prehlad'1 se b^š,- In res. dva dneva rozneie nastopi šuanska bolezen ali kai sličnega Kali bobzoi so namreč skrite v organizmu že orel a občutil iih le le podzaveden človeški razum. Ta ie oroz^ril nezavestnega »jaza® v spaniu ko ie bil »iaz» oozorsn in je lahko posl sn!. Zavest je snr°j?'a to opozorilo v obliki poima »voda®. Zato ie treba znaM vplivati ra volio *n na tu-io podzavedno zmo?nost pa so »čudeži® tu. Treba ie le vaie.
Slušatelji Ibu-All-bega so baje že precej verziranj v tem pogledu. Po enobt-ni praksi lahko tekmujejo s svojim učiteljem. če so ga ves čas pozorno poslušali. Ibu-Ali-beg je osebno uverjen o nesmrtnosti duše. a zavrača naš takozva-nj spiritizem. katerega imenuje smotre-no ali pa nezavedno goljufijo.
Neka Berlinčanka. ki sploh ne zna risati. je pod Ibu-AIi-begovim vplivom iz-gotovila izredno težke risbe. Toda kaj takega se posreči zopet le nekaterim. Da človek lahko izvrši dano mu nalogo, mora imeti že od narave same nek dar. Ta dar spi nekje v zadnjem kotičku naše podzavednosti in ni bistveno nič drugega nego umetniška zmožnost, o kateri ne ve človek niti sam. ali pa katero odkrije !e slučamo. V nasprotnem slučaju pa je hipnotizem brez vpliva na človeka.
Ali smemo zahtevati darila nazaj
O tem vnraSanju se je razvila v ber« linskih listih obširna debata, ki še ved' no in zaklmčena. Neki bivši zaročenec ki je rczdrl svojo zaroko, je namreč soroži! vprašanje, ali je upravičen za* htevati od svojo bivše zaročenke nazaj svoje darove. Izvedenec v t?h zadevah mu je pojasni! zadevo takode:
Vprašanje povrnitve darovanih pred= metov zavisi od tega, če sta bila daro« valeč in obdarovanec, v tem slučaju moški in ženska, zaročena ali ne. Ce sta bila zaročena ter sta si resno ob» ljubila zakon, je stvar sledeča: ženin, kl je obdaroval nevesto, pa se ji je pos tem izneveril, nima pravice zahtevati, da mu ženska vrne kar ji je dni. Vse« eno je. Iz kakšnega vzroka je zapusti! zaročenko ali nevesto: glavno je to. da je on kriv ločitve oboiice. Ce ra je ženska kriva, da se je par razšel, tedij tudi ona nima pravice zahtevati nazaj tistega, kar je dala svoiemu zaročencu.
Povsem drugačen po'ožaj pa nasta« ne, če zahtevaio nazaj predmete 'judje, ki si niso obljubili zakona, torej taki, ki so živeli bodisi v takozvanem »raz« meriu® in »prratebstvu®. V t°m slučaju je običajno da se darovani predmeti snV-h ne vrnejo več. Iziema se napravi lahko samo v fotovih slučajih, n. pr. če se je darova'ec nenram obdarovancu izkazal B'oboko nehvaležnega. Vsi da« rovani predmeti torei ostanejo v rokah tistega, ki j:h je preie!.
Iz tega izhaja sn'ošni 2ak'iu?ek. d3 so darila vedno last tistefa, ki jih dobi. Zahtevati nazaj, kar je komu dorova« no. nomeni skraino netaktnost in brez« obrimost. Tudi v tem s'učaju torej ob« velja istinitost našert* narodnega pre« govora, ki pravi: «Kar je dano, je v zemljo zakopano.*
Osem let živ zasut
V bližini mesta Vilna na Poliskem se nahajajo ruševine sklndišx3 intend mce bivše ruske vo'ske. Skladišča so ruski oddelki zažgali, ko so se leta 1916. umikali pred prodira;oč;mi Nemci. Deloma so bila pos!op'a tudi razstrelilna, ker ni dopustila ruska uprava, da bi dnbro založena skladišča padla sovražnikom v roke.
Med uničevaniem skladišč oo ruskih pioniriih je padel en vo'ak v kleti, ki so iih takoi potem zaprle ruševine razstre-Menega in gorečega oosb^a Rusi so oač zaraz:li. da manjka en vofak. smatrali pa so. da ga ie moralo ubiti ali pa da ie na drug način izgmil. Sicer pa tudi niso imeli dovolj časa. da bi ga iskali ker so iim bili prodirajoči Nemci trdo za petami
Pol;ska vofaška uprava je dala na ruševinah tega skladišča sezidati novo moderno stavbo, ki nai služi istemu namenu V to svrbo so zidarji odprli kleti. V ntihovo na;večle začudenie so našli v temni kleti, ki jo i" razsvetbevalo majhno zamreženo okence, globoko pod zerrbo živega človeka Kmalu se ie ugotovilo. da ie to isti vo;ak. ki ie pred dobrimi osmimi leti padel v jamo in so ga imeli za mrtvga.
Celih osem bt *e živel recrečne? zaprt v kleti globoko pod zemljo! Naiži-vahne;ša dormšli;;a ne more naslikati, kakšen je b'l ta človek. Po vsem telesu ie bil poraščen kot žival. Oči so v ne-prodirri temi t"kom let skorai popolnoma oslepele. Razen tega je mož zgubil ves spomin. Obleka »c na mem strohne-
kdar ne kadim pipe. Pobral sem jo in vtaknil v žep z namenom, da jo drugo jutro vrnem bstnikti, a sem jo pozneje docela pozabil.
Iz navedenega sledi, da nisem bi! tisto noč jaz edini, ki se je mudil pred grofičino sobo. Moral je biti še nekdo drugi pred menoj na balkonu. Ta »nekdo® je tam pozabil svojo pipo in njega moramo zdaj izslediti Pravim »moramo*, ker sem tudi jaz pripravljen pomagati vam, da dobite dijamant. Dija-mant je last grofice Nola, od njega pa odvisi moje življenje, zato sem pripravljen poiskati ga.
Najprej moramo najti odgovor na vprašanje: Čigava je ta pipa? Jaz se zavežem, da dotičnega izsledim in ga prisilim, da vam izroči obesek, še predno ste ostavili mojo sobo. Ce mi ne verujete, streljajte; povem vam pa, da potem dijamanta ne boste nikdar videli in vse posledice boste nosili sami —
Ko sem odšel iz igralne sobe, so ostali, kakor sem vam že povedal: Strac-kow s svejim romanom, Kadony z uganko, Sieveking pri klavirju, van Re-el in Braun pa sta politizirala. Brauna lahko take* iiločioKM oa kadi k cigare-
ta, te tu in tam se Je držala kocin kaka preperela cunja. Narava ie -ama skrbela. da te!o ni trpelo mraza, ker ga ni več grela obleka. Zato je koža po vsem telesu postala tekoin let poraščena z gostimi kocinami. Nesrečnež niti ni !<il tako suh. kakor bi si kdo misli. Hrane je imel dovolj. saj so bile kleti še precej polne raznih živil. Vojak se ie hrani! iz-ključno z mesnimi konzervami in pre-pečencem. Zastran živil bi revež lahko živel več sto let toliko je bilo blaga na-kupičenega v razdeianem skladišča.
Delavci so odvedli neprostovoljnega ujetnika iz kleti na svetlo. Voiak ni mogel na dan. ker so ruševine in tramovje popolnoma zaprle vsak izhod. V kleti je oil Ie umazano deževnico, kolikor ip je še ostalo od dežja. Dali so mu tudi teč-nejše hrane. Priš:l je sicer nekoliko k sebi. vendar se ni zavedel.
Podzemski ujetnik nj mogel prenesti svežega zraka in sr'n*n- j ;1S Obolel je in v treh dneh umrl. ne da bi iz-pregovori! besedico. Poljska vlada ga je dala pokopati z vsemi vojaškimi času mi na pokopališču v Vtinu.
X Agent bh-še carske policije obsojen na smrt. V Jekaterinoslavu je bil obsojen na smrt »gtnt bivše carske tajne policije Kur. landskij, ki je pred leti izdal carski policiji glavne činitelje stranke socijalnih ravoluci. jonarjev. Leta 1910. se je poskus umora Kurlandskeg«. ki ga je odredila ta stranka, izjalovil. Kurlandskega je nedavno slučajno spoznal in ugotovil neki bivši član stranke socijalnih revolucijonarjev.
X Cesar Frenc Jožef in padec Przemvsfa, Cesar Franc Jožef je bil zadnja leta svojegs življenja a-JŠcvno zelo izčrpan. Visoka sta« rost in burno življenje sta nanj delovala zelo nepovoljno. Sedaj je Fred Heller na Du. naju izdal knjigo pod naslovom »Franzl«, v kateri priobčuje niz anekdot iz Franc Jože« fovega življenja. Med drugimi prigodami be. remo tudi sledečo: Trdnjava Przcmvs! je padla. Ko so Rusi dobili v roke generala Kusmaneka, je cesarjev adjutant javil pa. dec Przemvsla z besedami: »Veličanstvo, Przemvsl je padel!« Cesar je adjutanta po« giedal globoko vzdihni! in odvrnil: «Ti n« srečen človek 1 Koliko let pa je bil star?® Seveda n: adjutant na te besede nič rekel, temveč urno izginil iz sobe.
X Še vedno ne ve, da je konec svetovni vojne. Svojci ruskega vojnega ujetnika Mate i a Alblja iz Tridenta so pred kratkim do« bili od Imenovanega pismo, v katerem jim mož javlja, da je živ in zdrav ter se še ved. no nahaja v ruskem vojnem ujetništvu. Mož vprašuje svojce, če bo vojna že kmalu kon. čana in kakšna usoda ga čaka. Revež jc nekje globoko v Sibiriji, kamor očividno še niso dospeli glasovi o izpremembah v rad« njih sedmih letih.
X Najdaljši predor so začeli te dni vrtat! na Škotskem. Predor pojde skozi hrib Bcn Nevis, vrtanje pa se mora izvršiti zato. di bo mogoče napeljati vodo za hidroelektrič. no centralo v Forthu \Villiamu. Ta predor bo za poldrugo miljo daljši cd Simplona. Vrtali ga bodo z dveh strani.
X Izprtje delavcev na Danskem. Po« dobno kakor na Švedskem so delodajalci Iz. prll velikansko število delavccv sedaj tudi na Danskem. Zveze izufenih delavcev so odklonile zahtevo delodajalcev po znižanju plač za 10 "o, češ da so. podobno kakor na Švedskem, tudi na Danskem mezde izredno visoke, večje kakor drugod po svetu. Hkrati so tudi zahtevali, da se mora podaljšati dc« lovni čas preko osemurnega dflavnika. Ker kvalificirani delavci niso hoteli pristati ne zahteve industrijcev In so celo pretili po švedskem vzorcu s stavko, so jih izprli do« brili 40.000. Hkrati so delodajalci izjavili, da bodo. ako treba, prihodnje dni to število podvojili. Dehvci na Danskem so silno raz« burjeni in razmišljajo o splošni stavki, s katero pa delodajalci računa io pn svojem postopanju proti delavcem. Splošna stavka vseh delavcev jc zelo mogoča, ker so pogajanja med zvezami izučenih delavcev in fcv dustrijci dospela do mrtve točke in sc bodo najbrže razbila.
X Nova uporaba helija. !*lin helij, a Ica« terima je sedaj napolnjen zeppelin »Los Angsles». ima r>o najnovejših raziskavanjih lastnost da zdatno zmanjša nevarnost bo^ lezni, ki nastanejo vsled komprimiranega zraka pri vrtanju predorov itd. Rudarski urad v Washingtonu v Zed:njcnih državah je dokazal strokovnjakom, da ustvarja he« lij. pomešan s kisikom, atmosfero, ki je po« polnoma enaka navadnemu zraku. To cdt kritje je posebno va?no pri delu v predorih, podmornicah in sploh, kadar gre za delo v večjih globočinah.
te. Ostanejo torei le še štirje: Strac-kow, Sieveking, Kndonj- in van Reel. Vsi štirje pušijo pipo. to vem pozitivno. Kako pa naj zdaj doženemo, komu izmed njih pripada baš ta pipa? Poskusimo s kombinacijami!®
Z neko samozavestjo, ki pa Je bila bolj potvara ko.' resnica, pritegne Lestrova stol tesnu k mizi In se zatopi v preiskovanje pipe. Bil si je popolnoma v cvesti, da visi njegovo življenje le na lasu. Hvala bogu. da je najhujše že prestal. Ce se mu posreči da pridobi na času in zarnoti svoja nedobrodošla gosta. ie morda še upati, da se reši
»Najmanjša negotovost jedva viden zjtik slabosti — in vse je izgubljeno,® mu brni po glavi. In v duhu si že predstavlja, kje bo krogla udarila ob črepi-njo.
Lestrova se znova obrne k možu s krinko, ki ni niti za sekundo povesil revolverja:
«Od ostalih štirih lahko Sievcritiga brez nadalinega črtam. Ta-Ie pipa je Se precej obrabljena in kaže, da je bila precej v uporabi. Sievering bi je ne prenesel; njegova glava ln živci niso za take stvari Sievering torej za nas ne pri*
Preiskušana zdravila
največkrat
aspirinovc iableic " t&affr n
*e mnogokrat ponarejajo. Da se obvata-Jete pred ponarejenimi izdelki, sahte-vejte vedno le originalni zavoj (ploič.nati kartoni s d alt 20 table'«mi) S modro-belo-rdečo varstveno znamko. Odklanjajte vse druge savojs.
čez deset minut bo Iz ozke cevke planila smrtonosna krogla in njegovo življenje bo ugasni'o kakor sveča.
Giuseppe Lestrova si je bil popolnoma v svesti svojega obupnega položaja. Dejal Je sam pri sebi:
»Ce jima izročim dijamant si rešim življenje. Ali dijamanta nimam. Ga sploh nisem nikdar imel. Preostaja mi torej le, da ga najdem. To pa ne bo baš lahko. Spreten detektiv bi mu morda prišel na sled, a ne v desetih minutah. Potreboval bi v to deset dni, morda deset tednov. Jaz imam na razpolago le deset minut — in še teh ne več. Kdo izmed gostov bi utegni! biti — stoj! srečna misel mi je šinila v s!_vo!» Lestrova se zamisli.
»Se pet minut!® javlja neizprosni glas.
Lestrova ga ne čuje. Možgani mu delujejo z intenzivnostjo kakor še nikdar v življenju.
€Tri minute!*
Lestrova zgane ustnic«, a BObene beseda se ne izvije iz njih. . ^ f »Dve!»
•Takoj,® zanmnra Lestrova, »takoj ga dobim!« «Bm
Lestrova otvori oči. »Nikar se ne razburjajte.® odvrne mirno. »Dijamant boste dobili; zdi se mi, da žc vem, kdo ga ie ukradel.®
»Prokieti norec, mislite, da naju boste na ta način prevarali?®
»Nimam namena varati vas. Dijamant boste dobili dobili ga boste, predno boste ostavili to sobo. Tako se je glasil vaš pogoj, ne? Streljajte, če hočete, a prej me poslušajte!® Moža s krinko se spogledata. »Mislite, da sc bom dal ustreliti radi dijamanta, ki ga mmnm?® nadaljuje Lestrova. »Poslušajte! Tisto noč se Je nekaj dogodilo, kar je ušlo pozornosti vašega opazovalca. Namreč to-!c: Ko sem šel po balkenu, sem z nogo zadel ob trd predmet. Bilo je natančno pred vrati grofičinega budoarja. Pobral sem predmet: bila je navadna brezova pipa ,še gorka. Ta pipa je, tu na mizi leži. Dovolite mi, da si jo pobliže ogle-dam.®
Lestrova seže z roko po pipi Gotovost In hladnokrvnost njegovih besedi je vplivala na vlomilca prcpričevr.lno. cMislili boste,® nadaljuje Lestrova, ie oiM moja. To aa ni res. Ju ni-
»JUTRO« št 70
9
.Nedelja 22III. 1925:
raljestvo
Otroške pomladanske obleke
Od leve na desno: Plašček male deklice 2 ovratnim šalom i i •.'Ginenega ve-louria v barvi surov-i svile z vstavljenim rjavimi progami. -- Otroški plašče!-'
iz ftmnomodrega biržuna. — Plašček iz ravega tiitina z usi!enimi našitki. -Oblačilce iz temno modrega ripsa z be-iitn ovratnikom.
Novetanje in prismo^arije
Jo j. ta moda!
Krvoločna ie. Pretečeno zimo je pomorila skoro vse inozemske zajčke m pod tuiim imenom pošiI;a z njimi dam-ske kostume in plašče. — Jedva ra je posijalo pomladansko solnce. padajo Po dkrutim mečem mode — ponosni kikerikavži. N<ihovo bleščeče perje, ki je doslei očaralo le naivne kokodaj-ske. je našlo milost v očeh «milostivih».
Da. da. čisto pravo petelinje perje, baš ono spreminjajoče se ozko perje s
petelinovega ovratnika, naniza na.ino-veiša moda v mehkiKalujoče volančke in jih našiva na večerne .>!:leke mesto kožuhovine. Te garniture se ponavbajo rade na krilu dvakrat: na snodnjetn ozkem robu in na onem širšo tunike. — Tesneje pa se prileplja pisano perje na kostume in plašče.
Večerna toaleta ima še druge svoje originalne novosti. Dolgi ozki kosi blaga vise zadaj preko ram^n. Koketno sc o vije jo parkrat krog lakti in nadomeščajo rokave, ki iih ni. Ti trat<ovi so gotovo tudi zabavne,ši kot šerpe.
I Sa - barva se pojavlja In zmaguje.
Širok pas iz mehkega raznobarvnega ust.ia se je pospel s smelim nastopom prtko športnih obleke do popo!dnnsk:b Crfpe - Georgette - toabt, kjer izvablja laskava priznama vitkih dam.
O
Rokavice l.e manjkalo pri nobeni obleki. Segaio še vedno precej pieko zapestja. kjer je okrašeno usnje s slikarijam' ali aplikacijami. Pa tudi rokavice iz raznega finega blaga pošite z diugo-barvno nitjo, so moderne.
In damska ura! Ta dragocena igračka \i. pritrjena na kratki verižici "n shra-niena v vnamem ženu tik nad srcem. Je pa tudi lahko vložena v prsno zaponko ali celo v ono na šolničku.
Dobra.
Na piskerlcisec
Poročati Vam moram, gospod urednik, kako nsodepolno bi kmalu postalo zame, ker sem čitala v božični številki Vašega cenjenega Hsta nasvet g. Fr. Ž. neki mi'ostivi, nai si da ostršči lase na »piskerlonec«. ^aj se morda tudi Vi še spominjate, da Ji jc v dol m pismu pel, kako bo potem draiest-na .čkana in da bo njegova edina želja, pri umre videti njeno fotografijo. To mi jc : o globoko v srce In hudobec neči-mernostl se me je polastil in mi šepetal, češ. ako bodo pristriženi lasje pristnjali dotični dami, zakaj ne bi tudi mero? Pomisleke sem imela samo radi svoje starosti. Kakor Vam ie znano, gospod urednik, sem že bHzn petdesetih let — nekaj let več ali mani. ne igra tolike vloge.
Opravila sem se fn stopila k dam-skemu frizerjn. Mislila sem si, da bo on kot strokovnjak naibolje vedel, kako in kaj, zato sem ga vprašala še tudi za njegovo mnenje.
Kar zažarel mu je obraz od navdušenja.
—	Krasna ideja, rrrilostfva! Ne bo vam žal! Vsaki dami. mladi ali nemladi. tako dobro pristoja! In kako praktično! Enkrat, dvakrat potegnete z glavnikom, pa ste počesani!
—	Toda moja starost...
—	O milostlva, če bi izgledali stari, kar nikakor ni, bi vam šs posebno povdaril, da Vas bo ravno ta frizura pomladila najmanj za petna-st let.
—	Bogve ali bo mojemu moža prav? ...
—	Kaj možje! Vsi so enaki! V začetku bo tarnal oh! in ah! potem se bo pa pomiril in izprevidel. da ste storili prav.
Govoril je tako spretno in prepričevalno, da mi je razpršil zadnje pomisleke in kmalu
Dve pomladni promenadni obleki
nato so ležali moji. še precej lepi lasje na tleh. Omenim naj pri tej pri'iki, da ni rabil nič plskerlonca ampak je znal zadeti pravo dolžino las kar na pamet. Dovolila sem tudi brivcu, da mi je ostale lase, ki so btK že tupatam sivi, lepo rjavo pobarval hi nakod-ral, kakor 9e spodobi za takozvamo dečjo frizuro.
Ko sem bila Kipet ra cesti m! je vseeno postalo nekam tesno pri srcu in zardevala sem v zadregi, kajti zdelo se mi je, da me vsak ogleduje.
Da bi se izognila tem pogledom, sem stopila mimogrede v zajtrkovalnico. kt je bila prostorna tn temna hi sem upala, da bo v tem času malo gostov. V svojo nevoljo sem takoj pri vstopu zapazila, da je bilo zasedenih več miz. Ne da bi pogledala na desno ali levo, sem šla naravnost v najbolj temen kot ln sedla za ma'o mizico Čez nekaj časa sem se umirila ter se že nekoliko bolj pogumno pričela razgledovati po sob!. Pri mizah je sedelo nekaj dam. po dve ali tri skupaj, ki so se z zracijoznimi gestami krep-
Ravna ia enostavna linija
ča!e in poskušale sladko črno vino. Tudi zaljubljenih parov ni manjkalo. Ti pa so M8 tako zatopljeni drug v drugega, da so pozabljali na čas, ki je med tem postaja! mrzel,
V drugem kotu sobe, meni nasproti Je sede! neki gospod. Kolikor sem mogla razločiti v temi. je imel kakih štirideset do petinštirideset let. Bil je torej v najlepši in najinteligentneiši moški dobi. Njegov gladko obriti obraz ie bil '.epih, pravilnih potez in na glavi ie ime! še goste, temne lase. Čnd-no, naenkrat sem se domislila svojega moža in ga nehote primerjala s tem simpatičnim tincem. Kakšna razlika! Čutila sem, da ir»i mo) mož 6 tisto svojo sivo brado tn plešo naenkrat ni bi! več to, kar m? Je bil doslej. Vsled svoie pomlajene vnanjosti sem se čutila kakor prerojeno tudi notranje ia zato mi Je bilo prav všeč, ko sem opaztia, da vzbujam tudi jaz neznančevo ooiornosi. Njegove pog'ede sem ljubcznjivo vračala..
Kmalu Je plačal in oušel. Tudi jaz nisem potem več dolgo ostala. Hitela sem proti domu ln dnevna svetloba me je zopet streznila. Radovedna sem bila kaj i-oteče moj mož, ko me zagleda pomlajene.
Plaho sem stopila v sobo. Sedel ic za pisalno mizo. Tedaj pa naenkrat zakričim fn zbežim v kuhinjo. Po^lslif. g spod urednik, moj mož ni ime! več n? brade nc brk, glavo pa mu je pokrivala idealna lasulja 1 On je bil, b katerim sem malo preje nedopustno koketirala! Zato si lahko predstavljate moj stran, kako si bo tolmač.'! moje vedenje.
Prišel Je za menoj tn me prijel za roko, jaz pa sem se ga oklenila in zaprosila:
—	Oh, llubi rnožek. odousti mi! Toda veš, res nisem m!s'ila nič hudega. Prepričali sem se hotela, če bi labko še kotna ugajala...
On pa, dober kakor v<«i«o, me je pote« lažil in rekel:
—	Krivda je trdi na rrw!. Storil sem nemrmost, da bi izgledal mlajši. To kruli « bom vrgel proč, ti po si eno kupi, dokler ti re zrastejo zopet lasje.
Vidite torej, gospod uredmk kak d lahka je ogrožen zrkonski mir in eventualno tudi zakonska zvestoba, ako čitamo spise, kjer rjoveč: lev daje v ovčji obleki dobrohotni nasvete.	Eva.
Kljub različnim poskusom in kljub škodoželjnim prerokovanjem, da bo s pomladio definitivno konec one, nekaterim damam tako priljubljene, a drugim nič manj zoperne in obsovražene
ravne linije v obleki, se bo ta, kakor vse kaže, pomladi še bolj uveljavi'a in izpodrinila tudi one pojave svoje kon-kurentinje, ki smo jih lahko opažali tu in tam na zimskih prireditvah. Sicer
predpisi za pomladno modo tudi niso ekskluzivni, vendar pa bo najboij do-minirala vendarle zopet »linija«. Kako okusne in elegantne so lahko take preproste obleke, kaže gornja slika, po-
sneta po najnovejših pariških izdelkih. Komentar posameznim oblekam je gotovo nepotreben, ter si ga lahko napravijo naše čitateljice same.
X Žensk ISčejo. Seveda nc pri nas. kjef jih je več kakor moških, ampak v Kanadi. V tamošnjem okrožju Albert vlada tako pomanjkanje žensk, da so farmerji sklenili sestaviti poseben odbor, ki pojde na potove« nje v Anglijo in Irsko, odkoder pripelje v Kanado zakonskega življenja željnim ženi* nom 63 nevest. Upajmo, da bodo vse te zvea ze srečne!
X Lelo dni brez plesa. Neki sodnik na Angleškem je pred kratkim izrekel zanimi* vo obsodbo. Pred sodiščem se je morala Zi» govarjati neka 161ctna deklica, ki je ukradla komad svile. Hotela jc sešiti obleko za ples; no zabavo. Sodnik je tatico kaznoval na ta način, da ji prepovedal leto dni posečati ples ne soareje. Ce sc deklica pregreši zopet to prepoved, bo morala v zapor.
de v pošiev. Ostanejo še Stracko\v, Kadonv in van Reel. Tako, zdaj se bližamo cilju.s Lestrova si oddahne. »Naslednje ime,» nadaljuje po kratkem premolku, »ki ga lahko izločimo, je ime Stracko\va. Če dobro pogledate, boste videli, da je konec ustnika skoraj pregriznen.. Kdor je kadi! iz te pipe, ima ne samo možne živce, marveč tudi močne zobe. Slučajno pa mi je znano, da ima Stracko\v skoraj izključno samo umetne zobe. Opažal sem to posebno, kadar se jc smejal. Kadilec p3, ki ima umetno zobovje, ne bo nikdar ostavil v ustniku velikih sledov, kamoli, da bi ga pregriznil.
Ostaneta nam torej le šc van Reel in Kadony.» povzame Lestrova in ogleduje pipo od vseh strani. »Enemu izmed teh dveh pripada izdajalska ta pipa. A komu? Oba imata močne živce, oba imata močne zobe. Pipa ni baš cenena* izdelana je iz najboljšega francoskega brezovega lesa. To pa nam nič ne pomaga, zakaj i van Reel i Kadony imata denarja, da si lahko kupita tako pipo.s Lestrova se zamisli. «In vendar^ nadaljuje čez hip, «se
nam odpira še težko vprašanje. Kdorkoli je uporabljal to pipo, ugotoviti moram, da ni ravnal ž njo, kakor bi moral. Oglejte si jo in opazili boste jasne sledove zanemarjanja. Vidite,- da jc ožgana? Lastnik jo je očividno napolnil z alkoholom, da jo očisti, pri tem pa jo je osmodil. To priča o zanikrnosti in nepazljivosti kadilca, zakaj kdor pazi na pino, je ne bo nikdar čistil z alkoholom, kaj še z metilalkoholom, ki šc sedaj diši iz nje.
Prepričan sem, da bi van Reel nikdar tako n« ravnal z dragoceno pipo. On je mnogo preveč vesten in prevelik ljubitelj red<». Kadony pa je v svojih običajih izrazit bohem. Iz navedenega jasno sledi, da pipa ne more biti last van Reela, istotako pa je jasno, da je Ka-dony njen lastnik. Če to drži, je bil tudi Kadony tisti, ki se je usodne noči mudil na balkenu To trditev podpira poleg tega dejstva, da se Kadony ne nahaja baš v na.boljših fir.ancijalnih prilikah.»
Lestrova konča. Njegovi prsti drse še vedno ob cevki pipe gor in doL
Tedaj se oglasi mož. ki je sta! za Le-strovim hrbtom in še ni izpregovoril
dotlej nobene besede. »Morda pa ie pipa last groia Nole.« »Ne, groi kadi le cigare — po 2 franka I;omad.»
«A!i pa io jc r?orda izgubil kateri izmed ihižiučadi»
»Tudi ne. 5'niž'nčaJ stanuje v drugem delu hiše. Po!e? lega tndi ni preveč verjetno, da bi sluga, ki je okradel svojo gospodarico, miruo s pipo v asnh stopi! iz ijcnc sebe. Po mojem uvere-nju tjtvina ni bila prirravljena.s Dolga pavza
Nato povzame zorel besedo mož z revolverjem: »Po vsej verjetnosti ni na vsem, kar ste dosedaj besedičili, niti ena besedica 'etnična. Če pa je kljub temu kaj na tem, da ima Kadony ukradeni dijamar.t, kake mislite izpolniti svoio obljubo in ga prisiliti, da vam ga izroči?*
»Povsem enostavno Kadony je prepričan, da r.ikdo nc sumi njega. Ko bo videl, da je tatvina razkrila, bo takoj izročil dijamant, vesel, da ga nikdo ne bo tlrjal pred sodišče.« «Za to pa je treba Časa.» cPočemu? Pošljem mu pismom ePismo?*
»Seveda, pismo. To pismo pa sestavimo tako, da ne bo imelo nikakih neprijetnih posledic ne zanj in ne za nas. Vaš prijatelj bi r-ismo odnesel: Kadony stanuje jedva pet minut odtod. V četrt ure je dijamant v \aših rokah. Mi dovolite. da sestavim pismo pod vašim nadzorstvom?«
Lestrova vzame >z pisemske mape po-lo papirja in jame pisati. Od trenutka do trenutka preneha in napeto premišljuje. Ko je pismo dogotovijeno, ga preda svojemu nasprotniku v pregled in pravi-
»Tako bo prav. Pismo ga bo prestrašilo na smrL Kaoony bo izročil dija-iiumt, s tem ste lahko prepričani«
Pismo se je giasilo tako-lc:
P. Kadony, Severusova 36. Oddajte brez odloga donosilcu pisma dijamant g. No-la. Ne izprašujte ničesar. Vem vse in ne bom obvestil policije, le, če se brezpogojno pokorite. Izpolnite zahtevo natančno, ker Je v vašem lastnem interesu. Ako me ubogate, ste rešeni.
Glaseppe Lestrova.
Vlomilca stopita k kot in sc šepe-
taje posvetujeta. Lestrova si prižge cigareto.
•Zdi se, da ste si svoje stvari vražje sigurni,« izpregovori oni z revolverjem, in v njegovem glasu se je še vedno čutila prikrita grožnja.
»Seveda sem, seveda sem,» odvrn* Lestrova, muzajoč se.
»Ne pozabite — dokler dijamanta ne dobim, se ne ganem iz sobe.*
»V četrt ure ga dobite!«
»Upam — v vašem interesu.*
Mož z revolverjem zopet zašepečd svojemu tovarišu par besed, potem ma izroči pismo in ga odpošlje. Ves ta čas pa ne odmakne revolverja.
»Pravzaprav bi zdaj lahko tistole cev povesili,s meni Lestrova prijazno. »Nabasan revolver je neestetičen pogled za oči, mar ne?» Odgovora ne dobL »Sicer pa si smem čestitati, da sem našel pipo, in še boli, da sem jo potem pozabil vrniti.s
»To se bo šele Izkazalo.*
»O, jaz se ne bojim!«
»Že četrt ure čakava.«
»To ni mnogo.«
»Rekli ste deset minut!«
»Nekako. Nisem pa pomisli! na žival*
10-----. I I	Nedelja 22JIL 1925 —
»JUTRO« št. 70
Po slovanskem svetu
Sirossmayerieva knjižnica v Pragi
V nedeljski številki «Jutra» smo na kratko omenili, da se je o priliki Masa-rykove pefinsedemdesetletnice otvoriia v Pragi Strossmayerjeva knjižnica, katera ima služit! češko-Jugoslovenskeinu kulturnemu zbližanjn. Knjižnica se nahaja v Panski ulici, torej v sredini Prage in ima za enkrat tri prostore.
Otvoritev sama je bila skromna, ker je svečana otvoritev projektirana za pozneje. Predsednik kuratorija nove knjižnice prof. Domini je najprej pozdravil navzoče goste, med katerimi so bili češkoslovaški minister dr. Hodža, predsednik umetnostne akademije dr. Zubaty, generalni kozul Rašič, jugoslovanski odpravnik poslov Mastasijevič, predsednik češkega novinarskega sindikata Pichl, jugoslovanski kulturni ataše Prochazka in cela vrsta drugiii prijateljev čelkoslovanske vzajemnosti. — RazložH je svrho knjižnice ter je povdarjal. da bo knjižnica prirejala tudi tečaje srbohrvatskega jezika ter da bo vrhu tega osnovala klub cAdrija», ki bo vnemal Cehe za lepoto jugoslovanskega Jadrana.
Strossmayerjeva knjižnica se Je ustanovila z dobrodelnimi prispevki raznih institucij. Praško prosvetno ministrstvo je darovalo v ta namen 10.000 Kč, Škofovi zavodi isto toliko, centrala jugoslovanske lige v Pragi 5000 Kč, praška sekcija te organizacije 2000 Kč. društvo Adrija 2000 Kč, Zveza čeških profesorjev 500 Kč. itd. itd. Darove v obliki knjig je poklonilo beograjsko prosvetno ministrstvo. Matice v Beograda. Zagreba, Novem Sadu in Ljubljani ter mnogi zasebniki.
Lep govor je imel tudi minister Hodža. ki je povdarjal, da Strossmayerjeva knjižnica nima drugega cilja, kakor nadaljevati in poglabljati tradicije, katere so nam zapustili veliki slovanski delavci Strossmayer. Ceh. Šafafik. Slovak Sulek in škof Stepan Mojzes. Gospod minister je pokazal pri tem izdajo srbskih narodnih pesmi v češkem prevodu 1. 1852„ katere je izdala tedanja jugoslovanska vseučiliška omladina v Pragi z namenom, da se pomaga češkemu Nar. Divadlu. Pokazal je na ta dejstva rekoč, da današnja svoboda slovanskih narodov ni deio poedinih vej velikega slovanskega piemena, temveč da je to sad zavesti skupnosti vseh slovanskih narodov. Slovani moramo opustiti partikufarizem in moramo delovati v korist slovanstva kot celote. Na tem poljn ima važno vlogo zlasti Stross-maverjeva knjižnica v Pragi.
Za drjem. Hodžo je govoril še predsednik češkega novinarskega sindikata Pichl. ki je povdarjal skupno linijo češke in jugoslovanske žurnalistike. — Tako je bila skromna otvoritev Stross-mayerjeve knjižnice v Pragi vendarle glasna manifestacija slovanstva in njegovih navdušenih propagatorjev v današnjem časn.
G. Fedotova
Dne 7. t m. je preminula v Moskvi Glikerija N. Fedotova. ena izmed prvih ruskih dramskih umetnic. Podila se je leta 1846.. pozneje je prišla kot sirota v moskovsko gledališko šolo in ie nastopila z velikanskim uspehom že ko ji ie bilo 16 let Razen klasičnih vlog, predvsem Julije in Kleooarte, je ustvarila Fedotova na odru glavne ženske tipe dram Ostrovskega in manjših pisateljev n. pr. Potjehir.a, Kriiona in Pisemskega. Pred dvajsetimi leti je Fedotova obolela in ohromela za vedno. Leta 1922. je praznovala svoj jubilej in je nastopila zadnjič pred občinstvom. Igrala je vlogo nune-carice Marfe v Ostrovskega drami »Lažni Dimitrija. Morala je sedeti v naslonjaču, ne da bi se le enkrat dvignila. S svojo dovršeno umetnostjo pristne tragedinje je izzvala burno navdušenje.
Kot zadnja zastopnica cjnnaške dobe» ruskega gledališča pred početkom njegovega realizma je odgojila Fedotova številen naraščaj. Izredna recitacijska zmožnost in nekak dovršen sarkazem, vse to ji je pripomoglo do najvišje avtoritete. Pokojna umetnica je pomagala
Stanislavskemu ustvariti «Hudo£estve-ni teaters, in je priganjala mladino Jt njemu z besedami: cPojdite k njemu, samo tam se dela. Pri nas, na impera-torskem odru, je premalo zraka.®
Fedotova je bila pni in edini ženski režiser v Rusiji in je kot taka ustvarila svojo posebno šolo. Ruska drama seda, zvesto čuva njene svete tradicijei
Stanovanjsko vprašanje v Češkoslovaški
Na Češkoslovaškem pripravljajo izpremembe zakonov za varstvo stanovanjskih najemnikov in za pospeševanje gradbene podjetnosti. Novi stanovanjski zakon mora sankcionirati narodna skupščina do konca marca.
Tudi v novem stanovanjskem zakonu ostane v veljavi načelo progresivnega od pravljania zaščtte najemnikov. Veljavnost novele stanovanjskega zakona se namerava določiti do konca aprila 1. 1928. Dasi komisija, ki izdeluje novi stanovanjski zakon, še ni dokončala vsega dela, vendar so znane že nekatere podrobnosti. Novi zakon bo prinesel olajšave tako najemnikom kakor hišnim lastnikom. Ako bo najemnik kazno van radi kaznivega dejanja proti hišnemu gospodarju ali njegovi soprogi, bo to vzrok za odpoved stanovanja samo v slučaju, če ni bil k temu dejanju izzvan. V ostalem pa se bodo vzroki za odpoved pomnožili. Po slovni prostor! se bodo lahko odpovedal« radi oderuštva, če so po lastni krivdi izgu-trs^w-em ali obrtnikom, če so bili obsojeai bili koncesijo ali pa zašli v konkurz.
Najemnine se bodo samo deloma nanovo uredile, vendar pa to še ni definitivno določeno. Po dosedanjem zakonu je imel hišni lastnik pravico, prevaliti stroške popravljanja h:še r.a najemnike, ki so bili dolžni plačati nanje odpadajočo vsoto poleg najemnine, Ta določba bo odpadla, dovolilo se bo nadaijno povišanje najemnin iz 1. 1914, Uvesti se tjamerava novo 10% zvišanje sedaj veljavnih najemninskih poviškov, ki znašajo za 1 sobo in kuhinjo 30%, za 2 sobi in kuhinjo 40% in za 3 sobe in kuhinjo 60% najemnin iz l. 1914. Ako se sprejme ta predlog, bi plačal najemnik, ki razpolaga z 1 sobo in kuhinjo, najemnino iz 1. 1914, dosedanji povišek 20",'« in novi povišek 10%. Za preračunanjc poviška velja v vsakem slučaju temeljna najemnina z zadnjega predvojnega leta. Najemniki pa bi bfi v bodoče oproščeni stroškov za hišno razsvetljavo in snaženje dimnikov.
V glavnems so tndi že končana pogajanja glede novega zakona za pospeševanj« stavbne podjetnosti. Sedanji sistem gradbenega pospeševanja potom države, ki jt bil v veljavi do konca lanskega leta, se bo opustil ter se bo z novim zakonom osnoval poseben fond za pospeševanje zidanja novih h!š. V ta državni gradbeni fond bi se stekali dohodki državnih stavbnih srečk, v glavnem pa dohodki 10% poviška dosedanjih najemnin, ki ga namerava uvesti novi stanovanjski zakon. Ta dobiček M torej ne dobivali hišni gospodarji ampak bi se nakazoval v državni fond za zidanje hiš. Računajo, da se plača v vsej republiki na leto najemnin povprečno po! mil^arde, tako da bi 10% povišek najemnin znašal na leto 50 milijonov v korist državnemu stavbnemu fondu. Zakonski načrt za pospeševanje stavbne podjetnosti bo predložen narodni skupščini, ko bo sprejet novi stanovanjski zakon. Neposredno podp:ranje stavbne podjetnosti od strani države, t j. iz državnih proračunskih sredstev, se v bodoče ne bo več vršilo.
Rjeplnova razstava v Pragi. Ruski slikarski umetnik Ilija Rjepin je razstavil v praških prostorih Obecnega doma celo vrsto sKk, med katerimi se nahaja zelo zanimiv portret »Zspniki in pa Rjepfnovo življensko delo »Procesija«. Iz te sHke odsevajo najrazličnejše stopnje mojstrovega razvoja. Prvi osnutki slike segajo nazaj v leto 1883. Takrat je W1 Elija Rjepin še borec. kateremu niso zadostovali različni obrazi romarjev, slike vročega dneva, solnčni žarki na zlatem mašnem plašču ?n slično. Mora! je naslikati zraven tudi stražnike, ki podijo ljudstvo z biči narazen, da fzrasi duhn svojega časa primemo protest soper tedanjo vlado. Zdaj je trblažil Rjet^n te raz-krlnkovalne tendence, ki so rušile življensko enotnost umetnine. Pomen Rjepinove razstave, na kateri visi tudi genre - slika, »Ukrajinci« je trajnega, zgodovinskega
^ s "^b i aes 1 ■ i"1 i—=™e ni promet, ki vlada v večernih urah; saj veste, da so ulice prenapolnjene.«
Dolg molk zavlada. Lestrova si zapa-R drugo cigareto. Jedva viden nemir se jame zrcaliti na vlomilčevem obrazu. Kletvica se mu izviie iz ust: cZdaj ml je pa dovolj!« in s sunkom dvigne revolver.
oTrenntek.v. odvrne mirno Lestrova. ajaz držim besedo. Evo vam dijaman-ta!o
Pri teh besedah vzame pipo v roke, podreza z ostjo svojega srebrnega pisemskega noža vanjo, odtrga skorjo tobačne žlindre in strese v prgišče toli iz-kani dijamant grofice Nola.
^Izvolite!- se vljudno nasmehne Lestrova.
Mož s krinko si ne da dvakrat reči. Z očitnim zadovoljstvom motri dragocenost.
«Ste zadovoljni?^ se muza Lestrova. «Ne smete mi zameriti, da sem si največje presenečenje prihranil za konec. Dijamant pa sem faktično odkril šele sedaj v vaši prisotnosti. Poprej nisem niti slutil, kje se nahaja. Tat je dijamant vtaki.il v pipo in nasul povrh tobaka. Famozno skrivališče, ne? Ali imel ie
smolo: živci so ga pustili na cedilu in mesto da je vtaknil pipo v žep. mu je v razburjenosti padla na tla, kjer sem jo našel jaz.»
Oči za krinko triumfalno zableste in usta se raztegnejo od veselja. »Razu-mem, aha, razumem! In Kadony še danes mrzlično išče svojo pipo, ha, ha, ha!»
«Kaj še!»
<?Kaaaj!;>
«Ta pipa sploh ni Kadonyieva! Tudi ni nikdar bila! In nikdar ne bo! Dobri, stari moj Kadony ni zmožen ukrasti niti najmanjšo iglo!»
«Kadony ni?? A kdo pa —»
cPazite! Zgodba je zanimiva in vas bo zabavala. Eto: lastnika te pipe sem našel že danes zjutraj, ko sem si jo po-biiže ogledal. Počemu, me boste vprašali, sem jo torej prisodil Kadonyiu? Enostavno zato, ker sem hotel pridobiti časa. Kot sem že povedal, nisem niti sani vedel, da se nahaja dijamant v moji hiši — dokler nisem v vaši prisotnosti odprl pipo. Ko sem ga pa odkril, sem ga zamolčal iz dveh razlogov. Prvič, ker so se mi moja ostroumna izvajanja zdela zelo amusantna in podučiva — ln priznali mi boste, da logika
zsafiaia fn stoji visoko nad slučajnimi serijskimi prireditvami. Predsednik Masaryk, ki Je obiskal Rjepinovo razstavo, ie ktrpil JO mojstrovih del, ki pridejo v Češko moderno galerijo.
Poljske visoke šole. Poljska republika Ima letos 13 visokih šol: 5 univerz (v Varšavi, v K rakove, Lvovu, Vil ni, Poznanju), 2 tehniki <v Varšavi fn v Lvovu), 2 trgovski visoki šoli, rudarsko akademijo, 2 akademiji lepih umetnosti (v Krakovn ln Varšavi), vi9oko šolo politično (v Varšavi), poljedelsko visoko šolo In visoko šolo za ino-zemsko trgovino.
Profesor Vvedenskij umrl. Dne 9. t m. Je umrl v Leningradu profesor A. Vveden-slrij, najmarkarrtnejši zastopnik sodobne ra-ske kritične filozofije in sicer čiste kantov-
Slovenija v Michelu 1925
Tudi novi katalog ie. kakor prejšnji z letnico 1924—1925, za Slovenijo neraben. V glavnem je le točen prepis z malenkostno zvišanfmi oziroma spremenjenimi, deioma pa tudi s prav znatno znižanimi cenami, kar Je pa pri dinarski izdaji radi ogromnega ostanka popolnoma opravičeno. Znatno so zvišane cene ie pri Dobrovnika — madžarski Lendvasarhely je še vedno na prvem mestn — ki pa tudi fe komaj dosegajo resnično tržno ceno in niso torej v nika-kem pravem razmerju s cenami drugih držav. Te cene bi morale biti v primeri z drugimi vsaj petkrat pomnožene. Isto velja tudi za skoro vse ostale znamke in bi vsak domač zbiralec Michelu prav rad plačal marsikatero znamko dražje kot jo on ponuja, če bi mu jo tudi res poslal. Tega seveda nemške firme brez izjeme ne morejo, ker znamk nimajo In ravno zato po katalogih in cenikih navajajo tako nizke cene, da bi znamke še ceneje kupili. Sicer pa založnik v predgovoru prav ganljivo tarna, da je cene mora! reducirati sploh, seveda ker so nemški trgovci ob polomu papirnate marke prodal! večino svojega blaga v inozemstvo z boljšo valuto In bi sedaj svoje zaloge s nabavami v inozemstvu zopet radi popol-nili. Tega jim ns smemo zameriti, dokler to poskušajo storiti na svoj račun. Kar se pa naših znamk tiče, pa ne moremo dosti poudariti, naj noben zbiralec svofih znamk sedaj po teh beraških cenah ne prodaja v Inozemstvo, posebno pa še ne menja na podlagi teh katalogov. Kdor le more, naj naroča v inozemstvu naše znamke in kmalu bo prepričan, da jih noben trgovec nfma. Tako mi z Dunaja poroča g, podpolkovnik v p. T. IC, eden največjih zbiralcev naših znamk, da brez uspeha povsod okrog že poldrugo leto išče v vseh katalogih navedeno in seveda malenkostno ocenjeno 5vi-narsko znamko. Koliko so naše znamke v resnici vredne, nam bodo povedaii šele tuji strokovnjaki na našem kongresu. Držite se torej fn kupujte!
Kako površno Je sestavljen katalog, dokazuje še lz lanskega leta prevzeti filir mesto vinarja. Pod naslovom, ki jo še vedno »Jugoslavischer SHS-Staat« (Sudslavischer Staat) klji/b večkratnim pojasnilom Vilima Oregorčlč» v nemških listih, piše, da se Heller, Fillr slovensko imenuje vinar — pod naslovom »Slovenlen« pravi tudi, da Je 100 iflirjev enako 100 vinarjem in teh sto pravilno =1 krona«, pr! navajanju znamk pa pozna le iilir. Pokojni urednik E. Atarre Je nasedel strokovnjakom, ki še danes govore in pišejo ter celo tiskajo Stajnbrik, Triiajl ln Aslhik. da, nekdo mu je celo pisat, da »vinar« izvira iz vina! Prečltajte sami E. Mar-rejev uvodni članek sHurra, deT Vinar!« v »Tli. Zeltang fflr Philatelie« z dne 25. maja 1923.!
Katalog sam Je pa neraben, ker po njem večine različnih znamk ni mogoče določiti: mnogo jih sploh ne ekslstira, še več 3h pa ni navedenih; tako n. pr. pri ljubljanskem knjigotiske manjka 5kronska. pozna pa 15vinarsko Istega tiska sinje barve, katere gotovo še nikdo tri videl, ker Je dunajska In kot taka tudi tam navedena. Sfvkasti časopisni, pivniku podobni papir dunajske izdaje omenja samo v tabeli, spredaj pa ga ne pozna, kakor mu tudi ci snana perioracija II pri frankovnfh znamkah, katero je pa našel pri dunajskih por-tovnlh, kar se meni kljub iskanja Se n! posrečilo. Kar se barv tiče, ne moremo mnogo zahtevati od avtorja, če je pri 15 in 20 K videl siv raster!
Torej imena, imenovanje denarja, cene, »občanje, papir, barve, vse Je nezadostno. Posebno se pa katalog postavi pri ponovnih provizorijili, kier naiprei piše, da so vse štiri parske vrednosti tiskane na eni
mojih sklepov ni bila baš slaba —, in drugič — ali za to je še časa. Vidim, da že pokate od nepotrpežljivosti in da vas trga vprašanje, čigava je pravzaprav pipa. Ne bom vas več natezal: pipa je last mojega sluge.^ «Martina?»
»•Martina, da! Hotel sem nra jo vrniti, a mi jo je pobrisal. Zdaj vemo, zakaj, ne? Ko je opazil izgubo svoje pipe, se je zba!, da jo bomo našli in dijamant v njej. Jaz sem vedel, da je pipa njegova, saj sem mu jo sam podaril za božič, in razen tega mi je znano, da on čisti pipo z meulaJkoholoni. Lopov se je izmuznil od »Treh labudov>, splezal na balkon In ukradel obesek. — Ne morem vam prizanesti z očitkom, da niste bili dovolj vestni pri nadziranju. No, a zdaj imate dijamant Ste zadovoljni?*
«Zdi se m', da ste tudi vi zadovoljni s seboj. Gotovo sc smatrate za vražje prebrisanega?* cKakopak, kakopak! p «Ali počemu za vraga ste potem tratili čas in stavljali življenje na kocko s pisanjem tistega pisma —»
cAha, pibmo! Res, nisem vam še omenil svojega drugega razloga. Torej'
ske smeri. Kot semostojee mislec je dose-tel Vvedenskij popolnoma nove vidike s tem, da je izrabil svoje kritično stališče za empirično vedo. Bil je mnenja, da nI mogoče kontrolirati naše znanosti, če nismo prej proučili našega mišljenja, kl ic ustvarilo vedo. Tej nalogi služi glavno de!o profesorja Vvedenskega. kl nosi naslov »Logika kot del spoznane teorije«.
Srečna roška vas. Moskovska rlzvest-ja« poročajo z razprtimi črkami o edini srečni ruski vasi Sfnjavki. ki leži v čerra-govski guberniji- Pn ljudskem štetju niso komisarji v tem krafn našh' nobenega nepismenega človeka. List označile to vas kot »izjemno razveseljiv pojav, edini svoje vrste na celern ozemlja zveze ruskih republik«.
poli fn tudi v opombi navaja IV. pretisk, t. j. na 15vinarski dunajski tirkizne barve na sko. Kam je ta strokovnjak eskamotiral 5-, belem papirju, kata!ogizira pa samo lOpar-20- ln 50parsko? Da v opombi še vedno notira tudi 2 in 10 Din z umetnikovo signa-turo in da pozna samo zagrebški rdeči žig na slovenskih znamkah, Je le malenkost. — Hujše je pa, da na strani 232 piše o Beltincih (pravilno) kot polnovrednih provlzorijih. na strani 233 pri Belatincu (madžarsko hne) jih sicer ceni na 150 zlatih maric in v isti sapi pravi, da — ne spadajo v zbirko, in ne navaja cen za posamezne znamke kot prejšnja leta. Saj bi brlo vendar vkljub Belaincev še dosti prostora za Prelog In Mursko Središte. Za vrednost Beltincev nam popolnoma zadostuje odlok pb. ravnateljstva za Slovenijo v Ljubljani št 2012-IC-1921 z dne 15. marca 1921, ki pravi, da jih Je »primala kot polnovredne poštne vrednotnice«.
Ta »Murinsel« je sploh zanimiva dežela, zakaj katalog jo opisuje v oklepaju tako-le: Mediumurje, Prekonrurje (Zwi-schenmurland) Partosfalva n. a — ubogi prekmurski Prosenjakovci! — na drugi strani ima pa zop;t »Prekomurje« In A. Beln-tinc in B. Lendvavasarhčly (Dobrovnik)l Kakor Beltinci, tudi Dobrovnik ni brez napak, posebno pri oceni in naštevanju znamk kot n. pr. fma pcrrtovna za 50 fil. črno, ne pa rdečo številko, kot pravi katalog. Več o Prekmtirju in tairošnjih znamkah pa drugič.
Čudimo se tudi ceH razdelitvi znamk naše države, Če katalogizira došu <ske znamke po prevratu skupno s st-iro Bosno, torej kot posebno deželo v filatelisticncm oziru, bi moral dosietino tudi Slovenijo ka-talogizirati posebej, saj je vendar izJ-ila na lastno roko in z odlokom Narodne vlade v Ljubljani svoje znamke.
Ante Gaber.
Našim filatelistom!
Z veseljem smo pozdravljali v aKolektor« ju» objavljeni predlog gosp. Serbeca, enega naših najagilnejših filatelistov, katerega je stavil radi sklicanja I. slovenskega filatelis stičnega kongresa in razstave v Kranju.
Da jc ta ideja dobra, kaže navdušenje, s katerim je bila sprejeta v vrstah vseh slo» venskih filatelistov, ki našo domačo znamko cenijo In ljubijo in ki so se takoj z vnemo lotili velikega dela, kakršnega zahtevata tak kongres in razstava. Pa ne le pri nas tudi v inozemstvu so pozdravili ta naš namen. To dokazujejo obljube za obisk te razstave, ki smo jih do sedaj prejeli, ne le iz naše ožje domovine, nego tudi iz Avstrije, Nem. čije in Madžarske — svetovno znana imena,!
Tako sta razstava in kongres že popolnom zasiguran? in uspeh zagotovljen.
Mariborski filatelistični krožek predlaga, dr se ta prilika izrabi za združitev vseh slo« venskih filatelistlčnih društev v eno samo slovensko filatelistično društvo Koristi te zveze ni potrebno po«ebno povdarjati, ker je preveč jasna. To društvo E»j bi se ime« novalo:
rFilafelhfično drušh-o S1o\'cnija».
.Vamen društva naj bi bil: 1. proučavanje ?n zbiranje slovenskih znamk m žigov; 2. zbiranje jugoslovenskih znamk; 3. nego« vanje filatelije sploh.
Sedež društva bi bilo bivališče vsakokrat* nega predsednika.
Pndružnice naj H se ustanovile v vseh krajih Slovenije, kjer jc najmanj troje fila« tclistov.
Društveno glasilo hi bil lahko dosedanji aKolektor», katerega izdaja na širši podlagi je ie itak sklenjena in so že pridobljeni za sodelovanje najboljši jugoslovenski in ino« zemski strokovnjaki.
Prvi slovenski filatelistični kongres- in raz« stava naj se žc vrši pod imenom novega fila«
svojimi ostroumnimi izvajanji sem Ka-donyja postavil za lastnika nisma. To je bilo za me nadvse važno. Povedai sem namreč" že tak^i spočetka, da se Kado-ny prežMj3 z ugankami, ki jih sestavlja za tiste. Na uganke pa se on spozna kakor malokdo! Zdaj pa k mojemu pismu! Morda ste opazili, da sem se pošteno trudil pri sestavljanju tega pisma. Ako bi čital pismo kdo, ki o tatvini ni vedel ničesar, bi ga sploh ne razumel. A Kadonv ugank ne sestavlja samo, marveč jih tudi razrešuje. Vedel sem, da bo instinktivno skušal najti kai skrivnostnega v njem. In veste, kaj je razbral v pismu, ki ste ga tudi vi toli skrbno prečiiali? Najstarejši in najenostavnejši akrostihon, kar jih pozna literatura: prve črke v vsaki vrsti tvorijo skupaj eno besedo, besedo: policija. Je-Ii me razumel? Razumel me je! Proč z revolverjem! Za vami stojita že polni dve minuti dva policijska uradnika!«
Besen krik. kratek boj, prazen strel v zrak — in vlomilec je bil razorožen in vklenjen.
«Hura!» krikne Lestrova. «Hura! Halo, Kadonv. tudi ti sl prišel? Bravo, dragi jnoj! To si oa dobro učinilU
telističnega društva.
Eno naših prvih del bi moralo biti končno katalogiziranje naših znamk s sodelovanjem vseh naših in tujih spccijalistov.
Prosimo vsa filatelistična društva, klube in krožke Slovenije in vse filateliste, naj iz« javijo svoje panenje o tem predlogu potom «Kolektorja».
Flhfelktični krožek v Martboru-
Novosti
CEHOSLOVAšKA. Dne 7. t. m. ob 75* letnici prezidenta Masarvka 40 h rumena, 50 h travnatozelena, 60 h karminastolila, 1 K rdeča, 2 K modri, 3 K rjava in 5 K motno« zelena; z lipo vimi Ii,-ti kot vod. znakom, raz. lično zobčana. Načrte za znamke je napra« vil najslavnejši češki slikar prof. Svabin« sky, kot za jubilejne znamke s prezidentovo sliko L 1923., sarao da je na sedan ih znam. kah v okvirju pod portretom mesto sl91S 28. X. 1923« označena« vrednost »Halčru«, oziroma «Koruna («y)». Razen s znamkami je poštna uprava 75ietnico proslavila tudi e rdečim žigom, večji poštni urad: pa s pri« godnimi žigi z letnicama «1850—1925».
PORTUGALSKA. Znamka brez naraače* ne vrednosti za pristojbine prosta pisma geografske družbe: grb v pravokotnem ok« virju z napisom: SOC1DADE DE GE O« GRAPH1A DE LISSABOA in mesto vred« nosti PORTE FRAN'CO, zobčana 11«, črno« modra.
RUSIJA: 15 kop., rumena, vod. žmak me« ander s cvetlicami, zobč. 12, Kmet; 1 kop. na 100 rub„ potovna, oranžna, rumena, 100 rub. pisemska znamka iz 1. 1921. r. vijolica, stim pretisom v cirilici DOPLATA 1 KOP: 14 kop. na 35 kop., portovna, modra Keren* skijeva znamka £ rdečim pretiskom v treh vrstah.
Razno
Jniemoctjondna ftl. raisfas-a v Pariza od 30. aprila do 10. maja bo gotovo največja prireditev letoSnjega leta. Ker je razstavi ljanje drago, bi bilo pač umestno in potreb, no, če bi vsaj kaka naša starejša oiganiza. cija zbrala take izložbe dostojno zbirko slo« venskih znamk in jo poslala v Fnlr. Sicer nam pa ni znano, če se je sp!oh kako dru« štvo doslej bavilo s takimi vprašanji, ven« dar je naše skromno mnenje, da propaganda lastnih znamk spada med glavne naloge na. šib društev, do sedaj so pa le tuici razstav« Ijali naše znamke, ki toiej po naši lastni krivdi niso svetu dosti znine in Zato mnogo premalo cenjene.
30.000 dolarjev so dali ameriški zbiralci za znamke samo pri filat. poštnih okencih v lansktm letu. Večino znamk so si seveda nabavili v navadni prodaji. Ker im3 država ogromne dobičke od zbiralccv, morala bi tudi vpoštevati n.iih nasvete, v Ljubljani iu Mariboru pa vsaj otvorlti za filateliste po eno okence, kjer bi se dobile vse znamke, ki so v prometu. Z zaupanjem pričakujemo od novega poštnega direktorja, da nam to opra« vičeno prošnjo izpolni.
F/latellstični monopol ima — kakor zna« no — Rusija. Tam sme znamke prodajati samo država in tudi vse pošilj-itve v svrho menjanja se morajo pošiljati le potom mo« nopolske centrale. Ker je menjanje tudi ob« davčeno, je monopol vpeljal pose">r.e davčne znamke, katere nalepi na vsako pošiljko znamk. — Pretiskali so vojno»dobrodelne znamke iz L 1914 in 1915,17 z novo v-ed« nortjo in n»pisom njih namena. Teh sedme« ro znamk ne navajamo med novostmi, ker niso poštne, temveč Ie davčne vrednotniec in torej nc spadajo v zbirke postnih znamk, kakor tja ne spadajo kolki in znamke z» znižano vožnjo po žcleznici.
Srpski fil. klub v Beogradu je na obč« nem zboru 15. t. m. izvoli] sledeči odbor: predsednik Evgen Derocco, gener. direktor v p., delovodja M. Lukič, prof. akedemije, blagajnik Lj. Cvetkovič, trgovec, člana St. Djordjevič, višji činovnik minist. in A. Dur* man. višji bančni uradnik, namestniki dr. A. Markovič, san. pukovnik. R. PojJSsDragic, advokat in R. Tadič, odvokat. Imena odbor« nikov dokazujejo, da je za filatelijo v naši državi mnogo več zanimanja, kot se splošno misli
Listnica uredništva
G. Sande Ferjan. Jesenice na Grrrenjt skem: Na ogled poslana rumena »poskusna tiska® 15 in 20 K znamk sta iz zgoraj orae« njene tiskarne, ker ima leva enojka na 15 K zgoraj majčkeno belo piko. 30 K pa zgoraj zlomljen okvir. Razen teh znakov imajo tudi vsi originalni poskusni tiski na vseh štirih oglih takozvanc «Pfl.sscrstriche» v podobi dveh pravokotno se dotikajočih tankih čr« tic. katerih vaše nimajo. Razlikuje se pa tudi papir. Prosimo za naslov prodajalca.
G. Dragutin Nuber, Starčevo kod Pant čeva: Želim poznati vaše stanoviSte o tira markama, pa vas molim, da se što pre javite iserpnim člankom. Očckujem odgovor na pismo	A. G.
t
T. G. MasaryEi
Svetoma revolucija
Iz vojnih spominov preddenta ČSR.
(V;.rrieM Ortts. Pnp®, Sv Fertera! Featcrt
gradiča*«, 3ew-So*k.
IV.
Na evropskem zapadu
Pariz in London; september 1915 —
maj 1917.) Razdelitev propagandnega revofocij-kega dela v glavnih mestih Antante. — Kaj so o nas znali zavezniki? — Vsak začetek je težak. — Razumna in poštena politika — razumna in poštena propaganda. — Kdor vrši kulturno politiko, more vrš'tl tmf? kaltnrno propagando. — Naša protipropaganda.
Prfšel je čas. da preložimo sredTSee propagande v glavna mesta Antante. 2e v Pragi sem se zavzemal za to. da bi nas preko mej odšlo toliko, da bi zasedli vsaj Pariz. London, Petrograd. Pričakoval sem Beneša, da bi on bil v Pariza, jaz v Londonu.
Pariz je leta 1915. bilo vojaško, London bolj politično središče: Francija je morala stremeti za tem, da si pridobi tn vzdrži simpatije Anglije ter s tem obenem vpliva na Ameriko. Anglija je bla tudi Italiji bližja kakor Francija. Odločil sem se tedaj, da se stalno naselim v Londonu, odkoder sem mogel doha;ati v Pariz, ker je zveza bila hitra in lahka (tudi za časa podmorske voine). Dr. Beneš ie mogel od časa do časa prihajati v London. Tako je tudi šlo. Pariz bi London sta torej tvorila akcijsko in politično enoto, prav kakor je zveza Francije in Anglije imela jn ima ta veliki pomen za vojno in mir po vojni
London je bil tudi zelo pripraven za dobre zveze z Ameriko, ki ie za nas postajala vedno važnejša. V Ameriki se je razvil vrlo važen oddelek naše propagande. kakor to popišem. In ko smo po fpopreje opisani) nezgodi morali zamenjati način m smer svoie podzemske jveze s Prago, sem sklenil, da se po-služim poročevalcev iz Amerike in Ho-tendske: za zveze z obema državama je bil London primernejši.
Ženevo sem zapustil 5., dočim je <Jr. Beneš dospel 2. septembra; dne 17. je prišel za menoj v Pariz.
Naša politična pozicija v Parizu in Londonu je bila še prekarna; od naših političnih mož ni bilo. razen mene. nikogar tam. Jngosloveni so imeli v inozemstvu znaten del svojih poslancev, katerih imena so v zagrebškem procesu in v obče v protiavstriiskih akcijah pro-šla po vseh novinah; poleg tega je Srbija s svojo herojsko borbo pomenila za vse Jugoslovene in Evropo živ program. Živ in krvav program: zverstva, \;'i so jih v Srbiji počenjali Avstrijci in Madžari, so izdatno služila jugosloven-ski propagandi.
Tudi Poljaki so imeli učinkovito propagando, ne glede na to. da je njihova emigracija v inozemstvu bila že davno znana bi da je njihov program bil uovsod akceptiran.
O nas pa so tudi Francozi vedeli malo; kvečjemu le tisto, kar smo s svojimi. pri vsem tem pa še slabimi sredstvi zamogli povedati. A posamezni dogodki, kakor nastop praškega župana Groša. so nas ravno v Parizu kompromitirali. Dunajski parlament ni zasedal, zato ni bilo slišati čeSkega glasu. Res, za nas v Inozemstvu — a v ostalem tudi za razvoj razmer v domovini — nI bila nikaka nesreča, da duna'ski parlament od početka vojne fe? daljšo dobo ni zasedal.
Avstrijski, madžarski in nemški listi so našo akcijo zamolčali. \ v pariškem »Temosu« je tudi že izšla notica, ki za nas nikakor nI bila laskava. Ni torej bilo čudno, da so naši prijatelji, kakor Denis in Seton-VVatson. bili v skrbeh. Niti eden nttt drugi se ni upal po-svati me v Pariz ln London: zato sem se sam iz Ženeve podvizal v London tn Pariz. kakoT hitro je po srečnem naključju (nakjiučjn?) dospel Beneš. Delo v Švici m deloma tudi v Parizu smo imeli organizirano. V Parizu ie že od t. maja izha:ala Denisova francoska revija: dr. Svchrava je svoje češ*? novine začel izdajati šele knsneie (22. ""ga-s'a>; izdajame čeških novin nam »e povzročalo več'e težkiče kakor francoskih. Nismo imeli čeških sotrudnikov. izmed nas je vsakdo ime! svoje delo drugod: fn denar je igral važno. morda naivažne^o vlogo, moj fond pa je vse-vdilj bil šibak. Da v Pragi ri«o našli Pretveze, pod katero bi nam bili poslali denar, ie bil zame dokaz, da na politično propagando, kakršna Je bila pcr-trebna. niso pomlšljali; res. da doslej nismo izgubili volje za delo in nade v zmago: bilo nas ie malo — dobro; moramo torej delati tem bolj premišljeno in intenzivno.
#
že me je bilo strah, da bom moral Jagranično akcijo in propagando početi od abecede, ker stikov s političnim inozemstvom ni bilo; na drugi strani pa .»e to bilo koristno, ker se je dalo zadeti in delovati sistematično in premišljeno. In ker je vojna traiala dolgo, je propaganda imela uspeh. Naravno, da smo r. a veza vali stike vsak s svojimi znanci in prijateM Stefanik je že imel znaten krog Dofctičnih iw vplivnih osebnosti. — Dr. Beneš m dr. Svchrava in pozneje tudi Osnsky so si našli vsak svoj krog. laz pa sest imel že pred vojno znance v vseh zavezniških državah in sem si Z njihovo pome*wj kros stalno razširiti.
Naša prčpamda je 'bih demfekra-tična: nismo iskali samo politikov tn oficijelnih ljudi, temveč predvsem tisk in s tem široke plasti. To natn je posebno uspevalo v demokratičnih državah. v Franciji. Angiiji. Italiji in Ameriki kjer sta parlament in javno mnenje imela mnogo več veljave kakor v Avstriji. Nemčiji in Rusiii. A todi v Rusut smo po revoluciji nastopali enak«.
Razume se. da sem sovsod strons! za tem, da čim prej navežsm stike z vladami, osobito pač z zunanjimi ministrstvi. V ta namen je trebalo povsod najti kontakt « zavezniškimi poslaniki. Ampak tudi v tem je bita izbira in si-sistem. Omenil sem že. da leta 1915. nisem iskal Deicasseia; poleg navedenih razlogov tudi zato ne. ker sem po njegovem pslitičrrem delovanja vedel. <ia je star privrženec francosko - angleške zveze, kar je v dani situaciji tudi nam biio cenejše kakor razgovor v času, Ro so mu pogajanja z Italijo nalagala gotovo rezervo.
Povsod sem se seznanjal z vodilnimi ministeriialnimi uradniki, ki so bili vplivni in so spoznali situas^jo.
Cesto so nam bfTt na nslugo liudie, kl so sicer stali ob strani, a so imeli prijateljski pristop k odločilnim državnikom in politikom — odvetniki, bankirji. duhovniki.
V psihologiji propagande ie posebno važen nastopni nauk: ni treba misliti, da se ljudje zainteresirajo za politični prrgmm edino rn v glavnem le z rrftrga energičnim in rravdušentm oznarrjevn--njem ter s potKferterrjem Posameznih točk; gre za to da ljudi Ogreje? Za stvar kakorkoli, četudi imfirektfto. Oovrtfl o umetnosti. o Ufefafuri. Skratka o vsem, kar drugega zanima, in pridobil ga boš; s politično agitacijo razumne ljudi cesto odbiješ. odnosno jih ne pridobiš. — Cesto zadostuje le kratek stavek, povedan ob dobri priliki: sploh se .ie treba — zlasti pri privatnih razgovorih — ogniti dolgoveznih razlagani. Seveda, taka propaganda zahteva izobrazbe, političnega in družabnega obzorja, takta in poznanja ljudi! Paderewski in Sienkiewicz sta od izbruha voine vršila vrlo uspešno prooagando za Poljsko — umetnik in pisatelj, pridobila sta zase najširše kroge: Sienkievviez je s svojim romanom »Quo vadiš« bil splošno znan in je s tem pridobiva! Kudl. ki jih je itak že imel za seboj. Sličnega pomena je za Jugoslovefte bi? Mešfrovič. Mi pa smo takih mož imeli ie mafihno število: v Parizu ie bif Kupka (ki je stopi! v Jegfjo). v Rimu takratni pocefnfk slikar Brazda, enkrat ?e. kakor se ml zdi. posegla vnjes tudi Destirtova.
In eno naj poudarim: pfensffaiida mora biti poštena. Pretiravanje ali celo Jaganje se rte obne«e: tudi med nami so se našli posamezniki, ki so vso politiko smatral! za umetnost »farbania« in so skušali širiti »rodoljubne* neresnice; temu smo napravili konec. Vesti se vendar kontrolirajo in ttasi sovražniki So take stvari hitro izrabili proti ram. Imeli smo rta primer nep-iietnost s fal2ifikaCljo besed poslanca Stfiber-nega.
Poudariti hočem šc eno prav5ft>: nikakor ni treba misliti, da propagator mora hvaliti vsevprek: tako ravnajo le mešetarji. Umna hi ooštena polivka zahteva umno in pošteno profragaikfo.
Prirejal sem v vseh državah, v vseh važnih mestih predavanj /a širše občinstvo. še česteie pa za ožie kr;>Žke; iskal • sem stike z univerzami, po-sebno 2 zgodovinarji, ekonomist) m drugimi. V Arfgliii, kakor že rečeno, nam je pomagalo liffe Jana Skratka — kdor dela kulturno poetiko, bo delal tudi kultufrio propagando.
Tuje novine smo pridobivali potom diskusij z urednik? in lastniki, poglavitno Pa s prisnevki. Sam sem napisal otnlo člankov: in'ervju je bilo drugo uspešno sredstvo. Povsod smo ustanovili tiskovne pisarne, ki so imele nalogo: vzdrževati stike z novinami hi dopisnimi uradi ter širiti naša porrčrla. 0,ne-niam posebno angleško (Czech Pfess Btifeau. ustannviiena koncem leta 19l<o> in ameriško (Slav Press Bureau, od maja 19T8 dalje).
Prizadeval sem se. da čim prei začnemo izdajati sicer pfllit'čf?e, toda z znanstveno metodo ureievane organ:. To se je obneslo X DčttišoVSffi *La na-tion Tcheoue«. kasneje na sirto »sfamr-"i?i povsem znanstveno revijo: -Le Monde Slave*: posebno nam je uspela Izborna tedenska fevia '•The Ne-v Eu-rop?«. ki je začela fzHafaff oktobra 1916. Nagovoril sem Setoro-NVatsema. da jo začne izdajati, pozrraviioč rtiego-vo itenavadno nadarjenost, frjegov politični mteres m široko obzorje. Revija je Zastopala iste evropske nazore, kakor šrtio tih zastopali mi; r italijanski politiki sem bi! iaz bol? umerjen, kakor urednik. »The Ne-w EftrOfre« je bila obilno čitana nele v Angliji temveč tndi v Franciji. Ameriki in IfaTiji. Postala je obenem direktiva za vse naše zagrartič-ne organizacije.
V Londonu smo na enem najbolj živahnih trgov (Picadi!Iy Circus) najeli trgovski lokal; v njem smo uredili knji-gotržno založeno poslovnico in jazstav-I:a!i mape. informativne o nas in Srednji Evropi, najnovejše vesti o nas in sovražnikih. zavračanja netočnih poročil, publikacij itd.
Vrlo uspešno sredstvo je bilo tudi ustanavljanje mešanih društev, posta-vim Ceško-analeških; oosebnim name-
nom so stuKIe mešane trgovske zbornice.
Meni osebno je koristila vsa moja preteklost: iz nedavne dobe moj d*obo»-z Aehrenthaiom. moje delovanje za Jugoslovene sploh, nadalje moja ruska knjiga. ker je problem Rusije postaial vedno bolj akuten. Moja knjiga »Rusija in Evropa* ie bila mnogim znana v nemškem prevodu; med vojno je hil prirejen tudi angleški prevod, ki Da je zakasnelo izšel leta 1919. podnaslovom »The Špirit ca Russia». Znana ie bila n. pr. tudi hiisneriiada in drugo.
S tem. da sem si pridobival in jačal svojo' politično avtoriteto, sem učvrščt> val- tudi slogo in vztrajnost čeških kolonij,- Koncentracija avtoritete ie, kar so že Rimljani vedeli, v vojni nujno potrebna; to je bilo še prav posebno nujno z ozirom na raztresenost naših kolonij in zavezniških držav. V našem vodstvu ni bilo niti najmanjših rivalitet; dr. Beneš in Stefanik sta bila lojalna, vdana in verna prijatelja. Govorili smo vsi enako, imeli smo vsi isti program. V tem smo se razlikovali od Jugosiovenov in Poljakov, med katerimi so pregramatrč-na. strankarska in osebna nasprona dokaj ostro izstopala. Samo po sebi je pri nas vzniknilo nekako diktatorstvo. toda diktatorstvo parlamentarnega načina; da pa je včasi bila potrebna prav ostra odločnost, je dokazala Diirichova afera in nekateri maniši primeri
Tako so koncem leta f9T6. Cehi in Slcvaki postali že zanimivi. Inozemstvo jih je začelo spoznavati in o njih govoriti: novine so s plakat! oznanjale, da priobčijo intervju z menoj, in tako.
V mnog;m nam je pomagal — Dunaj. Dokazovali smo lažnivost njegovih poročil. Persekncije naših Trudi so inozemstvo prepričevale o našem uporništvu — rmtČen-^ivo fn osobito kri so močan argument. Posebno izdatno smo izrab-!:ati zapor, proces in obsodbo dr. Kra-mara in dr. Rašina. itd. Aretacija naše AKce (Masarvkove hčerke, op. ur.) je v naš prid posebno zalegla v Angliji in A mer & i — ako so že ženske v ječi. tedaj je stvar resn3: v Ameriki so ženske po vseh državah organizirale peticije na
•"prezKTenta. nap M Intervenirat kakor so
tudi same intervenirale potom ameriškega poslanika na Dtrnaju. S to agitacijo. v Angliji in Ameriki, je na£. pokrat postal splbsno znan.
Sploh-je pestelff-antipTopdSfanda preti avstrijski, madžarski in nemški propagand} posebna stroka; tudt* teimivsmo se kmalu- ciobm- izurili« To pa ravno zptn. ker smo dbhro poznali raramere;. od. leta 1946,- dalje-n&mr-jeamer. Slovak Osuskv dohra-kwričrtf}-z 3Haniem-mad5?ar-šSirj» in-madžarskih zahtev. Tako sme zamo«sh-raaumetl- vsa	in- jih orimeimo- !n-
tertiretfratf. Citsfrsmo med-v^ami-pta-šk-fh listov. RsTer tega smo- dobivali z doma- povsem Fsfstne M- smo- <ih dobro izkot!išžali: NaSii- vojna- poročHa so- se Izkazala za- zmiesHIva in so- biFa-zafo dobrodošla: » tem-smo-si pridobili-mnogo- priftrteHev-. Pri tem nam fe osobito- komfflo- tudi te. da smo poročila podajafi zaA-oljo- stvari in- da smo denarne Mgrade odbijali. V tem- pogledu sem bil posebno- s trofc.
Ko se je ta del propagande razraste!* v proveaf Mstem šoijonaže in- amišoijff. nani bilo lariko- kontrolirati vseh so--rrndnikov; toda izv-zemši maJeiikostrte izjeme sc nam- ni pripetlio- nič hudegtr.
Ci?fo nosebna stroka nase riT vTagan-de je Bila v tem: kako Spfavliafr poročila o dngndkih v rrlTtRTfJ d?2avafi v nemške in madžarske ITste. V Avstriji in Ogrski Se je ž2moUesralb' o napredovanju zaveznikov; zafo smo se trudili vtiliotanliatT \-es'ti v rtovlne. Uspelo je ftidi tb': 0«u§ky Bi vtegnil v tem pogledu Pripovedovati uprav anekdotfč-ne primere, kako je v obliki polemike z Ameriko spravljal v Budimpeštanske novfne v^stT o veliki pomoči" Amerike, namenjeni zaveznikom. Tz rflacfždrskifi novin so tte vesti preSajale v dunajske irr nrašlce novMne.
V Ameriki ie P'an Vo'ško vrro spretno organiziral uspešrfo antišpijonažo fer s fem pridobil sebf in nam politični presti?. kakor tb kasne'e omsem obširneje. V Rtisiji so Bile večre težkoce. ali' tudi fem smo zmagaB. Kajpak SeTe po revo"-lucIJL
Narodna šola
(K reformi šolske zakonodaje)
Vsaka vfada naše mlade države je imela v svojefh črosramti .črt ore-Dsnove 5o'sSe zakonodaje. 2a!, ga jflslej Se nobtfna ni izvedla. Kakor pa kaže sedaj. Bo' v db-jtledrem Časa ver.dar prišlo rfo končne !z-vedBe te tfiffffe, potrebne in enotne reforme. Žal, moramo Srdnšfatfratl, da se v današnji matSRaiistfčrt! dobi nasa javnost vse preWa!o zimrria za fo vprsJanje, 1« b! Zaslugo iSfeffZIvfto pnzomnst StroRih VfSt riaše^a ffaroda, raznih sfantov, globok interes f&Ko tnesTneifa infencrerTa, iCaktfr selja-ka fn delavca. Preden pride ria^ft sfclsfclfi zakftnov pred s"km5sČiro. bi ?e moralo o reformi Sotštva «e tSodrotirro razuravljati javno v listih, v političnih strankah, v preda-vanjiH, v diskusijah i.i- debatab. Tako delajo pflfttrčrto zreli rfarodi. Pri nas se je o tem doslej še malo storilo, ako izvzamemo nekaj člankov v klerikalnih listih, k! so tožili o »brezvercem.- načrfn ŠtvTskega- ?atc5-F.z. No, pa fe tamamracile rtiso prehude, iko pomistimn, da je W! klerikalcem cefo — avstrijski Sofski zakon *brezVe?skt«-, saj sfa je iera 186& celo papež proklef in svoje verne ovce fKtveza! pwkor?či«e do njeira. A zjodo^a Je Sta mtrrm preko tega, kakor 2e preJ:o marsSfatcfeza papeževega {Jroklet-stva.
V nastopilem hočem« podati smernice in femetle. tfa ka erTb mri slrmi reforma Šolske zakonodaje v na Ji rtacfo-rafni državi" s pctsebnfm ozrfom m našo osnovno Svio. Pfipanmfti mora-mo takoj; da tiči vel^Va po-greška v tem. da izdelujejo nalrte Za razne vrste šolstva oxf{ftO',¥ne komisije, kakor da ni vse šolstvo od osnovne, pa gor do visoke šote ena orgamčna celota, ena sama veriga, katere čleui se vzajemno sklepalo. Ako stovoritfm o enetirr šolski- zakonodaji, moramo Ugotoviti predvsem, potre-vorfti o tTarodoi vzgerji v S-pfoš-bo takega 2akona, nadalje nam it go-nem, kakšen tro-d! šolski rak on ožiroma pravllnejše, kakšna bodi Narodna šofa in konirH? o reformi u-črfeljske naobrazbe. Poudarjamo, da se spuščamo zi enkrat Samo na temeljne principe.
f.
Ntrjne p"otrebe enotnega šolskega ZaVo na nam po peti-h letih državnega »bstoja ni treba na dobro fazpravlJaTt. Boljše W bilo, da merrdajni krogi razmotrivajo o jedva popravljivi škoSi, ki je že nastafe b bo čim dalje večja io ustvaritve eftotrle^a državnega š^isheg* zakona Penisi It r je samo treba, koitko io kako rasllčne zagonske šolske dsk»žbe obstojajo durh.-s v d-ržavh Imatro tn srbski šolski zakon tz leta ki je bil prikrojen tak ram i m srbskim državnim šolsftim razmeram, po L»aikanski vojni s-cer razširjen na staro Srbijo hi Ma-cedontja, rt pa bil r.kv ta Trkaj tevedeii. Avstrijski šolski zakon iz ieta 1869. je še danes v veljavi za Slovenijo m Dalmacijo; hrvatski deželni šolski zakon v Hrvatski; Bosr.a In Hercegovina imata svoja špeci-jaioe šalske zakone. Za Vojvodiito pač velja v administrativnem oziru srbski šoiski zakon, v ostalem pa je tamkaj še vedno madžarska šolska zakonodaja, opozarjamo samo na tamošnje dobro razvito meščansko šolstvo. K vsem tem upraTn»m zakonodajnim šolskim edmicam moramo še prišteti vse mogoče ministrske naredbe m odloke raznih prosvetnih ministrov od prevrata sem, ki so ta obstoječi kaos le še povečale. Da ne more ta raznolika zakonodaja ugodno vplivati niti v administrativnem oziru na ugoden razvoj šolstva, kaj Sel« pospeševati ga v enotnem narodnem, jugo-slovenskem pravcu. leži jasno na dlani. Re-akcUcnarnl avstrijski In m»diarski telskl zakoni. U M ostali la ttv« i« nadalje, nika-
kor ne morajo za- dHi<šo dobo čakati enotne državne šolske reforme.
Uvideti- moramo vendar končno, da imamo preveliko število ljudi v dr&v! brez vsake SbTske nac-brazbe; odstotki- nepismenih so horendno visoki. Domača- liidostrtja niti najmanj rte moYe zadovoljevati domačih potreft, treba nam Je znanja- tujih jezikov itd Vse te razne uedosiatke nam mora nadomestiti nov racljonalneiši Jolski sistem, "treba natn je — nove šole. Po m;nu-lf svetovni vojni so uredile vse evropske države svoje prosvente rn-Hike Iti «o si ustvarile nove SMskr zaVrjrtc, ml sfflo zadnji, in kakor vse kaže. bomo še čaka?! do končne ureditve: Nemci so bili sicer na bojnem polju premagam, a" pasio oko ne more prezreti ntibovetra prosvetnega oboroževanj* ki <e še' večje in nevarnejše. V splošnem lahko trdimo, da ni- bilo še v nobeni dobi toliko težnje za reforme-šolstva kot v sedanji dobi po svetovni Vojni. Da- bi megli trditi to- ftidi o- Sebi!
Ako hoSemo danes razpravljati j« ugotavljati natTe'0 o rta-.-'o d n i v-zgo^jH v- splošnem; si rfforafflo biti svesti, da šele vstvor-jamo in tešemo »bel »a državljansko tn nacionalno v«?oio bodočih pokoloni, da ustvarjamo novo skupno ideologijo naroda ko* celote in novo iugoslovensko kulturo, ki-bodi izrae rega nove«a življenja. Zato moramo priri do formiranja enotne narodne duše v vseh krajih osvobojenega in ujedl-njenega naroda-, prepojenega onih idealov, ki so jih ižnefcli veliki apostoli jugoslbvetlskfe misli, kakor Karadz-iS RodiSevič. Stroi-s-majer in drugi, predvsem Volna in dčrtiro-voljska mladina, ki' je s" svojimi mladimi svežimi trupli pokrila mster' zemljo, da je nKj^la sVoboda trdno sfo^at: v zdru?eno lil osvobojeno rtovo ifašo dO^oVttTd. Sočna kri mladni mdCehiS«'« mor a* prjstsrl plodno seme in mora pognati sveže kali jttgosioven-sRT rtaro"drir VZitfli;'. tTs't'Va r i t i mo ra m-o J ojos' o-v e t! s'k'i- n a-r o'd nI trpi — Ustvariti mfframo medplemerrs.ko duhovno k^munlVaci^. priti mora do medsebojnega zbllžanja irr spoznavanja vseh plemen, izvršiti se mora proces stapljanja In edlrf-sfva, ori prodes-, ki sa imajo Velike rlacio-niilne Jrfavv Je za seboj:
Fzvedenje popolnega naradheaa In dr-žavdega edinstva je v ossSi zvez? z iei.--ede-njem kulfurtieva narodnega pokrotai Pričeti je treba dosTegt« borbo proti' okostetta-!iWi do tisoč Pit starim tradicijam, zstraie-nfrtr na plemerfskem' tipu. Treba je spamn-vanja duše m potrab roroda.
Tekom sroletii je vpijala tuja. pove-č?ni gerrtranska prosvetna sugestija tla iugo-sloVefiskt trarod, na= škodo jj^osfovenstva iti stovaiuifva. Tekom stoletij «mn prev-zeli mnogo od ifttSih fiemskih sosedov ter istočasno tegobi!! mnogo svoje safnotasfite' prosvetne in slovanske individualnosti, kar valji v splošnem za vsa Jostislovenska plemena. To jc bil strup za zdravo našo slovansko kri Zato >e treba za bodočnost ustvariti temelje in pogoje, da se v tem pogleda individualizira naša deca in omladina. Kajti z izgubo svojih špeoijalnih lastnosti preneha polagoma narod eksistirati kot tak in se začne pretapljati v drug kuftu:no močnejši narod. Narod, ki v svoji samoiasfni prosveti propada, degenerira v splošni kuf-turi svoje samovesti Se more obdržati, kako šo prido6:-ti.
Nacionalno Ju c<5 s 1 o v e nsk o vzgojo moramo zasledovati z vsemi silami in na vsakem koraku, da te v mladini ohrani JtigosTovenska narodna bltfiost. Na ta načm se Bodo Ohranil! hi r?žvijj>ll pasojl narodne zavesti in bedo tvorflJ podlago ce-totna ta MoUe narodne procvet« v idealni
• moCl fn lepoti, že v mTadfni moramo Vrep«
ko negovati nafodni ponos, ki je temeljni pogoj za dosego splošne narodne kulture. Kakor propada posameznik, ako se " tmiči in izgubi vero v samega sebe, ravno tako-je z na«hiom, ki v očigied tuji veličini in kulturi preneha ceniti samega sebe in svojo samolastno« individualnost.
Prosvetni pokret vsakega naroda zavisi od niegavih političnih razmer, zato je treba ta pokret popularizirati, treba je prosvete Sirskih narodrtli mas, v- prvi vrsti dviganja osnovne prosvete na vHHo stopnjo. Tako pridemo do vprašanja, kakšna b o tff nartrdn-a »oi a.
m.
Smoter narodne šole je STeča (n Kačo« stanie naroda Sreča m blagostanje naroda pa se more doseči edino z zdravo prosve-to. Teme!i zdravi narodni prosveti mora podajati edino dobro urejena osnovna šola.
Prosverute reiorrre naj jačijo ono vzvt-eno iraiogo nacionalne Sole v novi državi, naj utrjujejo večne resnice bratstva in edinstva troimenega naroda. Plemenska šola mora prenehati, narodna šola mara zavzeti splošni nacionalni in državni značaj. Smotri, ki iih inoFa zasledovati narodna šo-!a. in se iiir mora podrediti nacionalna vzgoja narodne mladine izhaja iz narodnih sposobnosti in njegovega splošnega kulturno - političnega stanja. Šolsko vprašanje smatramo za sestavni del splošne državne pciltike. Tu je točka, kjer se dotikata prosv-eta in politika.	•
Tu navajamo besede našega prosvetnega ministra, ki jih je izrekel ob neki priliki, da- ^napredek.- naroda ne zavisi toliko od tega, ali ima ta narod velike »čitelje* resue mislece, globoke filozofe, tem več zavisi od iesa, koliko je to znanje razširjeno in je prodrle v široke sloje naroda«. S temi besedami je dobro poudaril veliko važnost osnovne narodne prosvete za bodočnost naroda in njegov kulturni napredek.
Narodna 5o!a bodi državna socialna ustanova, ki naj vsakemu poedinen dorio-nega državnega socijaIne«a področja elajša pridobivanje sredstev za življenje, bodi priprava za boljše državno življenje, splošno in gospodarsko. Saj Imamo dovolj prilike, ako pogledamo v sosedne države,, da stoji v gospodarsko dobrih držvah šolstvo na višku. Narodna šola se mora popolnoma prilagoditi potrebam realnega življenja in mora svojo nalogo vršit! samo v tej smeri. Ona mora biti čim bližja realnemu življenju in- mora človeka zanj usposobiti, ona mora biti odsev te realnosti. Kakor vse ustanove javnosti, moia tudi narodna šola odgovarjati potrebam življenja in duhu časa, korakati m-ora v.sporedno z razvojem socijalnesa življenja.
Moderna narodna šola daje duhovno svobodo, ustverja pogoje za razvitek in int-cijativo-samobitnosti in samodelavnostl,vtjo-šseva fizični razvoj in hlcijeno mladine, jo proktič. pripravlja In usoosoblja za domače gospodinjstvo, tako moiko kot tudi žensko deco, v višjih tečajih se naslanja na strokovni. pouk v poljedelstvu, obrti, s posebnim okrcan, na ^pecljakie krajevne tat* more.
Jiigosloveiisfco narodno šolo moram® pr-Hasodki duši našega naroda. Desleij smo živeJj pod vplivom nemškega duha in- šolstva pod sugestijo nemških Šolskih sistemov, ki se bili ;»a škodo jugoslovenskemti narodnemu značaju. Taki vplivi sa imeli siatoe posledice. Polag mnogih okolnosti, k! nas-spajajo, jih je mnogo, ki nas razdvajajo. Vsa disharmonija našega notranjega političnega življenja Izhaja iz te razlike. Ne smemo iskati onega, kar nas razdvaja, marveč. iščimo to. kar nas druži. Na tem polja moramo marJjivo sodelovati, prva in glav--na naloga nove narodne šole bodi zmanjševanje razlik in utrjevanje vseh niti,, ki nas vežejo.
Šolska- vzgoja traja, od trenutka, ko sto« pi dete v šalo - do - končnih študij. Vsak odsek. te dobe je enako važen, v vsakem časa mora imeti človek enako sposobne vzgojitelje, bodili to v otraški dobi T lei ali v mladeni.ški dobi končnih študij.. Narodni, šola ne sme vzgajati samo inteiekta v svrho dosege znanja, skrbeti mora zajedno tudi za vzgojo značaja, za izobrazbo moralnih svojstev človeka, kajti znanje samo še ne tvori bitne vrednosti Človeka, temveč njegove zdrave, moralne in znaeajne sposobnosti. Za-to morata tako osnovni kakor srednješolski učitelj imeti enako pedagoško, znanje in to oba Čim višje in obsežnejšem Pedagoško znanje,, ki. ea danes nudijo učiteljska izobraževallšča.. nikakor r.e zadostuje in duhu časa nikakor nI doraslo. Tako pridemo do nujne zahteve reforme učiteljske vzgoje, do reforme u čj t e -ljlšCin potrebe na-d.aTjne llzabra-S.« b e u-č i"t e fj-s t'v a.
FV.
Refcrrtrra a čTt el'l"t'š:2' je postala milna potreba. Ako Hočemo imeti dnlrro osnovno šolo, je treba najprej zastav rti reformo pri viru, ki usposablja narodne učitelje in vzgolftetje. Reforma narodne šole ;n napredek šolstva zavisi od učiteljeva, osebnosti, zato zavisi ii£rol)er.-a- spaBob-nost in smer njegovega delovanja od onlli, ki izobražujejo bodočega nar nega u ?i't e! j a. Slišali smo pac o ne-ktfm- načrti: zakona o učlteijišCin, Ri so ga prejšnji prosvetni ministri pazr.0 čuvali IU skrbr.o Hranil! pred javnttstjo, iz kakSnlft razlogov, bogzna. Povsod dTagod se pripravljajo W obravnavajo, zakonski načrti s sodelovanjem širše javnosti, le pri nas zaznamo o stvari šele tedaj, ko je v skupščini in za javno razmotrivanje in diksusljo ie prepozno.
Skrtteri bo trefta mdl za nadaljno izobrazbo očirelistva. Vse države so intenzivno delovate v tfej smeri fn to vprašanje tudi fe davno uredile. Le pri nas je ostal« pri Samih poskusih.
Treba bo poslati sposobne učitelje v inozemstvo, kfer stoji šolstvo na višji stop-ntf. Nujno opozarjamo na to prosvetno td-trfsfrsr\». Tudi v tera praven treba začeti in podvzefl resne in smotrene korake. Treba bo za dahio dobo študirati ln opazovati tuje prosvetne prf.ike ia rartsere io tamkaj aktfvfio sodelovati.
Tedenski borzni pregled
Zagreb. 21. marca.
V	efektih je položaj napram rrej-Spjemu tednu v glavnem nespremenjen. Bančni papirji so se dalje živahnejše pronietcvali. Precejšnji promet beleži predvsem Eskomptna, Litoraie, Eino. Porast tečajev tekem tedna beležijo med drugim Litoraie, Kreditna Zagreb, Ingo, Slavenska. Etno je oslabela. Za industrijske papirje ie zanimanje dalje neznatno. Državni papirji, predvsem vojna škoda, so se živahno trgovali. Vojna škoda, ki se je trgovala v pondeljek per kaša po 158—159. je bila včeraj PO 157.25. To majhno ©slabljenje pa se smatra samo začasno.
Dinar je bi! ta teden v Curihu slab. V pondeljek je notiraj 3.35 ter pade! do včeraj na 8.175; danes v nredborzi je notiral 8.075. Prave utemeljitve z?, padec dinarja nt ker je izvoz le začasno nekoliko zastaja!; sedaj pa, kakor jo sklepati po raznih vesteh, ie zoper oživel. Zagrebška borza je sledila padanju dtnaria in so tečaji deviz ta teden po-skočiil celo t; rek o mere. kl jo opravičuje padec dinarja. Švica ie oorasla od 1195—1207 v pondeljek ra 1215—1225 t-petek. Dunaj v istem času od 86"* 3 do $88-3 na 882.5—902.5, London od 296.75 do 299.75 na 300.4—303.4. Praga od 183.75—186.75 ra 187—190, Ns\vyork ček od 61.7—62.7 na 62.75—63.75.
V	današnjem svobodnem p r o-tnetu so se slišalenaslednietaksaciie: Dunaj 8.94—8.95. TtaJHa 257.50—257.75, London 303—,303.50 Nsv^o-k 63 25 do 63.375. Pariz 327—328. Praga I«S do 158.50, Švica 1221—1223
Nevzdrži?* tarifa® rsssssrfi na progi f&sčrka - mesto Slo?« Bistrica
S!cv. Bistrica, 19. marca.
N« mali železnici, li pelje iz posts-e Skrv. Bistrica v meato Slov. Bistrica in je dolga komaj 4. km, vladajo naravnost ne« verjetne tarifae razmera. Tovornina za v?« S®® bučnic znajti nič manj kakor 840 Din, t. .ravno toliko, kakor na glavni progi za 100 km, tedaj približna toliko, kolikor sa daljavo Slov. Biatrica s Ljubit mi. To n„» vzdržno stanie pa ni nastopilo šelo seda«, ampak traja že poldrugo leto. Kljub ponov« nim nujnim opozoritvam in vlekam to sta* nle Se vedno ni odpravljeno, vs'od česar »fino trpi ne samo mesto Slov. Bistrica, am> pak tudi njegova okolic«
• Naše male železnice, ki ima vendar r.s« »aen olajšati transport blaga, ni mogočo več uporabljati radi njenih pretiranih ta rtov in tako imamo pred seboj vsak da.i ža'-"<tr,o sKko, da prevažajo poleg proge vozni1-:' in tovorni avtomobili stotine va«on<«v 1,4 glav* no postajo, dočim prepeljala vlak le ne« kaj ljudi semintja. Skoro entko stanje v!.q« da Sedaj, kakor je obstojalo i»td gradnjo t« proge. Kajti železnica, ki kria tako preti, rane tarife, da jo ni mogoče uporabljati kot transportno sredstvo, pomeni ravno toliko, kakor, da bi sploh ne obstojala. Naravnost nerazumljiv« io, kako je snloh m >*Io priti «J> teh tarifnih razmer in kako so :nog!e priti fcompetentne oblafftl do tega, da so d-** ločile tako blazne tarife. 2e zgorajšnji pr!« mer kaže, da Je blaznost, zahteva« za va* gon bučnic na štiri kilometri d^lgi pro (H S#5 Din, dočim se nltč« n« glavni ista vsota šele xn oddaljenost nribtižno 100 km. Da bo sH'« 5a popolnejša, nsvaj^mo še en primer: Transport enega vagona buč« tdc od glavne postoje do mesta, torci na i.tto oddalienost potom tovomegs arro^o« bila stane lastnika 170 Din, torej za 670 Din : m««', kakor znaSa tarifna postavka na ?s» freuM.
Skrajni čas Je, da se odpravi to nezvdržno stanje, ki prinaša vsem udeleženim faktor« jem, neizvzemšl železniške uprave !e Sc odo. Železniška oprava je oškodovana s ker raorsjo voziti vlaki prazni slovcr »bistriški cfcraj s tem, da mu preveliki promet na ce« sti rainin cesto. Industrijalci posebno Vs« rt trgovci pa irgubljajo ces in denar. Č!o« vek tedaj ne razume, čemu se Se v naprej vždržnje to stanje, bi škoduje drževi 'r. •fržavijanom, Nujno prosimo železniško di« rMtcfjo v Ljubljani, kl je baje v tej stvari ?« podvzela primerne korake, da v najkral« času izposlrje znižanje previsokih tarifov na "-elezmški progi postaja Slov. Bi« strfcs«t»esto Slov. Bistrica ua nivo tirif, ki veljajo na glavni progi.
odst.); Češkoslovaška 543.7 (9.89 odst.); Madžarska 736.1 (7.93 odst); Grčija 676.2 (7.09 odst.); Švica 3893 (4.08 odst.); Senu čija 389.0 (4.08 odst.); Francija 3o2.9 (3.80 odst.); Romunija 252.6 (2.65 odst.); Anglija 131-5 (138 odst).
Najvažnejši uvozni predmeti v L 1924. so bili (po vrednosti v milijonih dinarjev; v oklepajih odstotki celokupne vrednosti uvoza): bombažne tkanine 1-504.7 (18.30 odst); volnene tkanine 5S3.S (7.10 odst); bombažno predivo 414.7 (5.05 odst.); različ« ni predmeti 309.7 (3.77 odst); stroji in ap& rafi 267.5 (3.25 odst); sladkor brez razlike 222.8 (2.71 odst); sirove kava 221.0 (2.69 odst) premog vseh vrst 213.0 (2.59 odst); sirovi Ijombsi 157.6 (1.92 odst); neprode* te ne kože domačih živali 157.4 (1.91 odst.). — Najglavnejše države, iz katerih smo uvažali, 50 bile (po vrednosti v milijonih dinarjev; v oklepajih odstotki celokupne vrednosti uvoza): Italije 1.687.6 (20.52 od« stotka); Češkoslovaška 1.6498 (20.07 odst.); Avstrija 1.625.8 (19.77 odst}; Anglija S74.1 (10.53 odst); Nemčija 682.1 (8.30 odst); Zediniene države 320.9 (3 90 odst.); Fre.m cija 276.4 (3.36 odst); Grčija 265.4 (3.23 odst.); Madtarska 238.2 (2.90 odst), Rumu* rJja 183.1 (2.23 odst).
Ako primerjamo izvorne in uvozne 5te-j vilke glede ra posamezne države, vidimo, da je bilo t.co-So nad polovico tmšega zw» nanjetrgo'J.tiskega promet« z Italijo, Avstri« jo in Češkos!crvask>. Napram Italiji smo aktivni za okroglo 1070 milijonov. Ncpram Avstriji smo aktivni za okroglo 707 mili« ionov, a napram Češkoslovaški pasivni za 706 milijonov Din. to je skoro za toliko, kolikor znaša aktivnost napram Avstriji Aktivni smo dalje: napram Madžarski (za okroglo 518 milijonov), napram Grčiji (za 411 milijonov), napram Švici (za 327 r.iilijo« nov), napram Franciji (za So milijonov), napram Rumnniji (za 70 milijonov) itd. Ps« sh-na j« naša zunanja trgovine dalje na« pram Angliji (za 743 milijonov), napram Nemčiji (/a 29 milijonov) itd.
Zanimivo je, kako se jc razvijalo raz« merje uvoza do izvoza tekom let po vojni.
Ako vzamemo za vrednost uvoza 100, je vnašala vrednost izvoza v odstotkih napram trvoru, kakor nara pokaže naslednja tibe« lica:
	ovoz	izvoz
L 1910.	100	: 23.03
f. 1920.	100	: 38.10
i 1921.	100	: 59.69
1. 1922.	100	: 57.29
i 1923.	100	: 96.86
L 1924.	100	116.02
Izvoz je vsa leta izvremši 1. 1922. napre« d oval ter končno v l. 1924. presege!, kakor vidimo, uvoz za 16.02 odst
Naša znnaaia trpina
Visoka aktivnost sato-sei ItsHf! is Avsirlfl
O našem izvozu in uvozu v prošlem leta smo kratico že pisali V naslednjem ho"e« mo v svrho primerjave podati E?ko?iko jjavnejSih izvoznih in uvoznih podatkov ge« neralne direkcije carin:
V tonah V dinarjih ' Izvoz 3,915.700 9^38,774.432 Uw 1,127.686 8,,221,743352 \TSek 2.788.014 U317.030.880
Trgovinska bilanca za !. 1924. is torej ak; tfvna za okroglo 1.32 milijarde dinarjev.
Najvažnejši izvozni predmeti v :. 1924. sp bUi (po vrednosti v mili ionih dinarjev; v oklepajih odstotki celokupne vrednosti iz« •oze): fes 1.786A (18.74 odut.); žito ?04.7 fS-44. odst); Kva iiv na 745.3. (7.81 odst): jhjca 6183 (6 48 odst.): turščiea 3S5 2 (6.13 odst); meso 33S.4 C5.65 odst). sirovi baker (3J53 odst); pšenična moka 3*3.1 (3.60 <»dst); žive ovtnje 271.4 (2.84 od3t); živi konji 231.7 (2.43 odst). — Najglavnejše dr= žave, v katere je šel nf.š izvor, so bile (eo Vrednosti v milijonih dirarjev; v oklepajih odstotki celokupne vrednosti izvoza}: V.di-fr 1751$ (28.91 odst) Avstrija 23J3.0 (24.46
resanie živinoreje
-Naša država ima vse pogoje, da postane ena prvih živinorejskih držav v Srednn in Zanadn} E\Topi. Kliub temu pa opažamo stalno postopno seSanie živinoreje ne samo po števSi:. temveč rud? "lede ra degeneracijc. Nedvomno je država storila doslej rrnogo premalo zf pospeševanje živinoreje, dasi se blizu dve tretjini jugoslovanskega kmečkega prebivalstva preživljata z živinorejo. S prodajo živine se vzdržuje kmet v Bosni. Hercegovini. Črni gori in Hrvatski. Brez živinoreje bi bila Slovenija, kakor vsi vemo, ze!o revma pokrajina. Važna kmetijska panoga je živinoreja dalje v južnih kratili naše kraljevine.
Številčno stanje goveje živine nam nazadovanje od 4,053.115 v 1. 1923. na 3,869985 glav. to je za 183.130 glav. odnosno za okrog -4.5 Istotaito ie v istem času pad!o število svinj od 2.577.704 na 2.496.723 komadov„ dočim se je razmeroma neznatno pomnožilo šte"3o konj in drobnic. Nazadovanju živinoreje je nredvsem kriva suša v letih 192!.. 1922. In 1923. in mnogo tudi kužne bolezni kj se pri nas vse premalo pobijajo.
Suša in kužne bolezni so tudi znatno povečale stroške za živinorejo. Poleg zmanjšan »a števila so gotovo visoke cene drugi glavni razlog za precejšnje nazadovanje izvoza živine, k! pa sicer se vedno ostaja naše važno izvozno blago. Izvoz goveje živine v !. 1924. je zna-snt 16S.100 glav v vrednosti 745.3 milijona Din ntipra-n 206.513 glavam v vrednosti 846 milijonov Din v L 1923. Istotako je v istem času pade! izvoz svežega mesa od 19.163 ton v vrednosti 448.1 miliiona Din na 17.183 ton v vrednosti 452.9 milijona Din. V zadnjem primeru ie padla sicer samo količina, ne na vrednost. Goveje živine se je izvozilo L 1923. največ v Avstrijo fza 243 2 milijona D5n), dočim je bil L 1924. izvoz v Italijo večji (339.9 milijona Din), a v Avstrijo .te znašal 223 2 miliiona Din. .Nadaljnji pemembreiVi kupci naše živine so bili Grčija. Češkoslovaška, Turčija. Madžarska. Bolgarska. Nemčija in ivica.
Zlasti ogromen padec izvoza goveje živine nokazujejo zunanjetrgovinski podatki z rs mesec fartsar t !. D^čim se je v januarju 1924 izvozilo 16.937 komadov go^eie živine, se 's prodali v inozemstvo v januarju 1925 samo 4685 ko-madov. Izvoz svinj je pade! v tem času 8529 na 1049 komadov, ktmj od .->/52 rta 2316 komadov Le izvoz drobnice se jtf povečal od 22^81 na 39.449 komadov.
Prvovrstno govejo živino so Jobav-ijajc v prešlem letu Hrvatska. Slavonija. Barvat, Barania in Stovenijn. odkoder se ie izvažala živina večinoma v Avstrijo. Italijo in Češkoslovaško dnčim je Južr.a Srbija prodajala v Grčijo, Turčijo in Malo Azijo ter y zadnjem času
boljšo živino tudi v Italijo in Avstrijo. Naša živina je skoro na vseh zunanjih tržiščih Imela močno konkurenco, na Danaju zlasti Holandsko, Ruimmsko, Madžarsko in Litavsko. Tudi nekaj majhne bosanske živine se je izvozilo v Trst in ra Dunaj.
Pešanje živinoreje po številu in naza-dovanie izvoza žjvine, predvsem goveje. ki tvori najvažnejšo panogo jugoslovenske živinoreje, r.ai izpodhudi mero-dajne činitelje. da se začno zopet teme-ljitejše brigati za zboljšanje živinorejskih pogojev.
Plansarski tečaji
V	okvirji) svojih kmetijskih od države
V	okvirju svojih kmetijskih od države subvencioniranih tečaje«.' prireja Kmetijska dražba za Slovenijo s sodelovanjem komisarja za aerarna operacije v planinskih krajih v Sloveniji pesehno planšarske tečaje, kakršni so žc davno na dnevnem redu v Švici, najbolj napredni planšarski državi, pa tudi v nemških in avstrijskih deželah. Po krasno uspelih takih tečajih v Bohinja so se enaki planšarski ali planinsko gospodarski tečaji vršili v dneh !4. in 15. mnrca t L v Podkorenu pri Kranjski gori v (Planini -Sv. Križ nad Jesenicami) in nlsr» n!č m^nj lepo uspe!!. PredavsH so: aserami komisar dr. Spiller-Muj-? o planinskem pravu, pla-niijsko-gospcidarsk! politiki in plartn.-ki statistiki; planinski nadzornik ?ns. Prešel o planinskih melioracijah in planinskem stavb-nlStvti; mlekarski inštruktor Pevec o P'2-niHskem mlekarstvu in s:rarstv-u ter okrajni ekonom Sustič o kmetijstvu v goratih krailh v obče in planinski živinoreji posebej.
V	Podkorenu se Je priglasilo obvezno 35 odeležcvalcev ndd, *f!o pa se je predavanj posebno popoldanskih mnogo več poslušalcev (nad 50). Prihiteli so planinski kmetovalci celo iz Rateč, Kranjske gore. Srednjega Vrha in Gozda aa upoznajo moderna načela za planinsko gospodarjenje in najdejo pouka o pravilnem oskrbovanju planin. Posebno častno je Mo zastopano ženstvo, ki se Je prav živahno udeleževalo planinsko gospodarskih razgovorov o negi živine na planini, o molži, preš:čoreji in planinskem gospodinjstvu in se po zastopnici ge. še posebej zahvalilo gg. predavateljem za njih trtrd in nož rtvovalnost.
Nad vse živahno je bUo tudi zanimanje udeležencev na planinskem tečaju v Planl-ni-Sv. Križ pri Jesenicah, katerega se je udeležilo toliko jrospodajev in odrns'ih kmetsk'h fantov, da Je postala šolska soba premajhna. Udeleženi posetnikl so še posebej prosili agrarnega komisarja, da uredi čim preje njih planlnsko-pravne odnošaje (deželne pravice, servitutne naše i "d.) ter uvede dela za izbn!j*ar,fc njih p!sn'ne pod Gol"co. kar liir je predavatelj tu obljubil.
Gibanja	valut
1920-1925
Vsi znaki zadnjega leta ca svetovnem va» lutnem trgu nam kažejo, da se s sigurnim korakrmn bližamo z!at! valuti. Ameriki kl je skozi ves čas vojne do danes obdržala zlati standard, se je priključila v kratkem čas'i Anglija; sledile so Rusija. Nemčija, Poljska. Avstrija. Prišli smo do trenotka, v katerem je postavljena večina svetovnega gospodar« stva na zlato podlago.
Najbolj potrjuje gornja izvajanja tahe« Ia, ki je izšla v mesečnem statističnem po« ročrlu Zveza narodov iD ki nam prikarjje gl» banje važnejših evropskih valut izraženo v odstotkih napram dolarski pariteti. Iz tabele povrtjmimo:
Letno povprečje Koncem
dic. febr.
1920. 1923. 1924. 1925. London	133.0 506.4 103.6 102.5
Amsterdam 116.8 102.8 903 100.5 Bem	114.1 106-S 99.6 110.4
Stockholm 130.8 100.9 99.4 99.4 Madrid	1212 133 J 73S.2 136.4
Kopcnhagen 170.1 146.0 152.0 150.5 Pariz	275.1 317.8 357.4 376.5
Bruselj	2623 370.1 388.6 385.6
Rim	359.8 419.4 J483 *78.0
Berlin	'— — 100.1 100.0
Praga	1267.0 685.7 670.8 6^4.4
Beograd	5C5.0 1800.0 12P9.0 1202.0
Bukarešti «0.0 "909j0 3799.0 3S49.0
Pri devrz! Berlin ci<5> oena^eni odsiot« ki v razdobju 1920—1923. in to predvsem iz razloga, ker je Ma v tem času nemška nrcrka v poln! denrt: in jc težko prikazati v primernih številkah razvoj nemške vabite v tej dobi. V letu 1924 je bila uvedena zlata marka, ki sc drži kakor kažejo štcvffke, po« polnoma na zlati pariteti. Številke 1202 za Beograd m 478 za Rim po,menjajo tečaj za 160 zlatih edinic a! pari kar v glavnem cd« govarja švicarskemu tečaju.
Iz gornje tabele je razvidno, da so Lon» don, Amsterdam itd. več ali reanj dosegli zteSc" pariteto Madrid in Kopenhagen f;cer precej valovita, vendar imata tipanje, da r spretno finančno politiko dosežeta popolno ozdravljenje svoje valute
Srednje slabe valute Pariz, Rim in Bru« sel j imajo malo ursnja. da ozdravijo popo!« notna; orwža se, da, sk"<=>r počasi, aH stalno nazadujejo. 5e manj izgledov imajo slabe vahrtr, p»vdvs?tn rumurska Zenimh-o pa je. da se slabr val ti'; če?l ■'"slovaška krooa in neš dinar krepko popravljata. Posebno oči« viden jc napredek dinarja, ki « io rb^lišal tekom minulega V.-t^ ra ee!ih 33 % in kaže sJcvr počat4<f> ali .-talno oflraAiaJočo ten« deneo.
Nobena slednjih ireh držav nima ize ^eda, da ioseže zlato pariteto, ker le Ste« Vilo 30»'čacic v obtoku pn veliko, da bi od« gnvarjalo njihovi faktični gospodarski moči Sllminacija pephne tega obtnka in »rvedb« zlate valute H pa posebno Ji^oriavlji nnn. So Škodoval«, ker bi se a tem po nepotreb.
nem devalviral dinar. Sam gospodarski raz« voj bo svoječasno priznal dinarju pravo
vrednost in s tem omogočil prihod k zlati valuti, ki jc edino pravilna baza, na kateri se ima razvijati vse gospodarsko snova« nje. — Dr. V. P.
Ljubljanski trg
Ta teden jc bilo izredno obilno jajec na trgu. Ravr.otako je mnogo slanine ta jabolk. Primanjkovalo ;e le krompirja. Slanina se je zopet nekoliko pocenila, dočim so cene jajcem nespremenjene, dasi se po deželi, zlasti na Štajerskem in v Prektnur-ju. dobe jajca povsod po 50 par komad.
Cene: goveje meso 17—25, svinjsko meso 22 50—27.50, kozli ije 27-30. koštrur.Je 18, jasmiečje 20, slanina 23, šunka 35—42.50 dir.arjev za kg, kranjske klobase 5—10 Din komad; kokoši 30—60 Din komad, golabl 25 Din par, veliki domači zajci A) Dir. komad, Jabolka 3—9. krompir 2, grah v stroč-ju 16 Din kg, grah v zrnju 30 Din liter, zelena solata v glavah 15—18 Din kg, rdeča domača ^>!sta 1.25—2 DH merica, motovileč in regrat 1.23—1.50 Din merica, kar-fijola 12 Din kg, špinača 2 Din merica, vrn-nja koleraba 1.50 Din komad, zemeljska koleraba 0.50—2 Din komad po vcSkosti, mleko 3 Din liter, sirovo maslo 35. kuhano maslo 40 Din kg, moham 0.50—2 hlebček.
Tfržua rorcčila
Novosadska blagovna borza (21. t. n:.) Pšenica baška, I vag. 45^ Turščiea baška, ladja Donava, 3 vagone 1R2.50; za april-tnaj, 10 vag. 190; za maj-iunlj, 10 vagonov 20fr, za maj-junii Kn!a, 10 vagonov 205; za Junij-julij, 5 vas- 305. Tendenca slaba.
Danarsta borza za kmetijske produkte (21. t. m.) Po močnih skokih v zadnjem easu so se cene n3 prekomorskih trgih stabilizirale, kar bo polagoma vplivalo tndi na oživljen.'a dunajskega trga, ki s? doslej še ir' pojavilo. Včerajšnji premet je bil se!o skromen. Tendence rži so bile čvrstejše spričo večjih zahtev. Tndi po koruzi se je več povpraševalo ln je došlo do sklepov za četrt in ppf šilinga viŽ.5h cen. Oves sa dri i na isti višini, po moki ni povpraševanja. Do mak: večje kuiiči'e je duški pri otrobih. Cene notirajo v št'!n?ih vključno blagovnoprometni davek brez carhie za 100 kilogramov: pšenica, inozemska 52,50— 53.50, madžarska s Potisia 54.50—55. j'J-goslovenska 53.50— 54. Rosai6 54—55; r ž, inozemska 44.50—47, peštanska 46.50—47. ječmen Inozemski 47—52. češko-morav-skl 59—62, k o r d z a 26.75—27.75, oves, rumunski 38.50—39.50, seno, avstrijsko, prešano, polsladko 12-50—13, sladko 14—15, slama ržena, prešana 1030—II šilingov.
— Obtok n-jvčanic .Narodno baabe SfiS se je v časo od 8. do 15. t. m. zmanjšal za 85,129.910 na 5 661,172.193 Dra. Istočasno je oslabela kovinska podioja za 5,431.06920 na 441,956.772.87 Din. Posojila sn padia za 22J79.S63.02 na 1.315.215.686.07 Di:;.
= Carinski dcliodkl v prvi dekadl t m. so znašali 50.38 milijona Dte. Skupni dohodki od 1. aprila 1924. do vključno 10. t m. do^egaVi 1.632.046.185 Din napram 1-579.266.762 Din v času od 1. aprila 1923. do 10. marca 1924.
= Cene sladkorja je karte! sladkornih tvornic oekolfko spremenil, tako da stane kristalni sladkor; ra Ljnbpano 13.5V Pnkek 13.40, Mettcnvič li45. hfovl Sad 1355, Beograd 13.65, Skoplje 13.90. Niš 14 Din ks na debelo. Cene so različne g!ede na inozemsko konkurenco.
=: 7a poslovanj« *a eesrc^Skl burzl tndi v soboto. Po časopisnih vesteh m peča zagrebški borzni svet z mis:iJo, da se uvedejo borzni sestanki tndi v sobotah.
= Naš nvoz Iz C*Htw!ova?ke v februarju. Po podatkih češkoslovaškega statističnega urada je znašala vrednost češko-slovaškeca Irvoza v februarju t 1. 15!S tnl-f jonov napram 1507 iri!1'onom Kč v 'jmiarja t. k V Jugoslavijo se Je .'zvozi'« Hhrnarja blaga v vrednost: 67J? miKJanov Kf. to je 4.45% vsega če^ioslovaškega izvc>:u.
= Zekonskl omatek o rs»nt'ac?;? porinv t denarnimi vlogami v Av»trl2 Je M! te dni objavljen od fin. ministrstva ln postavlja obrtno sprejemanje obrestncnosn'h d mam'h vlog pod nadzorstvo zveznih o^!»ste\'. Ta določba vella do knea 1927. ta se '.ahk0 še podaljša.
= Olajšave za Izvor rud. Za mce. ki se izvažajo iz Jugoslavije, to je za žtlerro, manganovo in krorrovo m do, se bo računala tnvorntna 90 frjem! tar'fi H.
= Licitacije ze pristaniška dela v Pa!.na-c'*. Prometni minister je ukini! vse licitacije glode repa';t'*re v dalmatinskih ickah, kolikor prekoračijo proračunski n:črt Razpisale se bodo nove licitacije.
= Sjirenr«w>bs v večN Slavensis banke. Kakot poročajo iz Zagreba, ;e Trboveljska premogrkopna družba ktplb v-.či-no delrvtc Slavenske banke.
= Vprafanje zatrpa Lhiblje. Ker ;e licitacija za zakup železnega rudn ka LJ-ibiJe, kakor smo že poroča!!, ostala brez reflek-tantov, Je min. svet skenil, da se inore Ljubka dati v privatni zakup tudi brtz licitacije, ako se interesent JavL
= Nemci žele rg-aUfi tvorntco ta predelavo o-ija v JmrosIavl.il. 'z Beograda poročajo, da Je v našem mi^strstva za trgovino in industrijo rr.zen francoskih tedi več remških prošenj za dovolitev zgraditve tvomice za predelavo opira v Skop!Ju. Med »rnsild za koncesijo so tndi domači državljani. kl sc pa baje oelnnjajo na nemški ka-p'ta;.
= Pred dctnHio predsednika Avstrijske narodne banke. »Abend« poroča, da bo dosedanji predsednik Avstrijske aarodne banke Fcisch ra generalnega sveta 23. t. m. poda! derisijo, ker Jc njerova politika r.nietda pri ikonskih porajanjih na ne-premcr.ljlve ovire. Kot njegovega naslednjič* hnenoje ilr. svoiečasncga avstro - ogrskega tTgovisketa tnin^tra v Lamoiasche-vem kabinetu dr Josefa Rcdlicha.
=	In prlrflns eeravsave v če-
J*fi6fovaški Messci iebrnaTši Je bTo, ka-ifor Je r.. z vidno it podatkov državnega statističnega urada, razglašenih v Češkoslo-
vaški 43 konkurzov (izvzemši območje Nit-re, odkoder še sa poročila). Od tega števila pade ra Češko 26. Moravsko in Š!e-2ijo 13, Slovaško 3 in Podkarpatsko Rusije. 1 primer. Aktiva in pasiva so znana v 2& primerih ta znašajo aktiva 7.9 milijona, pasiva pa 34 milijonov Kč. V istem .meseca je bilo otvorjenih 183 prisilnih poravnav;, od tega psfle na Češko 83, Moravsko in Šlezijo iS. Slovaško 34 in Podkarpatsko. Rusijo 8 primerov. Aktfva znašajo v 182 do-gnanih primerih 33S milijona, pasiva ps 68.9 mili.ona Kč.
— izgradnja s!oviSI|th donavskih pristanišč. Iz Bratislave poroCaJo, da s« bode-letos izvršila velika popravila slovaških donavskih pristanišč.
Stagnacija na avstrijskem lesnem trge. V aadnjem času se je položaj na avstrij. skem lesnem trgu, ki Je bil že itak kritičen, še poslabšal. Domača kupčija miruje popolnoma in se kupuje le najnujnejši trdi in mehki les. Trajno pomanjkanje denarji je med najslavnejšimi vzroki, ki otežujejo kupčijo. Najboljše nspeva trgovina z Italije,, dočim Je kupčija s Francijo ogrožena zaradi oslabljenja franka.
—	Ureditev bančnega poslovanja v Avstriji Tin. ministrstvo v Avstriji Je objavilo osnutek bančnoobrtne konces Iske naredile, ki določa za izvrševanje bančne obrti dovoljenje od fin."ministrstva. Za dovoljenje mora prositi tudi dotičnik, ki Ee izvršuje bančno obrt Ako ta prošnja nI vložena tekom šest tednov mora banka tekam nadaljnjih šest tednov likvidirati
= Proti bega kapitala v Franciji. Iz Pa-rica poročajo, da Je socljalisilčna irakcijs skupščine stavila predlog- da so beg kapitala kaznuje z globo v višini tihotapljenega kapitala fn z zaporom od 6 mesecev dc 3 let V ponovnih primerih naj b! se ta ka-zen podvojila.
= Velika insolvenca radi žilne baisse v Antwerpnu. Zaradi padanja žitnih cen na svetovnem trgu Je verka žitna firma v Ar.t-werpnu ustavila pla?t>^. Kakor poroča časopisje, js radi istega vzroka cela vrsti velikih žitnih tvrdk v Evropi pred polomom.
—	Nezaposlenost r.a Danaju. Zadnje-pn-ročlio industrijske okrajne komisije pokazu-je nazadovanje števila nezaposlenih v ob-močjn dunajske občine za 660 oseb.
—	Kriza v ciadfarskl bidnsfrlS stekla. Va» ozemlju sedanje Madžarske je obratovalo doslej 5 tvornic in 17 brusilnic stekla. 0<i 5 tvornic stekla so sedaj ustavile obrat S. a ostal: dve sta obratovanje omejili. Od 17 brusilnic je moralo 5 popolnoma neha': z delom. S tem je nastopila velika nezaposlenost delavstva.
= Okrog karteta madžarske mlinske ln-dns^rlje. Iz Budimpešte poročajo: Pogajanja za otvoritev cintralne organizacije madžarski!: mlinov so se obnovila, vendar se nekaj miinov prOtivi kartein. Brez teh mlinov pa ni izgledov na uspeh pogaiani.
—	Naraičaioče cene na angleškem tržišča jctc. Tc!;om meseca februarja fco cene sirovi joti v Angliji precej porasle. Na lor> dooskem tfgu ritčanajo z daljnim n»?a«Ca-njem.
21. rr.arcs:
CURIH: Beograd 8.175. N'e«york 518.70; London 24.80, Pariz 26.95. Mihn 21.10, Pra« ga 15.40, Budimpešta 0.0072. BukareSta 2.50, Sofija 3.7,5. Dunaj 73.15.
PRAGA: Beograd 53.50. Dt-maj 47730. Berlin 805.875, Rim 13730. Budimpešta 4.62 Pariz 176, I-rmdcn 161.675, Nev,-v-ork 33.80. Curih 632.75.
BERLIN: Beograd 6.63, Dunaj 59.12. Milan 17.05, Praga 12.423, Pariz 21.76, London 2036. Nevvvork 4.193. Curih 80.85.
Modni Usti
ra j83sn!ad In polšje,
z najnovejšimi kroji, za damo in
ffOSfOdS, so pravkar doš!!, Dcbc ss v kejjgsnd TI»!co»iib Zadrog«
v Ljubljani. Prešernova cltc« šteriika 54 (nssproti glavne po'te).
ek$!airrl?a dima i-s!rSs tehnikov na Nizozemsko
Kakor smo že poročali, priredi arhitektni oddelek dunajske teHn-ike naučno ekskurzi« J^ na Nizozemsko. Akademsko društvo ju« goslovenskih tehnikov na Dunaju nas prosi v imenu zainteresiranih slovenskih slušate« ljev arhitektov za priobčitev naslednjih vr« stic:
Arhitelctr.a skuprna odpotuje z dunajske« ga zapidr.cga kolodvora dne 3. aprila zja« trai. Potovanje gre čez Nurnberg. Frankfurt Koln. prihod v Amsterdam dne 4. aprila opoldne. Dijaki pose ti jo nato še Haag ia Haarlem. Vodstvo skupine po mesti pre« vzamejo tamošnji arhitekti in inženjerji. Razkizali bodo vse v poštev prihajajoče za« nimivosti ter zgradbe. Vsak č!au skunine mora imeti s se ho i sklcirko, ter delati skice in notice o-zgradbah, narodnih nošah, obi« čajih in drugih zanimivostih. Pcleg tega bo Imela skupina tudi več fotografskih arara« tov. Ekskurzija jc strogo naučnega rnačaia. ter se po narodnosti ndeleženeev smatra lah l« za mednarodno. Do*edaj le prijavljenih 21 Avstrijcev, 4 Čehi in 4 Madžari ter en Bolgar. I "soda nas Jm^islovenov visi še v zraku. NaSa udeležba zavisi še od oko!nosti ako sc nas bo hotela
BMMBni naša javnost ter nam pomagati s sredstvi za udeležitev te ekskurzije. Obračamo se še enkrat na vso, ki so jim znane dijaško težnje, r iskre« no in nujno prošnjo, naj nam priskočijo na pomoč z darovi, da se bosta mogla vsaj dva Slovenca" udeležiti te izredno važne eks« Verzi)«. Potni stroški znašajo 300 šilingov. t j. 3800 Din. Darove sprejema is prijazno« s ti naia administracij«, sli pa naj se pošljejo neravnesi na «Ak«o~msko društvo jugoslo« verskih tehnikov®, Tcchniachc Hochachale, Wien.
— »JUTnO« št 70
13
Nedelja 2HIL 1925
ALEKSANDER. • DUAAf
ZVESTOBA IDO GROBA
(LA-DAAE DE* AON$OP.EAU)
99
VII.
KAKO JE VOJVODA ANŽOVINSKI OBISKAL MERIDOR.
Ko Je konča! razgovor vojvode in kraljice matere, je ona poklicala svoje ljudi in jim naročila, naj se pripravijo za odhod jutri ali najkasneje pojutrišnjem. Vojvoda Franjo pa ie pohitel k Bussyju, da ga vpraša, kaj je vzrok njegove spremembe. Bussy, ki je že petič prečital pismo Saint Lucovo, je pričaka! vojvodo z dražestnim nasmeškom in mu kliknil:
«0. monseigneur, Vaša visokost se je ponižala in prihitela k meni?»
«Duše mi da!» odvrne vojvoda in prihajam zato da najdem pojasnilo. Ti si mi svetoval, da se z vso močjo branim proti nasvetom svoje matere in da srčno vzdržim njen napad To sem tudi storil. Bogme, ni bilo labko. Toda po najhujši borbi in ko sem že skoraj odbil najhujše udarce, prideš in rečeš naenkrat: cOdvzemite oklep!»
«lstina je, monseigneur, jaz sem zares izprva svetoval naj-jačji odpor, ker nisem vedel v kakšni nakani je prišla kraljica mati. Toda ko sem videl iz njenih besed, da je prišla, da poveča vašo moč in slavo...*
«Kaj?s> mu preseka vojvoda, «da poveča mojo moč in slavo? V Pariz naj se vrnem, da me brat zopet dobi v svoje roke in da se mi bo potem še smejal ?»
iPa vendar ne mislite tega resno, monseigneur? Niste li slišali, kaj vam ie ponujala kraljica mati?» «Ponudi!a mi je res mncgo.» »Razumem, velikost ponudbe vas je vznemirila.® «Točnob
«Pa saj vam je ona ponudila tudi stotnijo telesne straže, kateri naj bi zapovedoval de Bussy!» «Da, tudi to mi je ponudila!»
«Pa dobro, io sprejmite, in Bussyja imenujte za kapitana telesne straže, Antragueta in Livarota za moja poročnika. Ribeiraca pa za praporščaka. Nam štirim prepustite, da sestavimo stotnijo. S takšnim spremstvom boste delali, kar boste hoteli in videli boste, da se ne bo našel nikdo, ki bi vam kratil pozdrav, kadar poide mirno vas, pa ne izvzemši samega kralja.»
«Zares, morda imaš prav, in si bom zadevo premislil!*-
»Premislite, monseigneur!®
«Kaj si pa tako pa?livo čital. ko sem vstopil!*
«Da zares, oprostite, neko pismo!»
€Pismo?s
»Katero bo vas gotovo še bolj zanimalo, kakor mene. Kie za vraga sem imel pamet, da vam ga nisem pokazal ?»
«Je 11 velika novost v njem?»
»Velika novost, čeprav nekoliko tužna. Gospod de Monsoreau je mrtev.»
«Kaj pravite?« klikne vojvoda s takšnim Iznenadenjem. da je Bussy, ki je princa gledal, imel ntis, da je v tem izrečena tudi velika prinčeva radost.
S neprikritim zadovoljstvom je na to princ poslušal poročilo Bussyjevo, da je med Saint Lucom in grofom prišlo do spopada. in da je Monsoreau v dvoboju padel. Naenkrat skoči princ na noge in pravi: «Kar dajte osedlati konje, Bussy!»
«Konje? Zakaj?«
«Da odiašemo v Meridor. Gospej Diani moram Izraziti svoje sočutje. Razven tega pa sem že zdavnaj nameraval ta poset. in zares ne vem. zakaj sem vedno odlašal, pa sedaj ni razloga, da bi odlašal še dalje.*
«Zares» si misli Bussy. «odkar je Monsoreau mrtev, se mi ni treba več bati, da bo ta krvnik svojo ženo prodal vojvodi, in malo mi je do tega. ali jo hoče vojvoda še videti. Ce jo pa napade, bom že vedel, kaj mi je storiti. Saj je v mojih rokah. Naprej torej, vsaj tako se mi nudi dostojna prilika, da jo vidim.*
Takoj odide, da osedlati konje, in četrt ure kasneje je vojvoda z Bussyjem in desetorico plemičev že odrinil v naglem diru proti Meridoru.
Ko je dvorski kastelan zagledal sijajno četo, je stopil na rob okopa in vprašal za imena obiskovalcev.
»Vojvoda d'Anjou!» klikne zvonko vojvoda sam, in stražnik takoj zatrobi v rog, da je odmevalo. Vsa služinčad in moštvo gradu prihiti na dvižni most. in kmalu se pojavi tudi stari baron, držeč v rokah ključe svojega gradu.
«Neverjetno!» pravi vojvoda tiho Bussyju, «glej no. ti ljudje pa nič ne plakajo nad smrtjo mladega gospodarja. Cisto navadno izgledajo.*
Tačas se neka gospa poiavi na stopnicah.
«Evo ti Diane!* pravi vojvoda, »vidiš li, Bussy?»
»Vidim damo, ali ne vidim Remyja!» pravi Bussy navidez brezbrižno.
Dlana je zares stopila iz hiše. ali takoj za njo se je pojavila nosilnica, na kateri se je dal prinesti gospod de Monsoreau. v vročici zaradi nepremagljive ljubosumnosti in zaradi rane.
»O, o!» »Kaj pa ie to?» vprašuje vojvoda presenečeno in se obrne k svojemu spremljevalcu, ki je postal bolj bled ko platno njegovega robca, s katerim je hotel prikriti svoj obraz, da skrije svoje presenečenje.
<t2ivel monseigneur vojvoda d'Anjou!» klikne s slabotnim glasom Monsoreau in dvigne s trudom svojo desnico v zrak.
Došleci se niso dolgo čudili, ali jim začudenje vsaj ni dnlgo ostalo vidno na licih. Vojvoda je svoje začudenje spremenil v nasmešek in kliknil:
»O, dragi moj grof. kako srečno iznenadenje! Ali verujete, da so nam že poročali, da ste umrli?*
«Pridite, pridite, monseigneur!* pravi ranjenec, »pridite, da poljubim roko Vaši visokosti. Hvala bogu. ne samo da nisem mrtev, marveč se nadejam, da bom kmalu ozdravel in da vam bom mogel služiti s še večjo udanostjo, kakor doslej!*
»In tudi Vi* nadaljuje grof Jn se obrne k Bussyju. »tudi vi sprejmite mojo najprisrčnejšo zahvalo, kajti pravzaprav sc
imam za svoje življenje ali za njega ohranitev zahvaliti Je Vam!*
»Meni?* vpraša Bussy. misleč, da se mu grof roga.
»Čeprav le posredno, ali moja hvaležnost ni zato nič manjša. Kajti evo, ta le me je rešil!* in pokaže na Remyja, ki bi se bi! ta hip najraje skril in je le obupano dvignil roke proti nebu. »Njemu se imam zahvaliti, da živim in me moji prijatelji še imajo!*
In kljub znakom, katere mu je Remy dajal m ga prosil, naj molči, je Monsoreau natanko, čeprav s slabim glasom, povedal vse, kako ga je Remy našel in rešil Vojvoda se je Remyju namrdnil. Bussy ga je pogledal z nepopisnim izrazom v očeh, in ubogi Remy se je zadovoljil s tem. da se je skril za Mon-soreaua in zmignil z rameni, češ saj ni moja krivda.
»Sicer sem pa slišal, da je Remy tudi vas pred kratkim še našel skoraj umirajočega, ko So vas neki lopovi napadli, in to je vez neomajnega medsebojnega prijateljstva med nama! Računajte name, gospod de Bussy, pravi slovesno Monsoreau, kogar Monsoreau ljubi, tega ljubi iz vsega srca, kakor zna nasprotnike iz vsega srca mrzitla
Bussyju, ki ni prav razumel vsega skritega smisla, se je zdelo, da se zadme besede Monsoreauove nanašajo na vojvodo. Ta pa ni ničesar zapazil raz^ahal je. se približal gospe Diani ter ji segel v roke rekoč: »Izkažite nam čast tega doma. katerega smo mislili najti v žalosti, pa smo ga našli v veselju Prosimo nanj trajnega božtega blagoslova in milosti. Vi pa. gospod de Monsoreau, se spočijte in uživajte mir, ki se najbolj prileze ranjencu!*
»Monseigneur. ne maknem se odtod. Naj se r.e reče pozneje, va Vam je Monsoreau, dokler je živel, dal izkazovati čast v lastnem domu po kom drugem. Moji ljudje me bodo nosili in spremljal vas bom. koderkoli pojdete.*
Sedaj se zdi, da ga je vojvoda razumel, ker je izpustil Diani-no roko.
»Približajte se grofici!* pravi Remi' na tihem Bussyju na uho.
Bussy je zares približal Diani in Monsoreau se jima je nasmehnil. Bussy vzame Dianino roko v svojo in Monsoreau se jima zopet nasmehne.
»Nastala je velika prememba!* pravi Diana Bussvju polglasno.
»O. zakaj ni 5e volje!* odgovarja Bussy prav tako polglasno.
Razume se samo po sebi, da je baron de Meridor razvil ves sijaj patriarhalnega gostoljubja, da počasti vojvodo in p'einiče njegovega spremstva. »Gospa,* pripoveduje Bussy Diani, »najbolj nesrečen človek sem na svetu. Na vest o smrti gospoda de Monsoreaua sem svetoval vojvodi, naj se vrne v Pariz in da se poravna s svojo materjo in bratom, in on pojde, a evo, vi ostanete v Anžoviji!*
«0, Louis,* odgovori mlada žena in mu stisne skrivaj prste, »nikar ne govorite o nesreči! Vi torej pozabljate na lepe Pa-rižanke. na dvorne dame..., pri misli na nje mi veduo navda sladka jeza!*
SCHAFFHAUSER-ura
svetovna
1361 Dobi ss pri
F. Čuden, izbijam
PrsJeraaMl fcsitosml
OfFERNATlORAL V/ATCH C?
CftCiTftCS t?
»Jutrov* roman
LUCIFER
kat»*T*»£a pkozlnskoz napeti verMna. prepletena § fa&> taftiiniroi sapletljaji od zm> četka d« kcu.'j*. ki prina. žajo nav^oSenerotJ €ltat«1jl b lntere.«noJnitn razmotrt* varata r^ak hip predene-črnja, k! mu ie sledi ra» oča.-anje in iton*tero»Hja, io zoppt presenečenj* tako. da ?o čitatelji nentrpno prife-kocali v«ako nadaljevanja romarsa. j*» izšel te dobiva pH upravi «Jatra> % Ljubljani.
Vsi k? so £a čitafl in oni, ki niso imeli te prilike, nai si ga takoj n a r o č e z^ domače knjižnice. Po'i zabavati Vas ne nore nobena knj??a!
Verana »tare Dia KT—\ Broširana pa Din 45*—*
Kizar:ko delavnico
nrodam z vsem invemsf* fin ol-stoiečo iz treh obširnih prostorov rrlmer-r.o tudi za stnovanje. Elektrika vpel ana. Cena urorina. Ponudba pod .Mizar>tvo* na Alcma Cenpezjr, Ljubljana.
1460
{
SIMGEfl
ivalni stroji
so na vsem svetu
pezranl kot najbaljSl
Smger šivalni stroji. GOURNE t C0„ UlVl Y0» Predaja na obroke UUBUAHA, Šeleiiburgova ul. 3
Centrala za SiiS:
Z*GHED, Marullčeja ulica 5
Zastopstva « vseh mestih 35-s
Najcenejie In največ!« skUriiiča dvokolea, motor]«, otro-ikih vozičkov, ilvainih itrojev, vsakovrstnih nadomestnih i delov, pnevmatike. Posebni oddelek za f popolno popravo, emajliranje In ponikla-nje dvokoles, otroikili vozičkov, šivalnih itrojev itd. — Prodala n« obroke — Ceniki franka
JIIA", FILIoot G* lilo!* fozie?
LJubljana, Karlovaka oeata it. 4.
lOGa
Novoi	mm i
Najvesje Esnisssaiije
tlada za zgradbo stanovanjskih h!4 r sls emu
kajkrtsnei« Ia trpežno
pohištvo
po na og^dDe iih " cenah pri tvrdkiS
& fndiotflc
HUBLJ/t*«
lldovdu.lca testa {16 I .t en.«'-ga ulica št 23
ker ie zidanje v tetn sistemu tsbnifcno Ia ekonomsko dovršene, aajbiirejšs in na,cenejše. Spkšao pozor i; os i vzbuja a	16-a
Bosslki sistema
Ssferi nadomeščaj® lesene stmnike, žeieiobetonste preklade itd. Natančnejše pocatke dobile pri stavbneta podjeija JAZ OS	sin, ing. Viktor
Accetto sb iirr.tr Ljnbijaaa, Tibor št. 2.
Stopnice - SSsOEL - ogrs/a.
prvovrsten prostor v sredini Maribora se zaradi družinskih razmer ugodno proda. Ce-j'ene ponudbe na podi užnico ,,Jutra", Maribor pod .Zasisursna bodočnost*
l«3-a

Obnovljen rode»ln*k!
PENZ80N MIRAN
OPATIJA-ABBAZIA.
Osrednji položai v neposrednji bližini pristanišča, konaiišča in parka. Izvrstna kuhinja. Dnevne cene od 3.i Lir dalje. Slovanskim gostom se priporoča
10&i.a	lastnik J. Miran.
Din 35'-
uf njate rožna torbice
Oglejte si brezobvezno krasno izbiro v tem predmetu pri
H. KEMDA, Mestni trg 17
tm •	___
Ras! fss za'amčtiije T,LSOA<(
zakonito zavarovano sredstvo proti plešavost'] izpadanju las in prhutu. Dobiva se vseh lekarnah, drogerijah m brivnicah, ali na ga pošilia po povzetiu za ICO Din (in 10 Din po-tnina^
tatifoi laiaiatoiij JEB5" r Zzgrsbo. liikolifcva \
Narodu
itarna
Artana, Knafi|esra ^
Te od. Eors, Ljubijana
Poljanska cesta i:. 3
barm, stavbot. gaiantar Jaki la obrten! Uapaik
Izuialacl.e voiiovodo?. Kaprava strelovodov. ■lapaiJaa ta kloMtae naprave.
Izdelovanje posod ia pločevine za lirr.ei. barvo, lak la med vsake velikosti kakor tudi posod (škatlel ta
Telefon štev. 30*.
V lastni Mir.
konzerve.
73-a
Proda se satiniran
rnl goolr
v rolah.
Več se poizve v upravi „JutraM Prešernova ulica štev. 54.
izvršuje tiskarska dela v vsaki množini in aioer: uradne tiskovine, ceniket kuverte, račune, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, vabila, cir-kularje, vstopnice, etikete, mrtvaška naznanila, zavitke, časopise in vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela okusno in ceno. — Naročila sprejema tudi „Narodna knjigarna", Prešernova ulica 7
im iziiira svils za p&so mM
Piodaja do konce meseca po nanovo znižanih cenah
ua? di chiaa prej b 79 Gie ssiai b i3 B'i t\i} li diisi prej b 110 C.b sjsaj b IS Bil
v Vedno nowostit
fi. Sinkovic nas!. K. Soss
LiabSjana, fdestni trg 19
iull
Naznanilo.

Naznanjam cenjenim odjemalcem, da sem prejel prvovrstne angleške lake In prvovrsfc, ni angleški emajl ter sera istočasno insta« Itral v svoji delavnici najmodernejšo peč za cmajliranje motornih koles, navadnih kole9 kakor tudi raznih avtomobilnih delov.
Najnižja cen«!
Selttfna postrežba!
BRUNO BELANTIC,
Spodnja SiSka, iernejaira cesta 44.
Tozor! Scrni M Ein franlio n dam!
Ti pmiton bntiirjske potr.it j« la najbollieso aluminija, snežno. L..a ia deaeUotja trpeiaa. Doitib* ie pioti prcJ^iaiilu «U pavacijit.
Cenik brezplačno. Inserat prt'oil«. Ako bi ne agajalo, ss vzame rsdevolja oazaj. J' H-l
1 1	■■Ul a i. MMKok
m -mi
MO PERUTNINO
kupuje stalno v vsaki množini, Jn sicer* pohance, kure za peči, kure in purane ter jo plaiuje po najboljših dnevnih cenah
. E. V AJDA'
ČAKOVEC (MEDJIMURJE)
Tcteiea sj, j, 4. i

Icidua &9. j, 4. :_
m
2 1
i
1 J
m m m m
Ljubljanska opera
(Dva odgovora na napade v «Orjuni».)
V «Orjuni» sta feSSa 2». psred <jv» »tanka, ki pri-piesjaia krivdo na propa-Sanfa ljubljanske »pere v prvi vrsti gledališkemu krt-tifcn našega lista g. Frana Sovekarju, Bat« pa ravnatelja opere g. Prid. Raka-vinl. Članka rta napisal« rfcer tako, da H ne i>otre-f-Tvala mnogo »»vrnitve, a ker sta ca? oba napadena gospoda aa prosila dajemo njtmini osebni« odgovorom.	<Jatro>.
Gosp. ravnatelj Fukavina odgovarja:
Mene vrlo v^seffkad se Sira javnost m-teresuje ra prilike n na šoj operi, Opera je državni zavod, koj! imade azvišena kaltar-ca rrrisi.ru j koti svojim delovanjem znatno otiče m razvoj, podignače i manSestcvanje raže duševne knftirre.
Radi tega jc vrlo Jepo ! dobro, da sa tim pitanjem bavi ! aacionalisticki organ »Or-Jtma*. Osobito nžoj treba, da bude utajo «"0 toga, dali če naša oaera biti kulturno žari Sto široke čtijroslovenske misli III pak žarište azanog plemensko« separatizma i lokalnog šovimstičkog patriotizma.
Po mom svatanja, Orjnrra treba da se opredeli za ono prvo. f bal radi toga čudi tre Sto se bas r-Orjonac, c pitanja razvoja caše opere, zalaže za zakulisne intriga i nastajanja, boja Ježe plemenskem kaltarnom Separatisrmi, re i meni nekako pripisuje u greh ?to u državnom zavodu jcdinstveji-e kraljevine Srba. Hrvata i Stavenaca govorim srpsko- hrvatskim iezikom! To me a fettel čudi.
Sto Ke pak. ti ca rttog rada u našoi oper; ta sam kao direktor, dirigeri i režiser, od početka stvarrarja naše opere, -nastaja, i sredstvima koja s u -mi bila na razpoloženja, radio, da gojim priznate vrednosti domačeg to svetskog tnozičkos repertoara. Ja ve-rejem u elementarno snaga aašeg naroda i o sjejove visoke ametničke sposobnosti, ? ja se nft-i natatatije ae bojim, da če bilo fcoia tadia mazika sprečiti msrrifestovar.je umetaičke duše na še g naroda, ali ju botrovati kako. to misle neki tnali duhovi, nego, bai nasprotiv, ja verujem, da če se tim petem, gojenjem svetskog repertoara l osva-jtjem JraltaraTi vrednost; drugih naroda, Kaša domača tnazika brž«, savršenije i bolje razviti, tako da če vremenom osvajati i pozornfce fudjeg sveta, Jedtiafco kao što je to trC&tila taazika drugih kulturnih tsaroda.
Rtrkovoceei se tim mislima i idejama ia sam avek nastojtro, da našu operti podig-nem Sto više sam mogao. U isrini, imao sam ;rt?!ogo proiivnika n tom fsd-tt, ali ja sam sve napade i sve borbe protiv mene i mog rada, odbijao savesnira radom u operi. U to] borbi ostao sam tSvek pobed-rrikom. Ni-Saw se osvrčavao ai sa levo al aa desno, nego sam mirno i marljivo aapred radio, — . angaiovao i tMgojIo sam vrlo dobre pe-v-aoe i umetn&e, i našu opira, ako avažimo naše fjnbljanske prilike, podigao na zamerita tišina.
AK mojim protivtrlci-ia uspelo je, da od god. 1923. taktično oduzma iz mojih ruku direkcija opere, premda sam ja formalno ješ avek r.jea direktor. U potvrdo, toga treba da koas tatu jem. da od god. 192-3. anapred: 1.) ja nišam nit! jednog pevača EJtgašovao ali odoasfcio; 2.) meni aije fciio doavoljen®, da nastavljam operni repertoar (TeZkom mukom uvrstto sam u repertoar par «p«ra što sam sam dirigirao, režlrao i na-^ttdirao); 3.) mesti nije bilo dozvoijeno čak *3 podelivaaje pojedinih openr"li partija: 4.) »Gustavi o se je rad aa f z vod jen ju moder-sot sve t sko? repertoara, kojt sam ia b;o trveo.
Od tada nastao je zastoj u rarvoja r.aše «pere; izrabili srno vredne i darovi te uroet-*Ste, kojima se sada ponose druga tx>zor> gta. a drage nismo dobili; naš orkester na-!a»i u krizi; publika se je malo po malo cdbila od teatra: — sada naša opera ua-za-duje.
Ta kenstataoija boii: boli to osobiio trene, koji sam sa odtiševlienjem radio za njen rajvej 3 napredak. Radi toga ae moga da tftrtim kada se sada za današnje stanje naše opere čini lično mene odgovornim i kada se radi toga mene nepravedno napada.
U vršenje svoje dažnostt, na pozornici, ja sam ošterio nogu i bi o n opasnosti života, i evo me več dva meseca u bcfcici pa mi t'i ♦d moj? protivnici n? dada mira. AH kad ezdravim, i kada mi »e praži moguč.mst, <fe ijtvršavam dašnosti. kofe mi i zakon JMrrpisaje kao direktoru opeire, ja ču da energJCrjo nastavim prekinutim radom i da eaša opera ooet podigrsem ne samo rta «nu vistno, na kojoj ie pre biia. nego da ju povedem j dalje U toni rada aeče me niti »ajmanje smecati intrige, blebetanje i pi-skaranje Isc.teksvih klika, a pri tome ne^u traJiti ni pojrmč kritičara, kojima prepuštam podpaaa slobodu, da izrazuja svoje ariske f svoje mišljene o radu n našoj opci onako teko to aahteva moderna cmetnlčka kritika.
Neka se usporedl opera otrag dve sotO-M, kada Je bila ped mojom neposrednem direkcijo«, sa sadržniom, kada drnci Rose ©djcovornoat za njeno stanje, pa js svako tfaijale objašn'ava»fe I više nego suvišno.
Fr. Rnkavhta, direktor opere Nar. g!e-defišča kralj. SHS a LjabUani.
Gosp. Fran Govekar piše:
Soseska pravoslavna in katoliška! Bos in rasegiav klečim pred teboj, se trkam na pra si fn izjavljam: Kriv sem, a skesati se hcw čem. Jaz sem prokletnik, a odpusti mi zei vri jo Kristusa! Da je <ropcm^ kriza p? Ikipda da vrkunca®, da je »remea našega glas^cnca ga delovanja v razkroju*, da je torej iijeno oko že dolgo slepo in njano ulio cluhe, 'eni jae kriv. Soseska pravoslavna in katoliška. <U je "opera v finančnih teža vab v, da je aiatendant večkrat napravil napake®, da anjegovo delo ni uapelov, sem jez krivi
O, soseska, odpusti meni vse te grehe, ki ee kesam in se pokorim javno! Jaz sem kriv, da je bila angažirana dolga vrsta pevk in pcvccv, Id je bila nerabna, jaz sem »riv, da oieo nanovo angažirali ge. Zikove, g. šimen* e« ia drugih; jez sem kriv, da sc je reduci«
ral orkester, da je opera brea režiserja b da si je ravnatelj Rukavina razbil koleno in leži že dva mesece v bolnici!
Jaz sem kriv, da vlada pri naS operi vedi no večja anarhija, brezbrižnost 'n topostl Jaz sem kriv, da je Organizacija glasbeni« kov s predsednikom Nikom Štritoiom pro« glasila zaporo nad našim gledališčem in da ima naša opera danes nezadosten orvester, kar greni kapelnikom veselje za delo. Jaz sem kriv, da smo imeli toliko šibkih oper« nih predstav, da smo gledali vso sezono le star in najstarejši repertoar, da so doslej uprizorili le dve novi operi in da leze reper* toar le še s pomočjo gostov dalje.
Jaz sein kriv, da spočetka sezone ni ^i!o skoraj nič pripravljeno, da se je tekom ok» tobra m novembra personal izprehaial ter da vseh pet kapelnikov in troje korepeti» torjev ne more producirati niti ene vzorne predstave več. Nobene predstave ni več, da bi kreacij najboljših solistov ne kvarila vr» sta začetnikov, slabi in nedovežbani orkea ster ali nezadostna režija.
Jaz sem kriv, da je zato velika večina gle« dališke publike skraino nezadovoljna, da je po privatnih hišah in javnih lokalih slišati !e grajenje nad propadom opere in da naskakujejo vse kritike, torej tudi mene, z zahtevo, tla moramo prenehati s prizanesljiv vostio ter da moramo končoo dati duška vsesplošnemu nezadovoljstvu.
Vsega tega sem jaz kriv. Sicer je v Ljub« Ijani poleg mene še cela vrsta kritikov, ki pišejo lahko popolnoma nasprotno temu, kar
pišem jaz. Toda razli&a mm Se le atfl» je* dro p« nem je isto. Tudi tega sem kriv jaz
Neki mladenič, ki je bil takrat, ko sem jas že opero vodil, še deček, me je zdaj v «Orjun» razkrinkal. Jaz sem torej tisti prrfe Idetnik, ki sem zlorabljal svoj «ogromiti» vpliv in »velikansko* moč, da sem uprops« stil našo operol Jaz sem onemogočil vsako uspešno delo tet vadržujem celo »izven ope« re ljubljanske razdrapane razmere®. Meni je bilo treba napisati le par vrst v »Jutru«, in ves napor je postal zaman in v gledališču leži vse na tleh. Nebesa bi bila lahko v opeo ri ln izven nje, ako bi le jaz hotel A nisem hoteL
In pri tem sem ničla, umetniški enalfabet, operni idiot, niti za dijaški zbor nisem bil poraben! Jaz nesrečnik!
Ker sem vodil gledališče 15 let, angažiral dolgo vrsto izvrstnih solistov, kapelnikov, glasbenikov, zboristov in tehničnih strokov« njakcrv, ker sem sam nadziral vse operne in dramske skušnje bil sam intendant, drama« turg, tajnik, dramski in operni ravnatelj sem si domišljal, da vsaj nekaj razumem o gledališču.
Da mora gledališče vodili »rJutrovs kritik, da moram edino jaz vzgajati glasbeno jmbli« ko, da moram samo jaz vplivati na »azvoj opere, ne pa v prvi vrsti uprav opere, tega jaz ignorant nisem vedel. Mislil sem, da ie moja dolžnost le presojati vrednost podanih del in njih izvrševanje.
Zdaj vidim, kako sem se motil. Mla-ien'č v «Orjuni» mi je odprl oči Res ;e: jajce več od pute ve. Ljubljanska opira piepsda po krivdi ffjutrovega« kritika!
Fran Govekar.
Ljudska knjižnica v Mariboru leta 1924
' 0 občnem zbora Slovanske čitalnice v Maribora je sJatro« že poročalo. Središče adejstvovanja čitalnice je v zadniih letih Ljudska knjižnica, ki jo spretno vodi vstraj-ni kulturno - politični dclavec v Maribora g. dr. Avgast Rcisman. V naslednjem podajamo izvleček iz poročila, ki ga je imel dne 14. t. rn. na občnem zbora Slovanske čitalnice g. tir. Reisman.
Mariborski Ljudski knjižnici so položil; temelj v letih 1P05 in T9i"i6 mariborski abiturjenti in ostali dijaki, ki so v ta namen zbrali okrog 200 knjig. Knjižnica se je v prvih letih obstoja zelo aspešno razvijala; saj so jo vodfii najodličnejši narcdr.o-prc-svetni delavci, ki so are in are presedali v rrcrzli pritlični sobici Narodnega doma. V ietih 1910 m 1911 je imela knjižnica že čez 1000 knjig in okrog 600 čitateljev, kar je bilo za takratne razmere v Maribora velikansko število, znak, da so tedaj aaši ljudje duševno zelo intenzivno živeli. V Slovenijo je prišla tedaj znana era teženj ljudskega knjižništva in samoizobrazbe. Že tedaj je bil ustanovljen poicg slorcnsk. tudi češki oddelek — zopet odsev kulturno in nacionalne orieatacije takratne akaderaične mladine, voditeljice ljudsko - prosvetnega gibanja. Med takratnimi delavci v Ljudski knjižnici so bili zlasti: dr. Poljanec, sedaj prosvetni referent mariborske oblasti, narodni poslanec dr. Pivko, ofcrajni sodnik dr. Lešnik, finančni uradnik Ferdo Dobrave, Zmago Hren, uradnik Cvet ia dr., pozneje g. Benkovič.
Vojna je to krasno delo prekinili za dolga leta iu tndi po prevrata se knjižnica ni mogla razmahniti ker js bila njena sobica premajhna in pozimi celo brez peči Knjige so se zlasti med vojno po večini razgnbile, tako da je sedanje vodstvo začetkom leta 1921. dobilo komaj par sto večinoma raztrganih knjig, dva zaboja nevezanih in par kronic blagajne. Kmala se aam je posrečilo priti v prejšnjo dražabao sobo Slovanske čitalnice in je od tedaj naprej koncentrirala tudi čitalnica svoje delovanje pred vsem na Ljadsko knjižnico in skrčila časopise.
Kolika notranja, uprav Zivljenska potreba pa jc Maribora javna Ljudska knjiž-E/C3. je pokazal njen preseneijivo nagel razvoj v minulih letih. Najdrastičaeje je izražen v blagajniški knjig!: leta 1921 je bilo izdatkov 8721 Din, lani smo dosegli že 74.46S Din 36 para. Blagajnik ima za preteklo leto nad 1200 pologov.
Temu odgovarjajoče je rastla seve tudi zaloga knjig rn število atateljev. Pred vsem smo že naslednje leto 1922. otvorfli srbsko - hrvatski oddelek in kmalu na to še nemškega. Lani srno pričeli še z italijanskim, francoskim, angleškim in ruskim oddelkom, ki že vsi odgovarjajo našim potrebam.
" Lansko leto Smo pravzaprav šele mogli začet! ttidi v notranjem poslovanju s sistematičnim delom, ki pa zahteva nenavadro tnnogo časa in truda, zlasti statistika. Seve so radi rezaltaM tem bolj razveseljivi. Ves obrat se je v crereklem leta ra vse straai ogromno pomnožil. Obisk je bil tako intenziven, da smo morali Izposojevalne trre znatno raztegniti.
Mladinskemu oddelku smo posvečali Posebno pozornost, ker so mariborske .šole po večini še vedno brez primernih knjiž-
nic za mladino in jih tudi Se v doslednem časa ne bodo imele. Naša mladinska knjižnica. ki jo je tudi sedanje vodstvo o tvorilo, je štela leta 1924 — 345 knjig, lani smo jili dokupili in dali vezat 131. tako da jih imamo sedaj že okrog 300. Razen tega pa .ie mnogo mladinske literature še med ostalim leposlovjem, tako da smo mariborsko mladino dobro oskrbeli. Poseben mladinski oddelek imamo tudi v nemški knjižnici. Po-seča pa knjižnico deca vseh ljudskih šol od I razreda naprej ter mladina vseh strokovnih in srednjih šol. Pri izposoievaaja smo skrajno rigorozni, tako da dobi vsakdo k svoji Izobrazi?! hi starosti primemo knjigo. Ker moTa biti knjižnica vseskozi vzgojni institut Je ta postopek neizogiben. Samo v mladinskem oddelka je bilo larfi 3951 osebam izposojenih 4224 knjig, v ostalih oddelkih pa 6430 osebam 12.856 knjig, tako da smo skupno izposodili 17.050 knjig. Opažamo pa vedno bolj, da izposojevalci k!jab tozadevni prepovedi poslovaega reda knjige izposojajo naprej in to v toliki meri, da je naše knjige lani člialo gotovo vsai 30.000 ljudi.
Razveseljiv je prilastek knjig. Slovensko knjigo kupimo vsako novo, če ima količkaj etično - ametniške vrednosti. Večinoma pa nakapaiemo antikvarlčno. Dobili smo po izredno nizkih cettah cele zbirke zasebnih knjižnic z dragocenimi knjigam«, ki so že davno razprodane ia svetovna dela v nemških prevodih, ki bi jih s!cer vsled ogromnih cen po knjigarnah pač ne mogli kapiti. Omenjam le, da smo pridobiti od lani S5 letnikov »Zvonova. »Skrvanov«, »Dom fn Svetova, »Kresov« in še dragih starejših slovenskih revij, kar reprezentira vrednost vsaj 10.000 Din. Revij imamo že dve omari polni. 2e s tem, da knjižnica zbira takšne knjige od zasebnikov, kjer bi se sicer polagoma brezplodno porazgubile, vrši emi-nentno kulturno delo.
Skapno smo narasti! lani za 1813 knjig. Vseh del imamo sedaj 7166. Če jih zopet cenimo le po 50 Din. bi reprezentirala Ljudska knjižnica samo v knjigah 35S 300 Din. Cenrm jo pa dejansko mnogo višje. Vseh članov se je pod novim vodstvom od leta 1921. vpisalo 1421 in 656 dece. tako da smo vpisali vseh skupaj nad 2000. Po\-prc-čno cirkulira meJ čitatelji do 1000 knjig.
Velikanski so seve stroški. Blagajnik g. Do ležal že tudi od leta 1921. z neumorno požrtvovalnostjo vzorno vodi od dne do dne rastoče blagajniške posle, kar najbolje ilustrira nad 1200 pologov v leta 1924. Za nakup knjig smo izdali 33.447 Din la za vezavo 9758 Din Slednje je za nas senčna stran knjižnice, ki v sedanji mariborski publiki nima bibllofilske tradicije. Ljadje do skrajnost! brezobzirno uničujejo knjige, ki so dostikrat že po parkratrri izposoji raztrgane. Vsa strogost nam v tem ni do<.ti pomagala. Branit! se skušamo na več načinov. Vsakdo mora n. r~- vrniti zavilo knjigo. Sicer dobi pri nas papir in škarje, mora zaviti in še piačati 1 Dia globe. Statistika k sreči ne beleži tozadevenih prehudih zamer. Kdor ne vrne knjig v 14 dneh, plača dvojno izposojnino, ki >mo jo letos nekoliko zvišali. Mladina dobiva knjige često zastonj, zato pa -e tudi mladinski oddelek skoro ves raztrgan. Od lani knjige tudi vežemo ce!e v platno.
Z zadoščenjem je treba omeniti, da jc
VSE ZAHTEVA DOBRO ZLAT0R06 /AlL0!
ZLATOROG
naše delo naSlo razumevanje tudi pr? mariborski Občini, kl nam jc lani naklonila v prora&rau 15.000 Din. T«di novi občinski svet nam je to naklonjenost ohranil. NaSa skrb bode, da ottane knjižnica ponos Maribora.
Vse ogromno delo so ml pomagati vršit! menjaje brezplačno dijaki, tako da vzgajamo obenem nove bibliotekarje. Najlažje se oceni to delo, Se primerjam študijsko knjižnico, ki dobi od občine letos 100.000 dinariev podpore, tma zastonj prostore in luč, na razpolago slugo in so izposodili lani okrog ll.COO knjig, ml pe 17.000.
Slovenske knjige dobi štadijska brezplačno kot dolžnostne izvode.
Lani smo postali tndi srečni dediči. Pred smrtjo me je meseca avgusta poklical k sebi rajnki rodljab dr. Turner, češ da dobi Ljudska knjižnica po njegovi smrti njegove leposlovne knjige in sem si jili moral zato ogledati One, ki jih je Imel na posestva v Frama, pa nam je že tedaj izročiL Dobili smo zlasti vse češke Jiraskove spise. V oporoki se nas je dr. Tomer res spominil in bomo menda kmala dobili njegovo krasno biblioteko z omaro vred. Lepega razvoja knjižnice se Je dr. Tarner slino veselil tn z velikim zanimanjem sledil našim poročilom v časopisih. Slava njegovema spominu!
Da bi našla knjižnica enako podporo In razamevanie, kot je je bila deležna pri 80-letnema dr. Tarnerju, tu-J i pri sedanji in bodoči generaciji! Le duh ln misel, ki Jo nstvarja dobra knjiga, gradi bodočnost!
Osnovno šolo samo učiteljem?
Prosvetni minister Pribičevič je rekei g'avnemu odbora UJU v Beogradu z ozirom na načrt zakona za osnovne šole sledeče besede: Osnovnem školom in njenim sudbinom treba da ruku|u samo učitelji, kaa i najpozvaaiji na ovom poslu.
Te besede, posnete iz ^Učiteljskega To-variša», so dale dr. Oosariu povod, da }i napisal v nedeljskega »Slovenca-« članek pod gorenjlm naslovom.
V tem članku pobija dr. Gosar nazor prosvetnega ministra Pribičevida, katerega z ozirom na nedavno redukcije humanističnega pona, ki je baš te dni tudi na Danskem Izvršujejo, ie še v mnogo radikalnejšem duha, pošilja iz prosvete v kasarno.
Predvsem naj ugotovim, da osnutek za-kona o osnovnih šolah, na katerega se ministrove besede nanašajo, seveda ni osebna delo g. Pribičeviča. Osnutek ie sestavljen na mnogih strokovnih anketah fn na njem se te brez temeljne spremembe delalo tudi pod ministrovanjem gg. Trifanovlča fn dr. Korošca. Sodelovalo Je predvsem celokupno jugoslovensko ačitelfstvo. Velika zasluga g. Pribičev'ča je, da je ta važtii zakon bil postavljen na dnevni red, da se Je delo pospešilo in da pride menda maja meseca končno pred parlament
Prav jc, da je dr Gosar sedaj povedal, kaj misli SLS o tem zakonu. Ona ga odk'a-nja. Ml vemo zakaj in jasno je, da je njegova sovražnica iz načelnih programskih nagibov. Nacijonalna vzgoja naše mladine v enotnem narodnem in državnem duha Ji smrdi Gospod doktor tega ni mogel pove-dati, zato si Je izbral druge argumente.
Njega Je «osapnila» izjava ministra, ki nt nič drugega rekel, nego to, da gre glavna beseda pri vodstvu («rakuvanius) osnovne šole samo učiteljem. G. dr. Gosar seveda ni osupnjen, da ima v cerkvenih in verskih zadevah absolutno besedo samo duhovščina. Ne vemo ali priznava, da gre pri «rnkovanju» s sodstvom glavna beseda sodnikom. pravrnkrm, pri zdravstvu pa zdravnikom, čitamo pa, da ne priznava Prešernove o čevljih in kopitarju in odrekel se je celo svoji tolikrat z vnemo zastopani teorij! ,da bi smeli o trboveljskem rudniku odločati pravzaprav le tisti, ki so tam s svo-j:m delom, ročnim in duševnim zaposleni. E, gospod Gosar, premog in čevelj — mrtva stvar, deca naša — včasih še preveč živa!
Pred vsem eno. Novi šolski zakon je s e-stavljen z velikim in pomembnim sodelovanjem učiteljsiva, torej onih, ki So poklicani za vzgojo mladine, a uveljavljen ae bo po Ciktatu učiteljev, temveč po volji naroda, ki jo predstavljajo njegovi poslanci v parlamenta. Dr. Gosarj&-vo vprašanje: cKako naj bo torej mogoče, da b! smeli prepustiti odločitev o usodi celega našega rodu enemu samemu stanu?s je torej Hcemersko in neiskreno. Ppstaviti aa le mogel le zato, ker ie ministrovo besedo primerno iprikroil«, češ da g. Pribičevič prepušča odločitev o usodi osnovnega šolstva !c učiteljstvu. Čisto nekaj drugega je seveda hotel minister reči:« Učitelj kot najpozvanejši naj vodi našo šolo n* podlagi velikih vz;r,n& načel, ki i h predpisuje od parlamenta cdobreni zakon. Učitelj naj bo pri praktične m izv ajan/u šolskega zakona glavni faktor.
G. dr. Gosar se zaman trudi prikriti, kakor da nc bi vc-dsl katere druge faktorje jc minister prosvete kot odleč ine s tem odklonil. Ako bi bil', usoda šolskega zakona izročena mesto g. Pribičeviču g. Korošcu, koma b; pač en prepustil odločitev o usedi celega našega rodu in kdo bi se mu zdei pozvan, da odločuje v usodi našega osnov, nega šolstva? Pozitivno ve vsak, da ač;-teljski stan rt, in tudi ne kateri izmed dragih stanov, pa naj b! bil tadi rccimo «na{-boij izobražen in moralično najpopolnejši!« On bi enostavno izročil vse skupaj; usod« naroda in osnovno šolo — kleru, in mirna bi bila Bosna ia seveda tndi g. Gosar!
Tako pa. ker minister P. boče dati v osnovnem šolstvu glavni vpliv osnovnošolskemu učiteljstvu, pravi dalje g. Gosar, da to »pomeni popolno prezirarje vseh izvenšol-sklh člnlteljev. Ono nas izpostavlja aevar-nostl. da bo šolska vzgoja rešila ne le ti-sto. kar so vcepili v otrokovo dušo ver«) krščanski starši marveč, da bo izgubila ve* stik (če bi b1e samostanske šole!) z osts-lim življenjem in s tem tudi večino svoj« pozitivne sile in moč. do otrok. Posledica tega ne bo samo propast naše krSčanske vzgo le. marveč obstoja resna nevarnost, da se zruši na tem sploh vsaka vzgoja. Zakaj šola, v kateri bodo «rakovaii» samo učitelji, bo
HHHHmHHHSHHHHB
Domače sredstvo, ki vam je potrebno
in ki bo tudi pri vas ob vsaki priložnosti poka« zalo, da vam olajša bolečine, Je: Lekarnarji FEUUEHJA EISA FLUIO. Vrelec moči! Že skozi 26 let izkušen in priljubljen! Znotraj za želodec, pri krčih ln bolečinah nekoliko kapljic na sladkorju. Hitro deluje kot sredstvo za drgnenje pri revmatičnih bolečinah in v vseh primerih, kjer je masaža potrebna! Odstrani nahod in stori neobčutljivega proti mrzlemu zraku, je enako dobro zi oči, ušesa, zobe, glavo, tista in grlo! Z zavojnino in poštnino stanejo:
1	zavoj s 6 drojnatimi ali 2 »pecia!. stek. 62 Din.
2	zavoja s 6 droi-fltiml In 2 speciat. stek. 95 Oin.
3	zavoji z 12 dvoiiiBttal in 2 speclal. stek. 130 Bi«, 6 zavojev z 18 dvojnstiml in 6 s;eciel sttt 240 Din,
Naročila točno nasloviti na:
EUOEn V. FELLER, lekarnar
v StcMci Donji, JS satrg 245, Brvatata
Za dopolnitev zavoja se priporočajo: ELSA SVEDSKE KAPLJICE za želodec, ki posnešuieio prebavo in ELSA ZAGORSKI SOK proti kašijo 123.3	ia boSeč.nam v prs h.
postala nujna ustanova za učitelje in ne za otroke.a (Gorostasna trdUev!) G. Gosar govori tu vede ali nevede neresnico, projekt zakena mu isjhržc ni znan!) Kar opazujemo čestekrat pri pristaših SLS, da kritizirajo nekaj, česar še sami niso pregledali aH preskusili, ako trdi, da pomeni projekt po« polno prezlranjp številnih izvenšolskih čin:-teljev.
Zakon predvideva vpliv tndi drugih stanov, posebno pa staršev, ko pravi, da občina izvoli v krajni šolski svet kot svoja zastopnike starše, ki imajo d e c o. V drugih šolskih obiastih pa so zastopniki zdravstva, sodstva, tehnike itd. 2e samo ii tega je razvidno, da niso prezTti drugi šte-* vilni izvenšolski člnitelji.
Odločno pa ugovarjamo trditvi, da ba vsled odločilnega vpliva rčlteljstva izgubila vzgoja ves stik z ostalim življenjem. Ravno obratno! Učitelji delamo in hočemo, da ima vzgoja tesen stik z rednim življenjem, ia šola usposobi otroka za žitje in bitjo v dejanskem svetu, ni nam pa do utopij in abstraktnosti Bojazen pred propasijo krščanske vzgoje Je pri tem več kot pretiravaaa in le v tem slučaju utemeljena ,ako se komu zdi krščanski vzgoji nevaren predpis šolskega zakona o verski strpnosti. Ravco-tako ni nobenega povoda in nevarnosti, da bi s tem zakonom postala šola ustanova za učitelje, ker učitelji nismo vzgojeni po kaki samopašni metodi. Ta trditev gre lahko na drug naslov! Ako bo šolski zakon sprejet v taki obliki, kakor so ga zasnovali razni člnitelji bo to v korist šoli, mladini in narodu. Ako bodo iz zakona izginile predp^a-vice kakega stana, bo čisto pravilno, ker osnovna šola Je namenjena samo narodu, ne pa posameznemu stanu.	A. G.
Pradomovina človeštva
«.Iutro» je že poročalo o prazgodovinskem človeku Australopithecus africa-nus. ki sa je naše! Rayinond Dartes, profesor južno-afriške univerze v .To-hannisbnrgu Lobanja. p:ofesorjcva najdba. je že ponovno sprožila vprašanje o oradomovini človeštva. Kosti predpo-topnih opic, oziroma liudi. katere so našli na otoku Javi in v bližini Himalaje, so govorile za učenjake, ki so iskali zi-bel človeštva v srednji in južni Aziji. To trditev so podpirali tudi antropologi, ki so povdarjali ponovne selitve belili, finskih in mongolskih rodov od Kaspiš-keea morja proti Mali Aziji. i:vropi, al! celo Ameriki v dobi ko še ni bilo oceana. Učenfaki so zatrjevali da :-o Mnn-coli najbližji sorodniki sevcroameriškiii Indijancev.
Toda kljub temu je bil učenjak Dar-\vin pristaš Afrike kot naše nradomovi-ne. Zdai zastopa to teorijo tud: nemški antropolog KlaatscJi. On povdaria posebno »zamorski vtls», katerega napravic lobania starih prebivalcev Evrope. Kamenoveški tiol žen iz votlin južne Francije in Španije kažeio tako navzven štrleča mastna bedra. kakršne imajo dandanes samo Hotentoti. Egiptovske kosti nredootopnih opic in nove lobanje iz južne Afrike podpirajo takisto to teorijo.
Izdajatelj in lastnik: «Konzorcij cJutra*.
Oagovorni urednik: Fran Brozovič.
Tisk Narodne tiskarne v Ljubljani.
„Jutrov" roman
LUC1FER
katerega skozinskoz napeta vseb na, prepletena s fantastičnimi zapletljaji ed začetka do konca kl ponašajo navdušenemu čltateljn z Interesan-tnim razmetavanjem vsak hip presenečenja, kl mu že sledi razočaranje in konstematija in zopet prest nečenje ta-o, da so čitatelji nestrpno pričakovali vsake nadaljevanje romana, je Izšel bi se dobiva pri npravi .Jutra* v Ljubljani
Vsi ki so ga čitali in oni, ki niso imeli le prilike, naj si ga takoj naroče za — — svoje domače knjižnice.--
Bol] zabavati Vas ne more nobena knjiga l
Vezana stane Dm 55. Broširana pa Din 45
»JUTRO« št 70
15
: Nedelja 22.ni. 1925:
Mali oglasi, kl slutijo v posredovalne ln socialne namene občinstva, vsaka beseda E0 par, Najmanjši znesek Din 5-—.
2etritv«, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1'—. Najmanjši znesek Din 10*—»
Slamnike lin svilene klobuke
v«kovTrtti® preoMiko-tj.!» priporoči M. Jogiič-. -f-ora uiica š^v. 27.
112
Al ademlVl-terfctl
I Pripravljam za pravn©^©-
Ijorinsid dri. iipit. Ostalo I«) iojrovoru. — Dopise r» l--ravo »Jutra, pod »Izpit,. ■'	6513
(dobe)
| Brivski pomočnik
:->« mre. Ae,takoj' sprej--'<	Vranjo«. brivec
I, Sofp Lo«.	6153
Trije gartristi
► !5čeJo: dva k' potoojar-p»aiku is 1 k.a "iM»ijwikl. |Bi:l morajo 2Wo?rd samo-I ri delavci. ramH ali ".» ri a majhno s doHSu). Irraadbe rta.. eesMv:- Kire! Ir Vid, Stari trg pri Ra-Ibka.	83«
Kuharica
|»--'.Vi popotnega ^ospedtej-l'-(s. farno z dobrini, veo-l;.-:nn:i spričevali,- se takoj Ir-ptni«. Pote*« v-.tino-lr-t Lud. Cene, Ljubljana, r .Hora alica S.. 6S36
|vso SAJIO DOBBJH mizarjev
•~-io Jorniraro pohištvo, I Alfred Am-nn. tovarna I- ait-tva * TrJISu. 6346
Kuharica
-,5t»n3 marljiva — katera iHro in rad3 kuha — m ,f rr e j m e-v- dobro stalno J.-jibo k 2 oseo&ma. Javijo
Isai £0 te OM, z ''C.rimi l;r?»ev»8. Hač« po nopo-Ir-m. — Seiwar!, lekarna. Ilitfeanr.	6345
Prodajalka
|J.Sro iaurjena v manu-
liktinil stroki, s«	sprejme | ,Vr-j. Ponudb« n« opravo
l»I«ra» Pod šifro	»Dobra
I jalka«.	6239
Vrtnar
l-are'?* in zanesljiva moč..
-ežla-a tani * sadjarstvo I e-ozdarstvir. se sprejme IsVoJ. Ponudbe s navedbo ltf:te* na opra*o «Jutra» l.t-: značko .Oskrbnik,.
6212
: ^cijalas veletrsovlna *
:..-Wjari, iS! f za takojšen
nastop
vajenca.
IM mora Imeti n-bsotvirane L rasrede srednjih šot ali
Ir« po:>nln© meščansko Seio. p-fMctrra ra predvsem ra -»R. ki M «TB-1 VRSelJ« l-t^ trfevrne. — Pismen« po. I • -. na nnra.vo »Jntra, |te<J Slfro .Vijscse
6465
Potnik
I ta čevljarske kroj«. » rri-
I -m o varščino* i šče no It. m. Predstaviti se Je J --.no v hotelu «Po3ta» v I C-'i« ob 12. nri 6447
|K!jučavničprskl
pomofitt5*
btj« tndi rxvifde-
I S. se «prejme takoj aH
I'	eneca meseca, I" ;it i
I --i dctrovf.ru. Naslov i ji—ara «J»5»a».	6H4
Pošteno dekle
|"?r« a>—-X) trt, M razne!«
a -»'»ojno Vnncti in osfav-| <i>w?a h*2«'., deta. pe-«o^ar^«;^. se spr^iree I 'šoj. Pomi 'be na ra,lov: p. Daoioa Ofcer, Karlovri.'
8432
Prodabfka
|	paroofctojna ■ mož:
.rajap t&kai v ®aij3© na ri^^Mi. Plc^a toenv ,rn. Ponnin*- na ^thvo ,Jntra» pod | S. C-lžO.	6420
5Uksr,k« le p''.n*ar»ke
pomočnice
>r rri^nata ia peSfen^a IRNrA. «pr»iw» takoj | ^' r,.' Dob«flTffc V CrJi«.
S^porka uika i 6417
K?nn-o»»er3ter
i*, tte. Vasic* p«*« mr. '-'jst,.	6546
V?'enea
»nrlm.-TTio toi«ko iaobrEiho, konr.-kHf^ka tr^»v v T.jn^'jhiti. Ponn^b« u poštni predaj Stev.
6303
fPrrifgovotfkbtifSi
t 4aTJ?o maSro, 9« «er»J-
T-, za ta*-oi. Ponn^b« r» "-mvo «Jntfa» pa(> Slfro
**->letrgoviRa».
Ves-e <rvWe
fa>«r» »i-TtTn rn (fom.
; «.	pipmer^ thvi
'^riio, na opravo
0862
cte«o«»Ta?&»fa
feorff^pondeae«- te,.
"■Vol!	r>t»^t
'■>>. ficnM-ne p^mr-flie ■rta,m ..tiKm 4o 38 t. n. Pad «Zaoža» šot
Krojaški vajenec
e«. rorejm«. Kje p»*e upr. cJntra,.	6688
Prodajalka
hi - o6™ka. m «T»ejraeta » maaafakturno trgovina. —
4'o-mlN1 iia upravo <JutTE» rod značko »Poštena 309ž> 6473
Namestitve!
Cfaiiniki, knjigovodje, io-kasanti, sktadišfiaiki. kere-fpondenti, tre. pome^niki. 620t>ti; Tozsiki, itrojepUke. ir>»Mi«ftl it.V [soko v. kratkem dobijo primemo naaieetke* v I.jpbljani. Za-trr«bo ia dro^ih mestih. — Obrnite P9 takoj pir-meno xa: "smjeftbeno - Ojrln?ni o-Jia 1 )"!ta - Stana, Za^rfS, TT.	6362
Krepkega dečka
popoinoma z^raveff&. jart fe»- 165 cm, »trosHi poSimih ktoetskih staršev, r • »'obro 5ol«ko izobraibo.
■ za: tako*tni raM.op v re^jo spereriisko fn mrtnn-faktnrco trsrorino v-re^Jenj i-Kn sa 8iajerske-j. Takoj-Ina ponn^be pod «'J?enM 41» ca nprr.vo •Jutra«.	6647
Prodajalko
rvsirano in - »rešljivo. 3 vefeletsimi m!eta!i, bano v trgcvaaja f (•evlli, rirehne Prometna trsox-,ka 'd'., d. v Ljubljani, KrF'--ov trg 10.	6373
Slaščičar, pomočnik
z :iekaj premoženja in pre-iiro samostojnosti, se takoj sprejme. Pcnu-lbe po! tifro <Sjmoet»jen 8113» ra npr. cJutra*.	6356
Ktajevne zastopn^re
sprejema veffja zavarovalna dmlitta pod zelo obodnimi pocoji. — Pismene ponudbe pod Sirro .Zavarovalnica, Ea «Publidtas», d. d., Ljub-Ijana.	6381
Prodajalko
polteno in raEesljivo, s .večletnimi spričevali, Izvei-f ano v kratki robi, sprejme Prometna trgovska d. d. v Ljublisaj. Krekov trs 19.
6574
Vzgojiteljico
kl bi bila tudi v oporo spodinji, sprejmem za svojo liletno bf»rko. One, ki so araoine srbehrvaštine imajo prednoss. Ponndbe z lptrdmi enriiSevali naj se pošljejo na oaslovr Panl Vadisz, tog. Sofcotica, Agina ul. B 65»
Ekonom
samski strokovnjak. 25 let star. neomadeševane preteklosti, iš-e sluibe upravi, telja	posertva ali
kaj slitne^a Cenjese do-pi«e na npra^o <Jatrs» r>od .Upravitelj 28».	5754
Sedlarski pomočnik
vešč vseh v to stroko spa-
dajočit del, i5Je slnlbo. — Oopi*« na Radiov: Jo2ef Bolovee, Begunje, Gorenjsko.	5-166
Opora gospodinji
ali kot nra:.rbn:ra. i ? o mesto izchr&.ena. priletna gospodična. — Ponadbe na upravo sJutre, pod saaSko «I>n,žabme^>.	0451
Kot gospodinja
ieli me.to priletna, i!rteli-greatr-a ^osjšjdifr.a z malo pokojnino. — Ponadbe ped -Mm «Ciospodinja, Ba upr. • jatra..	6448
Služkinja
7. rečletftimi sprifVvati. poštena in-fednn.	stnf^e pri t-olj£in Ijudeb. Naslov nai sp pasti v npr. «Jti-ra» [<k'i »Uro cPridaoat 31 "s,.
6673
Fotograf?" ?a
iraeeaa v vn-b pefll.h, iWe prhnemeza mesta. Nastopi takoj ali pozneje. Cenjene fxmedbe oprav o •Jntra. v MsriV-orn pe4 scačto «Potnofeiea».	6648
Služkinjo
prideo ib pošteno, ee sprejme v Ljnbljanl. ra pomoč gospodinji. — Naslov pove t2pr»y» *Jntra>.	6625
Krojaškega
e-Jeoea ia pomočnika, sprej-TTO ZapanSič, 5t. Vid št. K nad Ljubljano.	6612
Vojaščine prost
trgovsko naobražen int^lv trenten eospod. se sprejme ra potnika sppeiiaine stmi^p ka»lov pove upf. «Jntra».
66SS
Kroj. nomočnik
dobre bveSb-m. se sprejdie ta>ioj. Karel Vaienčič, kro-. Jač, Kriievniika ulica It.
6636
Knjlsovodklnjo
•Hčeiao za vstop s !. apri-'em. — Ponndbe a zaht«vo plnče ter rsvedho reterene aa upravo .Jutra, pod šifro «KTT».	SMO
KOrespondentinia
vešča slovenske ln nemške ••teno^vafije, se spcejme.. ta-koi. — Reliektira se !e na perfektiK- moči i večletno p-nkso. Ponndhe na dmibo • žtora,. Ljubijaaa. Petra trg 2.	6333
Pošten deček
se apfeiine »a v=a bi"na dela. Prednost im.iio oni.
se nekoliko Irnrjeni v kietarstvn. — Ponn.lbe na Vi-»'-o klet Pačnik, Ls^ko pri Celjn.	65SQ
Vrtnarja
s^reimem za 14 da bi rni eredrl vrt ip obr^rai rrsvJs. Peot^ihe n« T. Bo-t>3č sio. Lj&bljaua, Copeve-nliea 16.	C678

(l^Sefo)
Uradnik
perMtter kniltrovodja, bi-laneist, kore.nondent v slovenskem. srbobr\-atskem in nemškem jeziku, a bsnčno ie večletno tovarn, prakso, želj e- 1. jnlppin spreieeriti mesto. Ponudbe na upravo .Jutra, pod šifro .Vodilno aaeto«.	614S
.esnlm fndnstrtjam!
Iščeš« staibe prt kaki vrgji lesni trjtovinl ali industriji. sei« 28 let star. np»m»de. -evace preteklosti, verzimn * reaaner.. tesam-m m okrosrtem lesik — Cenjene-dopiba ca npravo .Jntia. pod- .Lee 2s»>	5753
Učenka
stara. !3 iet. t 3 meščanskimi rair. In enim letni, koia srednjetebnične sole. želi mesta v primerui trgovini, najraje » metu. — Pcuttobe na uprav« «Jutrs» ped iUn .Za^fciijiva 4925>.
tmi
Ključavničarski pomočnik
ki ie tudi vešč dela oa piratih strojih, išče stalno službo. Ponudbe na upravo .Jatra, ped .EljnSavnifsr,.
6652
Pisarniški uradnik
s popolnim zu-injes ka.iifro-vodstva. slovenske, srbohrv. in nemške korespondence — želi namestitve. Oopise na npravo .Jntra, ped Bnačko «ig..Iea 3170».	6634
K boljši družini
želi priti inteligentna go-gpodična, ki ima veselje do otrok in gospodinjstva. — Prevzame tu<ii mesto a.i-mostojns gospodinje. — Ponudi*? na upravo «Jutra» pod «Sacso5tojna
6543
Šivilja
gr« Šivat na dom. Ssslov pove upr&va «Jutra>, 6S18
Okusna šivilja
gre Šivat na doza. Naslov jo pc*!aii na upr. cJutr^ pod cTakoj 55». 6626
Uso rodbino oSleJete
Usr najbaliža ln na:eaae|ie pri tvrdk*
CH0BATH FSASeS, d. z o. z, Kraof
V aulogi volneno blego, blotl ta draga rd oga. Tlsknnlne, dvojne la robarene Ceiirji In o<isIordi, krasne svilena rat«. C ne nainltie I	Cene aa'alt e I
□LHJULi JULh JUUULUULKJIJLJLJLJUl H H H.M lr •
Vrtnico
visoke ' m de 1T§0 m iti močne Mnsse. prodaja V' r-?«S v Skofji Loki. 5737
TrbovelsVJ premog
in- bukova drva. žagana in sekana, nudi nainepeje M. Miklnvc, Ecmecskega Tsliea §t. 33.	460-1
Kolesarji
ftapomnfte si. da so frorče-vr fcnlesa Tieiboljša. Dobita ra ori-Tinatni reni pri rodrufcmej H Pie*e-1 v iTeski-Jledvedo.	6390
Ovčjo volno
Jppo beto in črno. imata, veijo pirtijo za oddati. — Natlov pov« uw. .Jutra, 6344
Trgovsko ormvo
novo, n»oderr.e. komf-letao, prodam po- nizki ceni. — Xa»lov pove upr. .Jntra., oSie
čebulček in
česen
tttfi mkmtjt
Sever 8 Ko
6402
Moško kolo
dobro ohranjeno, peno naprodaj na Mirju, Groharjeva etata St 21, pri hišnici.
6445
Krasna trg. onrava
ra trgovino s napirjera ia galanterijo, te proda. — Marija StSgcr, Krško ob Savi.	6415
Gospodična
iračena v trgovini. ?eli sprpmpnlti mesto. Ponuii^e pod »Karkoli, sa apr.ivo .Julza,	6S.'S
Vajenec
v 15 letu. išče primernega civrta kot učenec v kaki tigovini < mešanim blagom v mestu ali na deieli. dva »aisr. meščanske ?wie. Ponadbe z navedbo pepfcje* da upr. .Jutra, pod značko •J. T-»
Absolventinln
trgovsk tečaja % cnob-tno prakso, išče mesta v pisarni tudi izven Ljubljane. Naslov pove uprava «Jut*a,.
66-12
Avto ePrasta«
S3 PS. moderna k^roserijs. električna razsvetljava, se | r^ra f-o ngodni ceni —. Oglrda «e lahko na Marti-nnrl eest" štev. S2 v skla itišču tvrdke .Zera,. 6406
Prodam:
dva kompletna stroja *a strešno cementno opeko — malo rabljena in dobro obr.iniena — in sicer en kompletni stroj za strešno c.peko f Pre.talci s r,.V< modeli. S mm — ln i kompl. stroj sa strešne cementne površnike, Z zelo ler«) ohtiko, s 55 modeli, S mm Cena po dogovora. Ojle-da se Uhko vsaki dnn tik kolodvora. — Rudi Mubvift. Uala Eubotica, Heiijimurip 6330
Dv« klavirja
in otroški voziček, so p r o d n ca Mestnem trmi St. 2511.	6318
Otroški voziček
dobro ohranjen, se oro-la na PoljaDeki ceeU štev. iR, dvorišče.	657?
Trgovski slnga
-.in'.':djiv. z večJatninM spričevali, išče mesta, trgovskega.. bejičrega, pisarn., hotelskega slu^e, vratarja ali kaj sli&nega. Ponuilhe ca podružnico .Jutra« v Cel}« pod .Vertea». 6561
Pisarniško službo
kakršnokoli, išia gospodična. ki je veščs si. strojepisja, stenografijo in knji-govcnlstia.. Sajraje ca itr-vatskpm. Jts^iov pove upr. <Jsira>.	6329
Slaščičar
ki ima doigol-tno prak?o. išio-	v ho te-i-kavarni
aH sia&ičar&i ?a tainj. — Posuche ua upravo cJutrs*
pod 6ifro <v, r.a na aprnvo < Jutra*.	6379
Otroška vrtnarica
privatno nastavljena, pr^-vaame radt itVi»rr>eHe€n^^a proptecra faca, začasno službo 6—7 tednov. — Or#- ia bli£ftjnič3rko, k ottokora ali kaj e*?čD»t;a. Zmožna j« ve»6g:a. kar ?0 tič« mniptva, Xat«lov v upravi <Jntr3>	tna^ko «'!*r-
Ijiva 30?1k
M!?tiar
ve»č nc.^toih in uiailb p.11-aov, nrvovi.sfna moč. išfrt,-primerne 6inib«. Izpričevala ne željo; Pr>B»ih-e ne. n»-druir:i"o .Jutra, v C.iiu pod <'diicti">.	6548
Trsov, pomočrik
sjtei^eriat ta ieleznirLir. išče-sinžbe. nastopi lahku takoj. Cenjene ponudbe na upravo •Jutra, pod .izvrsten,. <36el
Sedlnrck' pomoxn'k
vajen- to«4 late te tapeta, del«, išče rložbe m takoj
ali s 1 aprilom. 2>«&lov v sprui «JaK*>,	&5B1
Dpmskn kolo
dobro ohranjeno — se po
ugodni eni n-oda Ea Fv Petra cesti 3T.1.	S479
Fo^oerpft^ni nnsrnt
0 .. 12. skorji nov, z vs*. iri potrpbšsinnnii, se r«v cppI proda. Naalov v •Jutra,.	647?-
Vor r d?ro
-a peresih, oljnste os.l eredpl- meč^n — prip—ven trgovca, pro-da Mibrpl
Rihter, Dob-Dcm7.ale. 6467
Pobri» ponllp
pdd, Rpro^M dom na Poljanski cesti IL	«So
Čevfiprefcl «=trol
TI»pVtBpc*ca>. drtVo o'.n njen, irimke »Singer,, ee proda. }ia3lov pove oprava •Jutra.,.	6643-
Moško kolo
dobro ohranjeno, s« rrr, .-«..
— Ogleda se v trgovini T. Podboj, Sv. Potia cesta.
6333
Pisar?ii5ka onre^a
stroj, ml.'.". stelsSe, stolice itd,, malo rabljena.
poppni E?r,ro'aj. Naslov v upravi .Jutra,.	6684
lena soabiha
is trdega lesM. kompletna ra eno o-ebo, se po ugodni ceni proda. — Sa&iov pove uprava .Jutra,.	<3668
VeW«w jazbeca
trt velike podtafi.-e rbeiejn. potbele^. -P.-ro podlasico — vee bre^hihno n s g a č e n o —. napro 'ai. Kasior |iove aprava- «Jotia».	'.'Ari
Otroški voziček
7 a. leži*: i, polica fn dv^.
sat-.ovaria. naprodaj v Janez Trdinovi ulici it S/1;
G600
Hmeljevih drogov
okoli dva vagona, proda • 1'prava Kriinlškc^a reda, pri Veliki Keoeiji pri Ot-možu.	63t6
Elektromotor
skoro nov. 10 PS, A KG. 220 .580 volte v. 1430 obratov. z jprmerilco, tračsir cami ia ar.iasvrjera, proda i^reduktivna zadruga £a letno industrijo v Celju. 664i
Spalni dlvan
plinast, lep. prodam — Naslov pove npr. .Jutra«.
6Č60
PoTor, čebelarji!
A-2 rove panje na to sat-nk, proda takoj Fraac Florjan c ič, Dravlje^ pošta 8U Vid nad Ljubljano.
660?
Pikant»"^ razglednice
prodaa. L	poatranski
zaslužek. Zanluiivo. Novo. Pismena vrflr.-rnja. sprejema v.:t. .Jutra, pod šifro
•Iaredno,.
66M
Mayorjev konverz3cij»kl
leksikon
sov. 29 knjig, oajnovejta izdaja, se poceni pteda — Naslov pov« npr. »Jutra,.
6641
Perzijsko prepono
prodan Kaelov » upravi
.Jstrv.	KSl
Razno rohištvo
kakor tudi knrahia banja, se proda. Naaiov * upravi •Jutra,.	6CS0
Moško kolo
dobro ohranjeno, se proda oa Gliccah št. 220. 6677
Pisarniška oprema
popotaoma nova, §e proda. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Pisarna 318^». 6638
2 obleki
moški, skoraj popolnoma novi, se prodnata z* S HO Jt NmI«* pove npr. «Jutr*».
6608
Daljnogled
pradam za 200 dinarjev. — Naslov pove npr. »Jutra,.
6617
Pozor!	Pozor!
Kovači in kmetje!
Dr.e 25. marca se vr-i javna «1 r a ž 1» s v hiti Ivane *avhi na Vrhniki, Nov« c. St. 8d5. Prodalo se bo kovaško orodje, vrtnini stroj, več nakoval, več nrimožev, 1 meh. 1 Riehtplata, 2 pluga. 1 pr.ri-jtr, 1 polk rita kooiia, v.č prednic-lov za vozove ter 6e razae druge stvari.	5015
Kaseta jedilnega orodja
Iz pravega srebra, obsejra-joča do 100 komadov, se prode. Cene po domovom: Saslov Dove um. sjotra*.
«628
Otroški voziček
sc proda. Cesta Ea južno železnico, baraka, soba t5.
6621
Kitnim vreče
stfcre, tndi stjgar.e ali večje krpe .'Hike>. — Ed. Pišlcr, VrbniKa.	9121
Okna
95 v 145—150- cm * p^m.Vo svetlobo, nova ali dobro ohranjena ter eno škat'o za gosli 4/4, tc o p i u>. — Ponudbe i: navedbo ceno r-- nrr .Jutrc, pod šifro •Okna 3f/>».	6253
Foto-anar^t
tO v 15 sli tudj ve?ji ter-trst. kupi Gra^jir, bt. Stična, Dolenjsko. 6462
Okna
''tov.vmisiui}. v,-tikr 5plezna sli lesena, kupim, ponudbe ped <tndut;r1ia» Ea unravo •Jutra,	0432
Prazno steklenice «Odoi»
. n p u j e drogprij* Anton Kane, sinova, ajdovska «1. it 1.	dO
Kože divjačine
kupuje še vedno O. Zdra-vit, Ltebljau, FWgaa.ka
ulica ».	160
«Ford» avto
ž« rabljen. • e k u p t. — PonndM « nave-rho eeca te starosti ca Pubiicitaa, d. d. v Ljubljani, ieteaburfova ulica 7/n.	««86
Dober avto
kapi m o na večje mesečne obroke. Ponudb« t uvedbo
tip«, kobjskih ti! te aede-i*v. se prosi pod značko •Najboljša garancija« ns upravo .Jutra«.	6604
m
Stavbne parcelo
lepo. približno 900 kvdr. tn veliko, že ograjeno (zasajen vrt\ prodam ea 9f'.009 Dia. — Istotam se proda &I1 na da v uaiem gospodarsko poslopje 'tudi ' fcie-vr»m. Pr*pravpo z-, vsakega obrtnika. — Naslov p.->ve uprava »Jutra,.	3773
Nova bJ5i
2 eroatil«© in trgovino, •:nodar»skim po^ioplem; l«»p
r.;i4ri vr* jn 4	t^ri'*.
f. r. ugodno proda bliru KamnJlra. — Avgv*t Rode, Sulttdole -ft. 82, Kcniep''«
«8ee
fTmetn^ mPn *n zaera
(Vftflf*Rfpr\ 9* n*oda ^'o aH polovica. T>vp tn^Sini 40 FP. r.a rtalnf vod? r*na oco^ni. Štefan Kntn-paHt* P.*»7Vri2ie, p. Striojo-va. Medjimurje,	6SS3
Proda se zeml??š5e
* r^s^siri — o^^ra*©?*' 97.000 ti»=. na	>
v>ila op^Vamju o^daHuno ? km od 7rT*ma in nnpr^rno f a Indmrriiika	—
^erf^nvaTri	«—
V=a	fitanoj
fltoj?<'pvi£. inupnttor v nen-ziji, BM>«»md. Krjtlja A'-^ •ar.dra n?iea 70.	«221
Kdor
frfioTt! afl n^o^ati
Telepm^tvo. rra^t^fno. po-•f«tvo. vilo. tovarno, trgovino aH obrt itd . naj fe obrne na «noFp©rfar*kc rd-*amo». d. r o. z. v Ljubljani, Woliova olkM l./TI bl
Umetni mlin
na dva v&ljafca. zelo dobro vpeljan . !:> pekama. 5 minut od driiavne ceno. v rnAvtrijakem krnju. t vso oprano in lastno ^T^ktri&no razsvetljavo, jnlbiBna en ora! temtjo p endcno*n1-kom. se r>t<K dmfinakib rermer pro'a ra 2»V>.fl00 Din. Poiaimiia »e dobilo v gostilni Opraui, Prager«»ko.
6?520
V M Petnem log"
pet minut od mitnio«,
nad 6 ora'ov v*>T$V f ravnik € inpo 1» JK»dom Cena po dogovoru. Poizve -e aa Onekar«ki časti 2)4 6618
Naprodaj sta 2 W\
t vrto*n v Trnovem Po-la«^n!la daje Anton Merljak, Krakovska nlira 27 Tod 15. do 14 me). Posredovan izkljafceni,	6fltl
Zlata ruda!
Za l^v—TS let, se proda radi <trnžin«k!h rr»zmer oe-dozidana hiia r. le obokano in izrrotor^jeno vrlih o k'»»tjo, pripravna aa trgovino z mrP*:irm blr-»om in dHWn»mi pridelki. Stoji ob •»lavni	Mira eerkve,
brez konkurence. Po pretočenih letih prid* hi5a lastnika nar^i. — PosroM tako affodni. PTafta se lahko v obrokih. Ka ra^tin ae odda dobro i»'oJ4i frostHna tn Be ne^ocra ?'-na m*^arija. lcto-tam tn»fi tobačna trafika. — Z«!o ntrodna prilika «a novoporo^^na brez otrok, — 0<da se tndi samo gonilna. Event «e odda sknpaj s hlto za trcovjr.o. Po;as-nila daje Jakob J? e p n T h, v Domovi, p. Mo-fkanrU	6533
Posestvo
or^flov sptnlj!t?a. ■ ee.z dom in poslopjem, v bli^tri Marf-ora, se poceni proda, vpra&a ee: 8rei>« Žtcv. 49.
6325
Proda se h*§a
s sadnim vrtom v 1]nbl*an--kt okoltci. — Poizve se v upravi <Jutra».	6373
Posestva
vile, hU«. gostilne, proda Zacor^ki, Haribor, ftarvar-
Hka a.	«070
£chaU
Dokroidoč«
mlekarna
se wdj prevaema droge trgovine z dobrim novavi-teljem iu odjejnaleein mleka ta vsako množino * tu ic iauzemstvu poceni proda. Mlekarna sc nahaja v ttari-1)0ru ler ima kras-e in *»č-ietco tasigurane lokale. Našlo* * opravi .Jetra,, Ma-ribur	41 tV
Lokal
se odda * ,redinl LJnb!Jane tistemu, kl plača u leto r.aj-mnino capr»i fMn 10 000). — Plsm-ne ponr-^he na upravo <J«tra> pod šifro .Din 10.000«.	6330
l.epa de!evn'ca
ta kovinsko ali mehanično obrt, a električnim pogonom. se e raznim orodjem !n stroil. takoj .>dda » r.v '»m. Hotel .Tratnik«, J.iub-ijana.	«441
Stanovanje
sobe in kuhinjo, eveet uporabo kaateje. iičeU u-kanca brez «trok. Plača s« •lo 3MdO SMsečeo Ponudbe i 5 «rr. .Juga« pod šibe .Prvi maj«.	6">42
Gospod
IUe stalno, priprost«. *e-who » peste. — iren in večkrat odeotee. Ponudbe t navedbo cene pod »Prijazni odnsšajl« na uprava »Jatra«.	64eu
Soba
s e o d d a 2 gospodoma Na*«ov pove upr. »Jutra«.
650»
Prazno sobo
»He gaepodična. Ponudbe pod .Prazoa £094« ca upr. .Jutra«.	(3U7
Na stanovanja
se sprejme mlad rokodelec kot sostanovalec. Istotam se pro^a eTamcfgn s S4 plc.šč«mi za 600 dtearlev. Valvarorjev trg 6, pritKce.
6423
Trgovski lokal
ln stanotanie. odda s t. aprilom tnfcrreaeije daje Fratio Zajec * Zg Si'lri.
64SS
lokal
9* odda ^ na^mn tfl: farne C4»rkv^. 3 nii-rrt od postaje, b*izn #vctovnozvM»r.*h V-opsIP*. Za treortno ?p r.a rarrw%lairo vse p^bi^tvo, atefi in o«»«le potr^M^iTie. — Tndi	a'] kak
dm-r obrtrik b? dob-« 'ftW Ka3lov rova ur»r. «Jutra».
0423!
Tirov?no
f In	nrn.
s r	el®Wr;ihiO
rsrcrrtTlr-vo.	^ s •fsnomnjetn v or*roma v okoiiH. Ponn :>><»
na npr «Jn»ra»	p*d Slfro •Uifrdcl popoji
Zakonski par
Uve M cialjk) dobo botj^u
j»obo e uporabo kuhinje erkret dnevno — ta t*1*«?. PoBodbe na upravo «Jutra» po-1 zaaito «i'otnik
Išče se stanov?nie
obstojne {t 2 »ob, knhin'e ■in prit (klin. Kupi re tndi •rajhna vila v Ljubljani. — Po~n*be na upravo tjn^^i*
e\lla 12».	66«)
Vdova brez otrok
odda 9 lepo opremljeni pobi r kopalnico pri cEvtot>!» 1—2 boliMma pešpotema, a'i vdovci z 1—2 otroko-iaa ter vso oskrbo za 1. maj PorndTe r.a nrravo cjuvra^ pod «Mir 917!».	6670
fW?tna ?n trzov*iw
v majhnem, & zelo prometnem kraja na fcrvat.^ko-slovecsld meji v bližini Ptuja, se odda s stanovanjem vred v nagota. V trgovini ia eoetMni se nahaja v«s potreben inventar !fatan*re]3e podatke dajo is prijaznosti: «Ceetra'na banka>, podruinca v v*a-raJdlnu.	651«
Vinsko klet
prodam i	inventarjem
po nprodni ceni. — Kesri kupci naj v!oi* oferte pod Šifro «Vinska klet» na ut«r. «Jutr&>.	50G6
Gostilna
:elo dohro idoča. s stanc-ratijem fn inventarjem, radi druiinskih razmpr proda r» 60 000 Din. — Zagrsb, TkaHKera ulica 72. 6671
Lokal
•a pisarno. * sredini mesta, se odda takoj * najem. — Ponudbe na upravo .Jrtra, ped inačke .Loka] 81^1«.
Ključa vničgrsko d^lavnTto
ali primeren p-o*tor. Iščem v nal«:m. — Ponudbe pod, •Vgodno SI1S« a* upravo •Jutra«.	«620
Oostilna
p* v»m«» v naje*) v prometnem krajn, ?e tnoro^e tndi e malim posestvom. — Ponu Ibe na »»pravo «Jntra» pod «Podjeten 3145». 6622
Trgovina
B ma-infaktnro — nalholje
vp liana, v LjabMani. s« l eaioro npodno pro'a. — Po"«"Hi n.i nnravo pod «Lep IokaT*.	15Č27
Prometen hotel
Tc«tavrac??o a M "kavarno — kopim "kj^rlrhli. rifcjraje o^> moriu — ev»-nt. investiram Vsrvftjrl. — Por*?dbe r." po-drn^nico •Jtitrn* v Mariboru pod Slfro «Gastraaomi.
6T&
Na<m>h. spomenik
STeinje v^I'rk,	r.a ro-
vom ali starem pokopali**«* se Ira^i. Ponudbo pod Šifro «KDo;-eaijL »175» t3 opmvo «.)mtr3>,	tki71
Srebrne krone
se kupijo. Ponudbe na 'ir*. «Jutr^» pod «Krone». 6t>82
Pis^ftif stroi	Jezice
S ni«avo latiniea hz eirlHoo, mezd.ro, volno, arovco, sW»raj nov% ti^o-^no prod* Ww». robove, #e4t»e. i:np«iO •Posredovalec«. Sv. Petra . Dion. druStvo za promet cecu. £3.	CdOLi iirovias,
Dve vlff
z opravo in električno razsvetljavo, sadnim io soMv-r.im vrtom, v neposredni biiiini kolo«rvom v adravi-Rc?H?Va Fat^a. »»u ntipeodnj. Kaelov pove up». cJaW-».	tw>4C
Hiša
v pr-dEH-ssjn r.Jub!}er>». 5
uiin^t Qfi cesta.' el« ti t-"-t! r-oetai-, oh^Jeca » pritlivj« 2 »Vii. sobica, tenrir.-;«, k-dfinlca. mala veranda, stranišče: prvo nadstropje: S sobe, «obica. predsoblca ra konateico, ve-aoda, stranišče: podstrešje z lt-'-vo pr«e*aio: podiemska klet; vs« betorsi,-. stopnice, fVv*od. eldktričav r^-«v,t-ilarat h'-a na vrv-In. tedai od <i*eh k-.s-v -dica- okoft hI!« rrt. na vrtn pralnica In drvarnica. Cela hit.-, tekom dveh mesecev po š" čiJS za kupca presti. Naslov v »pravi Jfntra». 6F-99
Vsled smrt! lastnice
se «rc>da kras>i» (rraščlna z cr.ll »emljc. cd tega 'e flB ors|,>* j/.r 'a za sc-*•!»»:. drjgo so r.live travniki. sadonosnlkl in perk. — Zra-J-D Je ooeburtia. *1 daje lfnu nad i,«no.fw*» K. nova elevrrama. ribolov in ve« poljski in (iritiadrioč inventar. Plača •« v dveh letih. Cena. t,«*i.<WI0 Din. Rasven tegn je š- sedem i delavskimi hi-a-mL Maknn j« jafca u^Bde«. Nado« psVe npr. »Jntra,.
«547
lnd'»str. podietie
B Hknlom in stanovanjem v Ljubliani se za mati zpe*ck r-r.dr-0 r-.,"i holemi pro'a. Cenlene ponudb* nod •Tovorna in tr^--lna tTTTf« na upravo .Jutra«, 66TO
Gostilno
vi-,n>cm v nalera sit ea rt-
č:n v ceftu	okolici.
PocudBe je vposlati na upravo .Jutra« pod »Dohra
kuhteja«.
668.J
St^novanie
v Maribora, obstoječe Iz sebe ln kuhinje, v mesta, »meniam p*oti	»
JfitgJnlcnske:n predmes'ii. — Nnslov pove polnilnica
»Jntra, » Mariboru. 6631
Priletna dama
dobi ss nirko ceno stanovanje v vtll v prijaznem krs;n. tri *etrt ure od kolodvora. Naslov pov« nor. .Jutra«,	6646
V oprem I leni sobi
s po»pbnim vhodem. se odda prenoči?; gospodični.— Rauberfrer, f aMieva ul. 7.
6653
Iščem stanovanje
1—2 sob in kuhinje, ca vselitev meseca »prita. — Po-tmdbe na npravo .Jutra« pod liiro .Stanovanje
6666
Vefto sobo
lepo opremljeno, e souporabo kopalnice, v centru •mesta, te odda gc«podTi. Kaelov pov« up*. .Jutra«.
ff/tS
Soba
čedno opremljena. ■ elelrtr. razsvetljavo In s posebnim vbodom, se od*a event. tndi s hrano solidnemu vi-•okoSclni — Naslov p->v uprava «J«r»».	6588
SfnnoVPnle
t v«o c.aVrha. se o'ds -a-snodifni uradniej a'l dijakinji kot scstanovalki. r»ri bol-"š i rodbini. NSsior pove aprava »Jutra«.	6389
t "rti, rr->Tno s
več'0. r.ajraje v pritličju v Ko'oJvorski ulici ali - s Sv. Pefrn cesti, se proti sc.i:'"i najemnini išče za tako' »*i ca maj. Naslov v anravi »Jutra«.	6500
Samostol. pospod
išče lepo opremljeno sobo z električno rozsvettiavo in strogo separiranim vhodom v	mesta ali v blijini
glavnega kolodvora do 13. »t>riU 1925.. Ponudbe pod •Soliden 2148« na upravo »Jutra«.	6633
I.epa soba
opremljena, z elektr. razsvetljavo, v bližini Evrope, se o<Ma. Kasto v pove ur?r.
6615
2 oprem!;eni sobi
e socpora>«o knhin'e, odda« »« 1. aprilom v Sp. 6i>kt, KavSkova cetta tt-ev.
f66!3
Prozna soba
pos^TVrma vho^otr,. v Wl-ilni irf*vne«?a kfiVil^li, so n tifkof. Prvrctfh* r.i
upravo «Jntra» pod zns^Vo «Prazna soba>.	6340
Onremfienn soba
g« od'"'* dvema pospodoma ali »ako*'.skemu nar\t brez ofroft 9 1. anrilom. !Caclo.v v uma vi «Jotra*. 6491
Oarcon-stanovan?e
Il^o m
■•tmovanje lahko l.re* kti-Mnv^ an dv* ntoftfer.il^eni sobi s sonnornbo v nov* ali stari hisi. Plača se t«di 7% dalje	ca-
r*«j ali na o.lško<!nir.^. — S*>rar;r«3	ia ctop-
in e^trum taešta'. posoj. Ponudb? r leg# kovanj s na tJUravo • Jutra« pod «Vele£r(ee,.
579?
Soba
7, S posteliena. e e e d d a L, »t-rila. p.^ehcn vbod !a eiskrr. r»tsfrett'av4. Naslov p6ve npr. »J^tr:«. 6610
1 aH 2 sobi
-• kuftntfl. v =!s-i ali	ne-t
W?i. s« ti tr.»«ec	maj. Pcu npravo
pod Jn-'k,.'	»Pl«
Katera stranka
boljta in bret otrok (ne uradnik;, ta menja stanova-nje s krasnim stanovanjem S 6oh. na najlepš-m kraju l/ubUar«, v prvem rsds,.. Ponudbe ra opravo .Jetra, pod ,Raxg?ed«'.	6397
Lepa prazna soba
v sredini me*ta. se u takoj ali pocr»)e. Pla-s,cm »a ene," lete nap'*}. — Portidbe n» 07«vo .Jetra« pod »Prsjtaa soba,- «212
'j j j xjum njnin jju uhihiu
Za spomladansko sezijo
se ceni. dsmam in pospod m pri poro" (am za napia\'o<kostumo«, oblek,
poariniko* i, t. d po najtiove.^ih viotcib in po zmerni ceni. — Dela točuo in solidno.
Alojzij Lombar,
krojaški atelje za (!ame in gospode, 1323 a	Spodnja Šiška.
ua^jonijijnmi r.-UL"-.^ ircr
L.
Prijazna sobica
cdda * bluini glavn^fa koloivora, mimemu gospodu', ki je ve- dan v siulbi. Kaste? pove ucr. »Jutra,.
6554
Sostanovalec
t« (prejme aa stanovanje iti hrano. Naslov pov« uprava »Jutrs«.	65-14
Pridnem« Iršniku
ki bi opravljal tudi konja, te e-lda štarovaaje proti pogo<it-i. Oferta t sliko r.a upravo ,Jutra« pod C2a,'ko • to4t«3 S«C<=.	' 653a
Najrrado dam
ooeniu. ki mi preskrbi stanovanje er.e ali dveh pcb, če mogoče t upe rabo kuhinje ali ra da w -tr.c-lo postaviti tnal Selcmi štedilnik v sobo. za katero jamčim, da ja po is-ss litri rnstira ' popolnoma nepoškodovan"». Ponndbe pro«im poslati na upr-ivo .Jutra« pod «R. B« 6667
Kapitalisti!
Večja tovima v Sloveniji, tako vr*Ijan.% da ne* mere toliko izdelati, tdllkor iraa naročil, brez konkurence. Jeli povečata obrit. Potreben kapdal 500.000 Diu — preti vknjlftd ali pci-top kot dratabnik z c.sehnim sodelovanjem. — Sprejme se fč- i Inostranski knpital. — Ponndbe na upr. sJutra« po.1 značko »Tovarna 125«.
6026
Kateri starejši gosp,
bi osrečil osamij«n» vo«.
vico, kl je dobra gospodinja. L« resne ponudbe' n« ur-ravo <Jutra, pod xuačk« •Osamljena 43».	6357
Mlada gospodična
s gremcienjem.' pridna te poštena mintega in tlbe*pt značaja, if-Iž .rosnega cja z boljšim; jospn.iom * ftarnsti ^'-1—3^'lot. Trgovd imajo pre<inoot. — Ozira se aa resne' ppnuill* s sliko in petnim naslovom. Tajnost Častna zadtv». — Denise ur. upTavo »Jutra, po i .8r< ča 222». 631«
Dnižabnlk(ctt)
z manjšo vsoto, se išče ta dobro idočo trgovino. — Ponudbe na npravo .Ju*rc» , pod .Blavija.,	63811
Trgovec
mlad In agt1en, p:i r.bsot-ven* trg šole, vešč knjigovodstva, korespondenc*, strojepisja in srhor.rv.wine — s kapitalom najmanj Din 60.000 — se sprejme takoj kot tihi drninbnik k dobro Poči trgovini t mešanim M.-,"ora ra deieli Dotičnik dobi polovico deleja pri trrovini. poleg tftga plačo kot knjigovodji Jesnoindu-itrj-ccgi: podjetja te ivrike Ponudil na "pr. .Jutra« ped tnačko «Sc'id5a •«•">.
6353
Dnižabnlka
I J ? e dobre Idoča Irrozrra trgovinit eb d-iarni meii. Potreben ksrHU! 50.000 Din Dopis« na uprav« »Jutra* ped «TTgodne».	6459
30.000 rin
po-odJm na vknjižbo po-se-tra Ponudt-e pod fifro «Takoj denar^ Da podružnico «Jutrr.» v M:rn>onj.
6C50
Rn^abnflca
s prim ^mim kapitalom, po mošno«ti ptrotovn'aVa — rn nc.vn^anje stro5no-k^n^nvc^Jarske d*»?avi|ce. Ponudbe n« »pravo «Jntra> r*>d rnn^ko «?^rojri ob-at S14!» na apraro «Jutra>.
662 i
Dn!zat>r?f«'a
ra pmm«>'no pi'a^«o v I.inb-linnl. is^c Zacorski, Maribor, Barvarska 3. 6571
15ft.OOO D pomolila
se !?če proti vkrj'""N na prv^ mesto r.a v^^jp po-cestvo. Vrednost fee^tkrat-na. tore« varnejše kakor v l»pnk;. Donise r.a npr.-«^© «Jofra» pod zcaCko <Po-t-o]ilc>.	6419
posestn'k
SeTi dopisovat: z eospo-ti^co od t?— 25 Te* stajo« ki se razume aH !ma vt-scTJo do mlina in H?". Dopi«e ako rhc-s+J^e i ^likp na upravo «Jutra* «B!In 2!17>.
M. M. S.
Svidenjp 28. v Zaprebn. — 1 H B.	653«
Trgovec
srednjp starosti, ieli. sra. c,a e ^pošle^o pos^fJfno. vdovo ' aii ' ločcnp leoc v ra.-o.-t! 2>1 do' 40 le;. Dopise na upravo - .Vtra« pod • Mila sreča 4567» <<678
Sknitve.
Dobro sltnlran
tradnilu " etax 37 toi«. zr.ahja t eam^stoino gospodično ali vdovo brez otrok, staro -io 80 let, prikupno zttnanjosti, z . Ia6tria gtv spodinjftvoni. y bvtivo skupnega. gospodinjstva ln hxol poznejšo Senitve. Samo r^e-ne poendbe s slika, katrm te event- J vso diskrAcijo vrne, na opriro «Jutra* pod <Liubezen in slopae.
e« n?
Katera gospodična
ali vdova, z nekoliko premoženja. ieH porodili mladeniča, portenepa ic dobro-srtnejra, obrtnCia, ftarejra 25 let. Dopise s polnim naslovom. !n č« tnogo&e s eJiVo na upravo «Jutra* pod «Sreften iakoa 8110».
6m
Znanja želi
trgovec srednjih let. z ro« špodično. do S2 let staro, s prf-rBoienjem. — Resne p<v nuilbe 6 sliko se naj pošljejo na podružnico < JtKra» v Mariboru poti litro »Gotova itni^v*. — Tajnost častna zadeva.	631*7
t:«;
fTarmonika
Uvrs-tha. kromatična, eko, raj pofsilnoma uova. se Ta 3000 Din .proilk. 0sl»d» I« lahko pri H. Kenda, Me,ari trg 17.	t&3
Klavir
dobro ohranjen, se prej* za 6000 Din. - 0-!«da lahko vsaki dan. .Drufk«-vič. Vrhovčeva ulica št. .1.
6456
Klavir
fSaTonflCcel) prvorrstn« tke tvrdke. v brezpibofri stanju, solidne anjjleSk^ mehanike, se proda po dogovoru. Naslov pove oprava «Jutrt».	' 6669
Berde in bugarijo
IL. kupim. Ponndbe z na-v/ifibo cena ca upravništvo «Jatra* pod «TamWraš^-«9618
Deklico
1 in pol leta staro, odda« na hrano ali tudi .za^svjago. Ponu.ibe aa upravo «Jutf"» f od mačko «Z-lrave». 620S
Nogavice
rajmovretha, sc roee?l pčft plctajo Pred ČVofljo 1 J.
Dopisovati želi
akademično ttaobrajen eospod z «rošj)o-Tičnb v sta-rosti od 18—24 let. Cenjene dopise s sliko, kl se vme, na upr. »Jutra, pod fifro ».ttumnt «74». e«72
Znanja želi
m!xj £oy>oi*„. s._si»pilllLo irosnodično od ts do let. Popise na opravo «Jut-a» pou »aaSto .Pomlad H»t5«.
6442
Lepa solnčna soba
i^-emljen«. v povi vili. se odda s 1. aprilom m!mj •ro-podfčnf. — Saetov pov« uprsva <Jutra«.	U599
Sprejme se gospod.
na stanovanje In domačo} hrano ter ea -espod samo J n"» hnl"0 — Polive se v | Jenkovi ulici 4, prit! i'le. leve.	6<*11
Stanovanje
? novi seM. ket-lnja te prt tlkline. v Mariboru, dob) s 1. Jurijem kdor »dV-«j( ravne»stn 500 m* vrta —' Por.ndbe ua upravo .Jutr»» v tiri bora pod te«, (t. 6338
Prileten vdovec
s premoženjem 400,r^0 K In raznim bf»?oir-. pobittvom In knijji, bre* otrrvr. s« Seli »'	s starejšo
vdovo al! dekletom "a de-teli. kt Ima svojo hišo. — Dopise na opravo »Jutra, Tiou vZadovoTjnort«. 6SK
Idealna dama
srednjih iet. IeH v svr''" rarvedrila znanja • /naca)-nia gospodom, aajraje višjim uradnikom, tudi ločn-cen od 83—iS let gesta. js'a M se večkrat io pri. r a tei a skup*« <preb«Je te !zf»!e. — Samo r sse .ia near.onlmne' -"opfv ns' upr. •Jutra, nad	.furiiU.
i>ea »«i*».	eao:
19 let
primane »L a i o e La>, tjV i alf najsi-urnejs ošdra*tja kapavico (Trip("r). Dobiva se po rs.-h. lekarnah
po 20 Din ikatlja. Po poni ramoiiija lekama Blum, Subotiea.	3»
Kroje
po oa*nov«}ti raMi, pr»ljvh-ne,. aa	{gospode ia
otrx>ke- razpošilja mer! KnfelJ AlojrU. e^roi-orTu iČjtelj za kroJel^vo. LJubljana, Kriievniika ul. 2/1.
6+9
Za žganjekiilio
a "so poeodo opremi
!{!*: aic a. se proda. DopNo rv^d ^ «Ob^oi ^a^žmraa* na epravo «.Tu:ra».
Za iatfelovant«
steznikov
■modrcer) irebaSrih pa« sov f. t d. se priporoča cenjenim damam
T. 5RANJC,
Sv. Fetra centa 28.
Cene zmerne in soi da« delo. 1483^
mr
UDITE da dobite Prt kimHenem b!agw Din 50*— 10% popusta samo MCI I £»9 pri tvrdki B. VeselinovUu i Comp., Maribor, Gosposka al. 26
Modni sal<
Cene kanlrarifei

.SEDEJ-STRNAD BSHfft
st vljudso priporoča vsfeceni damam n
insko sezijo
Samo 135 dNrjav

g IS
S.S
ifllisl IloimS f sšsa v zalosl
ST0F.mil
■aj^ssainejšj tS»c.i»i strtsi j Veže, krpa. itota, šivi t enostavnim Kom pogr«ijkega tracispuruija (iribeic)
Vssk čem s« irssjl Ltiri. ESsrssja
Šetensurs«« fiUrt t\ 15-!etn2 gc.-asoja
ir
rafnovejši modeli
ravnokar iloSH v tnodnem, sat ona
Shtck!g~MašheWSŽ~s
Cene nizke. - Preoblikanfe inpredelanje se Izvršuje točno.
Premišljate, kje si nabavite
novo obleko?....
Najmodernejše vzorce pomladanske !n letne je prejel ln izgotavlja
ebleke po meri po dovršenih modernih krofh. Modni salsn za gospode. HIARTI* IRAHKBTA, Spodnja
ŠiSka. Obleke od Din SOO«— naprej. Hitra postrežba.
sura
M
ksftff,
99 *
taik^Js
^rnM damski klobuki
došli v modnem salon*
IDA ŠKOF-WANEK
1JUBLJANA; Pod Irančo 2.
Pnvmr! SI'OLE Vtosor!
MMNflMIMIIIMII^^
Vrt*« za klopne Jn nav&dm gostilniške stole, kskor tudi z*klopHt mize, dobavlja vam. najboljše in najcenejše
JAKOB PUCKO.
mizarstvo — PTUJ — Ormcfra testa.
/ / ! PIŠITE PO CENIKE > ! t Delavni zesiopn/ki ss sprejmefs
132r-e
Pnenano solidne cene. — Preobllkanje in predelovanje se toino izvršuje.	It3-a
9
s trgovino Sn ^akarijo, zraven dve stavbeni parceii, na jako rro-metnem industrijskem kraja v mestu radi družinskih razmer.
Potreben kapital 500.000 dinarjev.	us:-a
i" poslali na naravo .Jutru* rod .Zlata rnda-1451*.
kuhinjsko rosodo, dva lokala, pripravna t:\ trgovino s stclažami in pnd?lnl. — Pojasnila pod ..Fortuna"' na A'' ma Company. Ljubljana. Za cideovor }e prložtl znamko Ja 2 Din. i;s6a
S«?
Niso se še posušile so'ze ob Izgubi nain<* mame pa naiu je n vedio zapus'il še n*j:n zlati In skrbni sta, oz roma brat, stric in svak, gospod
seiss 9sti, t?r št». stroje
fjE^CIaliLfl'*
doijiU ps originalni cent prt
FlESEL, podružnea tvrdke ^srac, Pres&s-medoiisfs
Samo Bio 250
zelo trcežeit gumijev
delni plašč.
Isii bolile vrste D1« 295, najfinejši Sil* 460 se dobivajo v Prvi gorenjski 1331-a razpošlljalnl 17AN SATlflRfSraa!
hMrnn r.	tja CTJ81 ts® 11 »Vs
mantt?alticyiH» * "T. po ruto nir-jJh t naah. Zahtevajte vsara ia oemll I $
Ispitaol prvorazredni str o j ur
vfeSt n svim vrstami pogona, verz-ran prak. Učno. i teoretično u s vi. ma konstrukcijama. Iju-čen strojobrarar traii odg-varaiuče mjesio za nadstrejara ili stroja^ reflektira <amo na stalne mjesto. Pormde na In-terreklam d. d. Osijek I, Kapucinska al. 8 pod ;ifrom .Nidstrojar 164*.
Bi.go cs prevleka ilv n^v ia tfnriegs pohištva t veliki »t-beri orlscroča
fi-rdki
UL
Lfablfana,
Wes?3! {rar fa. '>»■»
I $8 Bte^fl^HiBcaaag
Sirossm!s;era*a ulica Sta«. 63.
f,'	: s iiiidi slovenski industriji in Irgovini za Sušak Icco !n tranzit
j,	kat trgovski zastopnik, oziroma posredovalec v trgovskih zadevah
|	pri sskapn, prcdsjt, carinlen u, tovarenju, inkasu, Informacijah itd. - Izvišaje vse poverjene posle točno iu vestno. joe-»
A Viti 633/i:4-32
stroievodfa dri. ieiezn cs.
Umrl je dines, dne 21. marca ob pol 6. uri zjutraj.
Pogreb nepozabnega bo v non- -deliek, dne 23. t. m. ob pol 15. ur! iz bolnice k Sv. Križu.
lajofis fcfcerka in sla ter O&tSii tsrodnML
krožna ^sč
s posestvom ;n pohištvom je radi bolezni ugodno
na prodaj. — Radi plačiia po dogovoru. Interesenti naj se obrneio na upravo .Jutra* p** ?il-o .OneVama-248* t4M-a
['^^SJUif^l 35 S«?2*a za sMsIonmte «rranf?a ® iranHoJom na Pafserfa. Dajsfs! ns I	predat 98 CePe.
Od aprila do avgusta 1925 labimo okrog 600m3 besovih drv
Ref'ektanti iz Lliibljane nai tMvedelo nr.o ti t «» m žaganih in sa dom dostavljeni drv, v zaouSNnski zadevi po Mfftiji Pance 7. Viča St. 22
po	p^t ^drežbir
tudi manjg« nsnož?ne.	puščmo spadajoče zemljišče: hiša št. 22 ra Viču, hlev,
Obenem se razpisuje vožo}« premoga ia drv , gospodarsko poslop e, kozolec, njive, travniki, gozd, vrt; od kolodvora na dom ter ža?an|a <hv.	j zeroliišže leži na Viču, v Rakovi jelši "in ob cesti proti Bre-
Poaodbe poslati do S aptfla 1935 n?,: .Apro.. . odbor za dobavo buriva" /r«:\ ravn«t?lj Tnuses) V1*'"	_ ■.
pri rafanavodetv-u fin. delegseije. Lr-b isne. j WBiW £9 »m 6B® 30. Mlrei 192» »8 0. Wl O sprejetfa -sonud-e b.. om>e?čen do ll.jdop, prRrnš: doma pri hiši, po potrebi tudi naslednji dan. «9r?f* 1925 «am« onf. «,,<fh* bo sp-He^., Podrobnost: se izvedo pri Roku Kestnerju v Kožarjih
—-£*jlšt. 61 in pri podpisanem sodišču soba št, 10.
alfi® sodisie	odd. VIH s
dns 20. marca 1925.

Vljudno naznanjava, ča sv« pnCela vče-ii v vevozgra,ea«<%	ia Tssh
dragih proitorik Soiela ^aiaSSt as
hbs eea?S točit! pristna dalmct: SlbeniBta »b vftke v'it In sicer: i-rno I D!« Ir—, \5Sko D;n li—, belo i Din 13 —, opo'o Din 13 —,
proeeV.a 3*'—. Cez tibeo i dinar etneje. tinti la farka ledine,	eifcs
pa aatsra:^ aesi*ft-
Se prijazno priporo?avr. ?! e?»
i !
ni??
14» i j
■f
I
Dobro izvežbanega
pomočnika §1!
papirne oe. galanterijske stroke sprejme tvrdka
Jcrliir i Zzsfavkt. Cslfs
				1 fe s S 6 N 1 3
				
PSffll Mil m
JPil!
liti »US !i s
Hita a gostilno kat m^sHia konjskim hlevom, kletmi iid., z vsem gostilniškim invtnta''erp. n« zeio prometnem kraju v CaSJca. se poa ugodnimi pogoji in ceni pr^da, plača x lahko polovica, kupnine, ostalo po dogovoru ter sc kupte rahlsc takoj nase!!. — Naslov v tipfavi .Jutra" 1417 e
primerno darilo
priporočamo abirko
nski pisatelji
ti tZfttja v elegantni enotn! obliki in opremi ter orl-vezavi v edem platno ali ftancositeta usnju.
Do aedaj ao itill:
fsslpa fcrSIfa zbran! spisi.
L—ni. *v. (V tiska IV. zv.)
Simona Isnki sbrai! spisi Dr. Iyana Tcv^r?a zbrani spis).
V. in VI zv.
H^slla-Po^imbarskega zbrani spisi.
L zv. (V tisku n. zv.) Izven zbirke sta Izšia
Cankarjev zbornik.
Stritarja antologija.
Zbirko izdaja
TiskOTa zadruge v Litibflanl
Prešernova uiics 54 (nasproti glavn« pošte).
Zahvala.
Ob rreferidkl izgubi našesji n.tdvse l'ubllene»a, skrbne^s očetz, tasta in Starega ocela, gosDod3
posestnika, jastšlničarja in trgovca
izrekamo tem notom iskreno zahvalo vsem, kl so na katerikoli nafln izkazali sočutje ir. sožilje nam, pokojniku na izkazali zsdnfo čast s tem, da so ga ptišli v tako ob-inem Številu pok'oplt in spremit na njegovem zadnjem pntti.
Posebna zah»ala bodi izrečena g?, dr. Rakežu. dr Treo in dr. Lorgerlo zs nilhovo polrivovalnost. gg, prvcem Smarsk^ga Sokola ra v srce segajoče žsiosiinkt, cenj. uradrištvu, sisv. pasiln^mu enrftvu, dragim prijateljem in znancem, kl so ga v ti^o obiliem *tevila »premili na njegovi preranl zadnji poti ter ceni. darovalcem prekrasnih vencev.
Vsem skupai tisočera hvala in bodi Bog pbčnik!
Me«tla;e-Pod«efc?e&. dne marca 1925.
umuiiiL
urouF ur: tfo ns n?
(vornifti ncvl ITI Jtritr. rjpnrrafl! ta tvomičklm ^unštvoin utodjer u
lili »IM eg nmim^
7B+
Cetttrelac riituprt" KstsrsBtabrnt Da:,iste«
mmm
Pc"?ejta rtaia skledISte Pie£e?tte pclskjlce KeiRpletni nantsža
niCfi Fifflit
l&GHLZ Parrlovtaft I B.
Dostojevski: ,
„Besi"
Breš. Dii 40, vezana Din 52 brez poštnine. Roman v treh del h, preložil Vladimr LevsUtt. se dobi v knjigarni ..Tli -kovne rr^nge* vL'ub-Hanl, Prešernova nI. 54-{Nasproti g!a\T»e pošte.)
[J Priporočamo knjigo:
I i Stojanovle A.,
iRDirt bilka.
Popis bitke in njen pomen z dvema zem'ievl-doma. Knjiga velja » poštnmo vred Din 31'— ter se naroča pri
Tiskovni zadrogi
|| r Dobila«!.
Vsak Jugoslovan rnora poznati
1495-8
Zaltjioči rodbini SmcIt.Renler.
ifiulZ tur


Ha« Ha-Ha
M b«M strgal ae. lana not«, »kitke.
ker Ka kaplt salta« a ffMrierlat I. •taraaaakf Cai|?
a M, katera rai >«?!'» Iracta* tak** sMWa.M«n§eTtat n 7»W«, fini kMngara m M Ma. itestroKo' Malk i ta |«M slikami aa polije mV««e atteai vzor d »4 »akna. ktmgaraa kt tata« aMaataktataa r»?«e pa samo ta 8 dor >a <rgei R#«r pfM« z na&ea Mtfi bo?ovit. tf8W nrtapn prhnemo pstraltft »oiae. aaraOfa lez 5TO Mmiev p«italae protfi. Trfafct es gros «ecs.
Jsvliamo vsem soredrikom. prijatellem in znancem,
da nss fe nažs !;nbljena hCcrks, oziroma sestrica in tetk.,
jiospoa.čr.a
iustina
bazjfes aradoiea
previden? s sv-, zakramenti, danes ob pol 6. uri v 26. leta eteresti, ra vtdi.o zapustila.
Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 22. marca ob 4. ari popoldne ie h*še žalosti Cesti 'na Gorenjsko £ete?nla>. BI?g ji spomini
SijtaMjess, dne 21. mara 1925.	1493-a
Žalajofia rodoiea leseni.
ZAHVALA.
.Mnogoštevilni izkazi dobrotljive^a sočutja pri i.tgiib; našega nad v<e dobrega in nepozabnega očeta, starega očeta, tasta in svaka, gospoda
HDCUfA WE8m
p®3es*atia, P08tS?2:fiarfa ttd.
b'li so nam v težkih urah tako tolažilni, da se občutimo dolžnega, izreči tem potom vsem prijatelierr. in sočtitnikrm najlepšo zahvalo.
Posebej se še zabvaliu:emo zdravnika dr. Golitschu iz Celja za to^ažilno pomoč, gospodu nadžunniku dr. Franc Krnljcu za v srce segajoči nagrobni govor, občinskemu odboru laškemu, okrajnemu zastopu, okrajni hranilnici, gasilnim društvom Laško, Trbovlje in Celje za nagrobne vence in vsem, ki ste bili v tešklh urah naši tolažniki in ki so nepozabnega rajnega spremili k večnemu počitku. Hvala Vam vsem!
V LAŠKEM, 20. marca 1925.	•
IMfa Me: Kraker, Knsohel, Rorlak In Žlindra.

srojo domovino!
Vse. kar moraš vedeti, dobiš v knjigi
(ija
Mo delo tm ira tti!!tliinaliii}liii
Sjtfi POK
Prodna se v kniigarn;
Motne Zcilr&si
V LJUBLJANI
Prešernova ulica 54
j nasproti glavne pošte
J. StiepuSIn
j Slsak
prlTCioC* kolji« Um-bunci, tiru. M, ptrunr. ta o»ul« po-tnUtiat m