Naše sadjarstvo. (Konec.) Nova naprava avstrijske vlade je, da je poljedelskemu ministru na stran postavljen tako zvani kulturni svet, ki sestoji iz kmetijstvenih strokovnjakov vseh dežel in ima nalogo na eni strani opazovati, kje kmeta čevelj žuli, na drugi pa ministru pravo predlagati, da se kmetu opomore. In ta kmetijski svet je letošnje poletje pod predsedstvom ministra že enkrat zboroval ter na podlagi predlogov posameznih odsekov rešil prav važne kmetijske stvari. Na tem mestu se imamo ozirati le na ukrepe gledč sadjarstva. Dotični pododsek je vlado nujno poprosil, naj pred vsem pospešuje strokovni pouk o sadjarstvu. Treba je višjega izobraževališča za sadjarje, ki bi imelo odgojevati učitelje za sadjarstvo. Tak zavod bi moral biti tudi nekako središče, iz katerega bi izhajal vsakovrstni navod k napredku, k razširjanju najboljših sadnih vrst, k prepariranju, sploh, pravilnemu ravnanju s sadovcem itd. Nadalje naj bi ministerstvo za posamezne pokrajine namestilo posebne sadjarske nadzornike, ki bi imeli skrbeti za vsestranski napredek v tej stroki. Posebno pa se priporoča nastaviti sadjarske čuvaje, ki bi imeli skrbeti tudi za praktični pouk o sadjarstvu sploh ter bi neveščemu kmetovalcu bili v navodilu pri zasajanju mladih drevesc, pri oskrbovanju istih, obrezovanju, gnojenju itd. Virtemberška, ki šteje nekaj več prebivalcev nego Štajarska, ima 1260 sadnih čuvajev. Tudi naj vlada z denarjem podpira one občine in cestne odbore, ki bi ob cestah zasajali sadno drevje. Osobito bi naj državna uprava dala dober vzgled s tem, da bi ob državnih cestah nasajati dala sadno drevje. Nahajajo se občine, ki ceste s sadnim drevjem pridno zasajajo, in iz tega sadja toliko skupijo, da vse občinske potrebščine pokriiejo iz dohodkov obcestnih nasadov. Kmetijski svet priporofia vladi tudi, da kolikor mogoče pospešuje snovanje sadjarskih zadrug, ki morejo tudi na večji trg nastopiti kot ponujalec in z nabavo novih navodil in aparatov za pravilno sušenje sadja ali za napravo sadnega mošta pripomoči, da se sadje dobro speča v denar. Posebno važno bi bilo, da bi le zadruge dobivale navodilo za napravo pravilnih sadnih suSilnic po ameriškem sistemu. Kajti sušenje sadja bi vzlasti v bogatih sadnih letinah bilo živo priporočati, tem bolje, ker se po posušenem sadju na svetovnem trgu močno povpraSuje. PosuSeno sadje danes ne služi več le za hrano, ampak tudi za napravo mošta. Nadalje naj poljedelsko mlnisterstvo upliva na finančno upravo, da se podele od te-le zdatne olajšave za žganje sadja ter da se v tem oziru sadjarjem pomaga, ne pa da se jih v porabi sadja za žganje ovira. Treba pa je še vrh vsega tega vladi skrbeti za ugodnejši izvoz; kajti sedanje razmere, ki so večjidel v oblasti raznih železnic, producentu ugodno prodajo sadja jako obtežujejo. Prvič je tarif za cele vagone, kakor za manjše pošiljatve v sploSnem previsok, pri nekaterih železnicah naravnost nečuven. kot tovor 109 K 111 » 142 » . 301 . 305 K Tako se plačuje za celi vagon (100 mtc.) in za daljavo 250 km na državnih železnicah . . » severni železnici . . . » južni » .... za vagon kot blago pa: na drž. avstrijskih železnicah . » ogerskih železnicah . . . » južni železnici 514 » Pri teh razmerah smo Slovenci zlasti Stajerski najhuje zadeti, ker se moramo posluževati židovske južne železnice. Pa tudi pri najnovejši železnici je tarif še previsok. Le računimo! Za en vagon sadja se zdaj plača iz Gradca do Stuttgarta na Nemškem 400 K; skupi pa se v Stuttgartu za blago 960 K; ostane torej 560 K ali za kvintal 56 K. Če opoštevamo Se stroške za prekupca, za dovožnjo sadja do kolodvora in drugo, je jasno, da izkupilo ni toliko, da bi kazalo sadje izvažati, ter je bolje, če ga predelamo v moSt. Ako bi torej železnični tarif bil nižji, bi nam kupci lahko sadje boljSe plačevali. Pododsek kmetijskega sveta je raditega nasvetoval, da bi kmetijski minister od železničnega ministra dosegel, da bi se dovolile osobito kmetijskim sadjarskim zadrugam takozvane refakcije ali povračila. To je tako: Na koncu leta železnica od vse tovornine pošiljatelju toliko in toliko odstotkov vrne; seveda čim večja je svota, tem več odstotkov. Drugim velikim eksporterjem železnice take refakcije dovoljujejo. Še mnogo viSji, da, neverjetni, pa so tarifi za manjše pošiljatve sadja, in tudi to je važno, ker je manjših naročil nebroj. Tako velja vožnja za 1 mtc. in 260 km. daljave na državnih železnicah 170 K, na južni železnici celo 196 K. Zelo tudi naj vlada upliva, da se tarif za manjše pošiljatve zniža. Drugič pa naš izvoz sadja posebno v dobrih letinah hudo trpi, vsled pomanjkanja vagonov. Koliko sadja se tako pokvari! Mnogo je te škode tudi krivo to, da vagoni za prevažanje sadja niso primerni. V to svrho je tudi dovolj zračnih in hladnih vagonov. Tudi v tem oziru se naj vlada pobriga. Neobhodno potrebno pa je tudi, da sadje na postajah več dnij ne leži. Zato je kmetijski odsek ministerstvo poprosil, naj deluje na to, da se bode sadje redoma s prvim tovornim vlakom odpošiljalo. Končno je kmetiiski svet še v skrbi, kako inozemski konkurenci priti v okom, c. kr. vlado naprosil, da pridobi pri sklepanju prihodnjih trgovinskih pogodeb novih odjemalcev za naše sadje s prostostjo uvoza in ravno tako tudi za nizko carino vstop na- šega sadovca v Nemčijo. Nasprotno pa bodi vladi skrb, da sadju iz Italije (večjidel pomaranče) in osobito iz Amerike zabrani ali vsai obteži vhod k nam po primerno visoki carini. Kaj ne, to se lepo čita in prijetno sliši? Ce vlada vse to doseže in če se sploh vse to zgodi, kar kmetijski svet želi, potem imamo od nažega sadjarstva pričakovati najboljše. Ali saj vemo, kakšno je pri nas v Avstriji to v resnici, kar je na papirju tako lepo. Zato pa bode bolje — da se vrnemo zopet k naSemu Slov. Štajarju — ako na nade, ki bi vam jih imela izpolniti vlada, ne stavimo preveč, ampak kar začnemo sami delati, kolikor }e v naših močeh, da se v nas sadjarstvo vsestransko povzdigne. Ce bo vlada s časoma kaj storila, nam še to vedno pride prav. — Vsak se naj za-se začne intenzivno poučevati o sadjarstvu, in tudi potovalni učitelji naj se prosijo, da pripomorejo z dobrim svetom in kolikor možno nazornim poukom. Sploh se iz naših kmetskih močij vse to ukrene, kar bi utegnilo dohodke od sadjarstva povišati. Zadnjih deset let se je na Sp. Štajarskem na leto povprek pridelalo sadja okoli I6O.OO0 mtc, v najbogatejšem teh let pa je dohodek znašal 600.000 mtc. Pri dosedanjem stanju naSega sadjarstva smemo en meterski cent računiti le na 8 K; torej \e vrednost nažega sadja znaSala na leto povprek 1,280.000 K, v naiboljšem letu pa 4,800.000 K. Kaj ne, lepa svota vkljub temu, da smo 1 kg. računili le po 8 vin. Ne trdimo pa preveč, ako rečemo, da se pri nas da doseči najmanje petkrat tolika vrednost, ako bi tam, kjer je zdaj nekaj, kar bi naj bilo sadonosniku podobno, tudi v resnici bili sadonosniki s primernimi vrstami, in ako bi se sadje ne le kot presno, ampak tudi v drugi obliki spravljalo na trg; in še enkrat tolika vrednost se da doseči, torej desetkrat večja od sedanje, ako bi se vsako mesto, ki je sedaj prazno in za sadno drevo ugodno, s takim tudi zasadilo. Poprek 12 miliionov K na leto je krasen dohodek, ki more Slov. Štajariu dajati le sadjarstvo. Rojaki, lotite se torej te stroke; sarao trdne volje je treba. Brez muke ni moke. Sicer pa je sadjarstvo eno najlažjih in najprijetnejših opravil. Hoteti se pa mora pri vsaki reči, če se jo hoče dognati. Slovenjebistriški okraj je še n. pr. pred malo leti imel goved, da je človeka bolelo srce, kadar jo ie gledal. Ko so pa okrajni zastop v roke dobili Slovenci, se je nakupilo marijahofskih bikov ter začelo živalim tudi boljše streči, in sedaj nahajamo v tem okraiu takSno go- vejo živino, da je veselje. Kupci kar vrejo tje na semnje, zlasti v Slov. Bistrico; po 1500 glav krasne goveje živine stoji na semnjišču, in po 20 do 40 vagonov živine se tak semenjski dan odvaža. Vse gre, če se le hoče. Ob Boljski o sirarstvu niso imeli niti pojma; danes se v novo osnovani mlekarski zadrugi pri riv. Juriju pod Taborom predela vsak dan 400 litrov mleka v sir, za kojega se vse trga; razven tega se prideluje še mnogo surovega masla. Ljudje dobivajo lepe svote denarja in pravijo: »Kdo bi bil poprej mislil, da je ta naprava tako koristna?« Človek mora imeti oči odprte, pamet zdravo, voljo pa trdno; pri nikomur pa tega danes ni tako treba, kakor pri slovenskem kmetu.