Uredništvo • upravni Ljubljana,
Kopitarjeva 6. Telefon 4001 - <004
i*rei8 - eenk - prezzo L 0.80
MeseCna naročnina 18 lir, za inozemstvo 31-50 lli.
Weiterhin schwere AbweSirkampfe bei KremenlsGhug
Durchbruchsangriffe zwischcn Kiew u. Gomel abgeschlagen 14 Fcindflugzeuge im Seegebset von Vardoe abgeschossen Lebhafte Kampftatigkeit in Siiditalien
DNB. Aus dem Fiihrcrhauptquarttcr, 20. io. Das Obcrkommando der IVelirmacht gibt bekannt:
Nordltch des Asovvschen Meeres griffen die Sovvjets erneut unsere Front an. Sie vvurden ln hcftlgen KSmpfen abge-vviesen.
Siidostlich Krementschug dattern die sehweren Abvvehrkampfe mit unvermin-derter Heftigkeit an.
Zvvischen K i e w und Gomel vvurden an versehiedenen Stellcn geftilirte feindliehe Durchbruchsangriffe nach erbitterten, den ganzen Tag fiber anhaltcndcn Kampfcn abgeschlagcn.
An der tibrigen Ostfront fanden nur stid-westlich W e 1 i k i j e Luki und ndrdlich des Iimcnsccs lebhaftere iirtllchc und fiir uns crfolgrcichc Kiiinpfe statt.
Im Scegcbiet von Vardoe vcreiteltcn Jagd- und Zcrstorervcrbandc crncut einen
feindllchen Luftangrlff gegen eln dcutsches Vcrsorgungsgeleit. Oline eigene Verluste wur den vierzehu feindliehe Flugzeugc abge-
schossen.
In S d d i t a I I e n kam es Im V o 11 u r -no-Bogcn und im Raum von C a m p o -b a s s o zu lebhafter KampftStlpkelt. Nach wecliselvollem Kampf vvurden amerikani-sche Kriifte aus einer vorilb»rgchind verloren gegangenen Ortschaft ndrdlich C a -p u a gevvorfen.
Aus den andercn Frontabschnitten wird belderseitigcs Artllleriefeuer und erfolgrei-che eigene Stosstrupptatigkeit gcmeldet.
Sichcrungsfalirzeuge der Krlegsmarine sehossen tiber dem h o 1 1 S n d i s c h e n Kiistcngebict gestern sechs brltlschc Flug-zeuge ab.
Deutsche Kampfflugzcuge griffen In der vergangenen Nacht Zlcle im Raum von London an.
GRAV! G0MBATT5MEHTI BlFENStVI PRESSO CREMEKCItiG
l)al Quartier generalo del Fiihrer, 20 nttobre. DN11. Il Comando Supreino gcrinu-nlco comunlca:
Al nord del Mar d'Asov I Sovietici 11110-vainente hanno attaccato II nostro fronte. Essl furono respinti dopo aspra lotla.
A sudest d| Crcmenelug pcriluraiio con Indinilnulta violenzu 1 gravl cnmbuttimentl dlfenslvl.
Fra Klcv e Gomel sono stati respinti attacchl dl sfondamento nemlel srerratl In varle Iocalltš dopo accanltl (-nmhattlmentl protrnttlsl durante tutlo II glnrno.
Al rlmanenle fronte orientale si ehbero sollanto u sn do vest dl Vellklo Luki e nI nord del Ingo dl Umen piti vlvnel combattimenti locall coneluslvi con nostro sue-eesso.
Al Inrgo dl Vardo e reparti dl eaeela cd aero sllurautl fuccvano liuovnmcntc fal-
Hre un attaecn aereo nemlcn eontrn un eon-vogllo tedeseo di rlfornlniento. Scnza aver siibilo proprle perdite sono stati nhhattutl 11 velivoli nemici.
In Italla merldlonale s| nveva plii vl-vneo nt 11 vita eombattlva nelFnreo del Vol-turiin e nella zona dl ('ampohasso. Durante lotta varlahllc lo forze amerteane venero gettate da una Ineallta n nord dl Capua perilu t a teinpnraneamente.
Dagll nltrl settorl del fronte si segna-vano fuoeo d'artlgllerla da amho le partl cd rlusclta ntttvlta dl proprl reparti d'as-aalto.
1'nltA d| seorta della marina dl guerra sili territorio della costa olandese Ieri hanno abbattiito sel velivoli hrltannlel.
Apparecchl dl eomliattlmento tedesehi nella notte seorsa hanno attaccato oblcttlvl nella zoua dl Londra.
Tvorci Evrepe v enotni fronti
Dr. Ley ia vodja Sauckci govorita inozemskim dalavcem
ogromno žrtev, samo da zagotovi evropsko zmago. Od milijonov inozemskih dc-
Beriin, 19. okt. DNB. V novi dvorani
berlinskega vseučilišča jc hilo v torek na povabilo državnega organizacijskega voditelja dr. Leva zborovanje inozemskih državnih in pokrajinskih zveznih članov Delovne fro"te Zborovalci, ki so zborovali pod geslom: »Evropa zmaga!«, so podali gorečo izpoved za socialistično solidarnost vseh z Nemčijo sodelujočih evropskih narodov :p izraziti nezlomljivo voljo teh sil do boja in zmage.
Zborovanju so prisostvovali vodilni zastopniki stranke, države in vojske.
Pozdravni govor je imel poslovodja Delovne fronte, višji vodja Marrenbach. Poudarjal je, da gleda Delovna fronta v inozemskem delavcu evropskega moža in sodclavca, ki se bori za skupni cilj.
Višji vodja področja Mende je podal podrobno poročilo o delu za oskrbo. Nad 5C0 pokrajinskih zveznih članov in strokovnih nastavljencev se bavi v pokrajinskih upravah Delovne fronte samo z oskrbovanjem svojih rojakov, in pri tem delu jih podpira nad deset tisoče taboriščnih in obratnih zveznih članov, ki opravljajo to delo zgolj kot častno službo. Novi sistem oskrbovanja inozemskih delavcev se je najbolje izkazal. Velika večina mnogih milijonov inozemskih delavcev, ki prebivajo v 22.000 taboriščih, oskrbovanih od Delovne fronte, izpolnjuje radevolje svojo dolžnost. Tedensko izide redno 21 tuje-jezičniti listov v 75.000 izvodih. Taboriščnim knjižnicam je bilo samo letos preskrbljenih 235.000 knjig in brošur. Nadaljnji dokaz tega velikopoteznega oskrbovalnega delovanja je 9DOCO pesmaric, 27.000 gramofonskih plošč, 5000 glasbenih instrumentov, nebroj instrumentov za 60 celotnih orkestrov, 4940 radijskih sprejemnikov in 11.000 komadov športnega orodja, vse, kar je bilo razdeljenp stoprav v zadnjih mesecih. 4000 taboriščnih slav-nosti, 5760 večiih prireditev organizacije »Kraft durch Freude« in 18.000 lastnih taboriščnih prireditev v zadnjih mcsecih pedaja velikopotezno sliko kulturnega dela.
V imenu zunanjega ministra je pozdravil zborovalce brigadni vodja Frenzel.
Generalni opolnomočenec za zaposlitev pokrajinski vodja Sauckel je podčrtal, da doprinača danes nemški narod
Pozabljena kraljeva te5esj?,a straža
Rim, 19. okt. kg. Beg bivšega kralja Viktorja Emanuela je bil ponoči 9. septembra tako nagel, da je kralj popolnoma pozabil vzeti « seboj stoštirideset-glavo osebno telesno stražo »kraljevih kirasirjevoziroma vsaj poskrbeti za niihovo usodo po svojem bogu. Tako je teh 140 mož s svojimi oficirji ostalo brez vsakega nasveta in povelja v Kvirinalu in nikdo od njih ni nili skušal zapustili kraljeve palače. Kirasirji so tudi odločno odbili predlog komandanta kraljevo garde, da bi organizirali obrambo Kvi-rinala. Tako so o.-tnli v Kvirinalu in pričakovali, kaj =e bo zbudilo. Zgodilo se
lavcev ne zahteva zdaleka toliko, kolikor daje sam s svojo krvjo in s svojim znojem vsako uro. To delo tujih narodov v Nemčiji jc pravo utelešenje nove, nepreklicno prihajajoče zmagovite Evrope. Sodelovanje evropskih narodov, h kateremu moramo prištevati tudi delo milijonov do-brohotečih delavcev iz sovjetskih republik, bo in tudi mora biti 6mrtni udarec za oni židovsko-boljševiški svetovni red, ki pušča kl|ub bogastvom te zemlje stradati ustvarjalnega človeka.
Dr zavni organizacijski voditelj dr. Ley je med drugim izjavil: »Sleherni Nemec more potrditi, da vlada najlepše soglasje z inozemci, Ti so na svoje največje presenečenje videli, da živi v Nemčiji vse delavstvo v pravi tovariški skupnosti. Ta tovariška skupnost se je izkazala v tej voini kot odločilni činitelj, ki pač dopri-naša največji delež k delovnemu miru v domovini in k volji do uspehov. Te to-variške skupnosti v obratih so se tudi izkazale tako močne, da so rade k sebi sprejele milijone tujih delovnih moči i'i to lireč sleherne politične ali delavske napetosti, ter so le-te pravilno namestile in vključile. Ta duh nemške tovariške skupnosti v obratih že vnaprej onemogoča vsak poskus nedobrodošlih inozemskih elementov, da bt dosegli protiučinek.«
»Prepričan sem.« je izjavil dr. Ley, »da bodo po zmagi nemškega orožja zajele vso našo zemljo naše ideje in to posebno zaradi našega vrednotenja dela. Danes se v Nemčiji in v Evropi učijo narodi spoznavati medsebojno. Vedno bolj namreč spoznavajo, da nasprotstva, o katerih so jim pripovedovali šovinisti, sploh ne obstojajo. Mi izjavljamo, da ne bomo prej prenehali s to borbo, dokler ne bosta odstranjena oba ogroževalca naše ce-linc: boljševizem in plutokracija! Mi hočemo socialietni vek! Naša borba je vstaja tlačenih nerodov proti zatiralcu! Mi verujemo v zmago!«
Ko je govorii h koncu svojega govora dr. Ley o veličini Fiihrerja, so vstali nemški udeleženci in inozemski delegati in s tem pozdravili Adolfa Hitlerja, čigar sodelavci se smatrajo na svojem posebnem delovnem področju.
je seveda to, da so bili razoroženi in odpeljani.
V kraljevi gardi so bili najboljše plačani vojaki italijanske vojske. Zato, da so slražili Savojsko vilo in Kvirinal, so dobili obljubo, da nikdar ne bodo poslani na bojišče. Izbrani so bili po velikosti in telesni postavi. Vsak je moral meriti najmanj 1.90 ni v višino. Preden so dobili srednjeveško uniformo, so morali priseči, da s svojim življenjem garantirajo za osebno varnost Viktorja Emanuela in da bodo brez obotavljanja streljali tudi na lastnega očeta in lastno mater , če lii se lo zdelo potrebno Viktorju Emanuelu. Njegov beg jih je odve-zai izpolnjevanja iu lealialičue prisege.
Še nmo težki obrambni boji pri Kremenčugu
Napadalni poizkusi prodora med Kijevom in Gomelom zavrnjeni — Nad morjem pri Varrioju sestreljenih 14 sovražnih letal — živahni krajevni boji v južni Italiji
Fiihrerjev glavni stan, 20. okt. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Severno od A z o v s k e g a morja so napadic ponovno sovjetske čete naše bojišče. V ogorčenih bojih so bile zavrnjene.
Jugovzhodno od K r e m e n č u g a trajajo z nezmanjšano silovitostjo težki obrambni hoji.
Med Kijevom In Gomelom so biti po ogorčenih, ves dan trajajočih bojih, zavrnjeni na raznih krajih vodeni sovražni napadalni poizkusi prodora.
Na ostalem vzhodnem bojišču so bili lc Jugozahodno od Velikih Lukov In severno od Ilmcnskoga jezera živahni krajevni in za nas uspešni boji.
Nad morskim podrorjem pri Vardoju so ponovno preprečile lovske in rušilne jate
sovražni zračni napad proti nemškemu oskrbovalnemu konvoju. Brez lastnih izgub jc bito sestreljenih 14 sovražnih letal.
V Južni Italiji Jc prišlo oh kolenu V o 11 u r 11 a ln na področju Cainpobas-s a do živahnih bojev. l'o spiememb polnih bojih so bile ameriške čete vržene iz nekega mimogrede izgubljenega kraja severno od C a p u e.
Z ostalih odsekov bojišča javljajo o obojestranskem delovanju topništva In uspešno delovanje naših napadalnih čet.
Zaščitne ladje vojne mornarlre so včeraj sestrelile nad nizozemskim obalnim področjem šest angleških letal.
Nemška bojna letala so napadla v pretekli noti cilje na področju Londona.
Posvet vrhovnega psveijstva oboroženih sil
Fuhrcf je udstežsncsm govoril o položaju
Fiihrerjev glavni stan. 10. okt. DNB. Ob zaključku posveta, ki so ga sklicali vrhovni poveljniki oboroženih sil in pri katerem so imele vodilne državne in strankine osebnosti svoje govore o svetovno nazornih in notranje političnih vprašanjih, je sprejel Fiihrer vse udeležence zborovanja ler jim govoril o po-
litičnem in vojaškem položaju.
Posveta so se udeležili vsi poveljniki vojaških okrožij, vrhovni poveljniki mornarice s poveljujočimi admirali, poveljujoči generali letalstva s svojimi Sef-zd ravni I; i in glavnimi intendanti ler več višijlt častnikov in uradnikov vrhovnega poveljstva.
Židjs in izdajstvo nad Ducejem
Rim, 20. okt. DNB. »Židje v Italiji so imeli posebno velik vpliv na predzgodo-vino izdajstva Duceja,« ugotavlja radio republikansko-fašistične vlade v nekem komentarju. Proslozidarstvo in židovstvo jo delovalo složno na odstranitvi njim nevarnega Miissolinijn. V telili 192.'), 1!>2I in 192.") so bili uprizorjeni znani morilski alenlnli 11:1 Ducejevo osebo. Tudi poznejši poizkusi fašizma za rešitev židovskega vprašanja so laisti krogi sabotirali.
Po izbruhu vojne med Nemčijo in Francijo in Anglijo v letu 1939 jc loža • Velikega zapada• zasnovala v Parizu načrt z:i »osvoboditev Italije«. V lc tem so bila imenovana tri sredstvu, ki lahko uresničijo ta načrt, in sicer: 1. Mussolini jeva smrt, 2. poseg kralja in vojske, in izgubljena vojna, Ze samo eno izmed teli treh sredstev bi bilo v stanju, tako piše la prostozidarska spomenica, »rešiti Italijo iz objema fašizma«.
V luči leh odkritij je razumljiv postopek prostozidarju .'1.1. stopnje Petra Ba-doglia, ki je z izkoriščanjem svojega položaja kot šef italijanskega generalnega štaba storil vse, da hromi italijanske vojne napore. 'Ze v naprej je hilo določeno, da mora Ilulijti izgubiti vojno proli (irčiji. Selc poseg Nemčije je naredil nepričakovan konec temu razvoju. Nnto se |e moralo orodje prostozidarjev in Židov Badoglio odločili za drugo pol, ki mu je bila priporočena od »Velikega zapada«: kralj iu generali so morali poseči in Duce je moral izginili.
»S tem,« tuko je zaključil govornik, »jc zgodovina izdajstvo v svojem razvoju označena. Du" ni mogel bili tu peklenski načrt popolnoma izveden, se mora zahvalili Italija odločnemu posegu zavezniške Nemčije, s čemer je bilo omogočeno še v zadnji minuli rešiti deželo, ki je zaradi izdajstva židov in prostozidarjev bila žc na robu prepada.
Anglosaško popašcaaje pred Kremljem
-kg- Stockholm. 20. okt. Sovjetski tisk je zlasli zadnje čase naglašal, da hoče igrati Sovjetska Rusija' vodilno vlogo v zavezniškem taboru, posebno pa še v listih vprašanjih, ki se tičejo ^sovjetske interesne sferer. Mnogokrat je hilo že povedano, kako daleč sega njihova interesna sfera. Samo v Londonu in Wa-shingtonu se iz razumljivih agitatorskih razlogov krčevito trudijo, da bi sovjetskim interesnim sferam vsaj pred svetovno javnostjo določili meje, čeprav so jih v intimnem sporazumu z Moskvo že davno podrli.
S Sovjeti povezane demokracije ne morejo postaviti ničesar proti tem obsežnim načrtom svoje rdeče prijateljice. To lahko razvidinio že iz angleških in ameriških odmevov k petkovemu članku v »Pravdi«, ki odločno odklanja vsakršno razpravljanje o vprašanju meja. Londonski list r-Tiinest s sumljivo vnemo pritrjuje sovjetski zahtevi po drugem bojišču, ko pravi, da je danes najvažnejše čim hitrejše uničenje sovražnika. Iz tega zveni neka zaskrbljenost in prizadevanje, da hočejo zavezniki na vsak način zbuditi vtis o popolnem politič-
nem soglasju ter harmoniji med proli-osninii silami. Vendar pa tudi >Times komaj prikriva, da je ta : harmonija . odvisna od popolne kapitulacije Londo-' na in Washingtona pred moskovskimi željami.
Tudi »Daily Herald hoče biti naklonjen Sovjetom ter piše, da imajo prednost vojaška vprašanja ter zahteva popolno enotnost v zavezniški strategiji. >Yorkshire Poslt pravi, da ima boljše-viški tisk prav, če zahteva čimprejšnjo končno zmago. K političnim problemom pa pripominja ta važen provincialni list, da Moskva ne bo dopustila nikakega zunanjega vmešavanja k utedilvi baltskih držav. List tudi svari pred vmešavanjem v interesne sfere, ki jih smatra Moskva za svoje. Takšno vmešavanje bi povzročilo nasprotujoča si mnenja, ki bi »na obžalovanja vreden način vplivala na rešitev evropskega vprašanja, kar bi lahko trajalo še dolgo po končanih sovražnostih«. Tako torej pišejo v Angliji brez ozira na mnenja in stališča drugih držav, tudi manjših zaveznic, ki jih skušajo spraviti s poti, kar jasno kaže, kako globoko je padel Albion.
— II —
Očuvali so čast zastave in se sami potopili
Milan, 19. okt. DNB. Kakor javlja »Popolo di Brescia-. so odklonile nekatere edinice italijanske vojne mornarice, ki so bile na vožnji proti sovražniku ali so bile posamič zasidrane, izpolnitev povelja izdajalskega kralja Viktorja Emanuela, da izročijo sovražniku vojne ladje, temveč so le-te rajši potopili, samo da rešijo čast zastave. Poveljnik podmornice »Murena« kapetan Marietti je izkrcal posadko in se nato sani po-lopil s svojo podmornico. Kapetan Ciga-la, šef flotilje 11:1 rušilcu »Iinpenzuosot in nosilec zlate svetinje, jo takisto izkrcal po?adko in je nato 7. zaletom v sestrsko ladjo potopil oba rušilca.
Kratke vesti
Ženeva, DNB. Posebni dopisnik »Titnesa« v Kairu javlja, tla se po zanesljivih diplomatskih virih nahaja neka ameriška vojaška misija na poti v Sovjetsko Zvezo. Misiji nučeluje generalni major Dean, bivši šef generalnega štaba.
Berlin, DNB. Kakor javlja Reuter, je izjavil Churchill v Spod 11 j i zbornici, d a je odločno nasproten, da bi ee dal na protiangleške obdol/itve petih ameriških senatorjev javen angleški odgovor.
Bern, 20. okt. DNB. Iz južne Italije poročajo, da je prispel v Badoglievo taborišče iz severne Afrike zloglasni pro-tifašist grof Sforza.
Stockholm, 20. okt. DNB. Na svojem povratku iz Moskve se hoče Eden sestali v Kairu s kraljem Fantkom in 7. egipt-skim ministrskim predsednikom Nalias pašo.
Stockholm, DNB. Iz Ne\v Dclhija jnv ljajo, d:t je bil v sredo zjutraj zaprisežen Wavcll krit indijski podkralj.
Vigo DNB. Predsednik Roosevelt jc izjavil, dn je imenoval A. 1'bilipp Reed-i, bivšega predsednika nadzor, sveta družbo »General Klcclrir Corporation« zu vodjo gospodarskega odposlanstvu v Londonu in ilnrrimanovcgu naslednika.
1'ariz, DNB. »Polit Parisicn« javlja, dn jc bil baje bivši predsednik francoskega' parlamenta Eduard Ilcrriot, ki je zadnje čase večkrat kazal znamenja duševne zmcdiinosti, prepeljan sedaj v neko zdravilišče za živčne bolezni v okolici Pariza.
Tokio, DNB. Rasli Behari Bose jc izjavil. dn bo vojna v Vzhodni Aziji vzpostavila svetovni mir. Vsak Indijec mora vse žrtvovali za domovino. Tudi 011 si bo oblekel vojaško suknjo.
Madrid. 20. okt. DNB. Radio Alžir javlja. da sta se Eden in Hull na svoji poti v Moskvo ob postanku v Alžiru ra/.iro-varjala z de Uaullom.
Trije novi odlikovanci
Fiihrerjev glavni stan, 19. okt. DNB. Fiihrer jo odlikoval z viteškim križcem Železnega križa rezervnega stotnika Ludvika Franza, bataljonskega |>ovp)j-nika nekega grenadirskega polka; rezervnega poročnika Adolfa lloverja, četnega poveljnika nekega izviduiškega oklepnega oddelka, ter narednika Ottona Diema, poveljnika strelcev nekega izviduiškega oddelka.
Narednik Dietn je bil odlikovan po svoji junaški smrti v neki tankovski bitki, v kateri jc sam sestrelil 7 sovjetskih tankov.
Uspešni boji proti tolpam v Grčiji in na Hrvatskem
Berlin. 20. okt. DNB. Med očiščevalnimi operacijami proli razbojniškim tolpam v severni (irčiji so nemške čete uničile na ozemlju Ossa večje število munirijskih in oskrbovalnih skladišč banditov.
Tudi v južni Hrvatski poteka čiščenje razbitih tolovajskih skupin uspešno. Samo na enem mestu so imeli tolovaji skoraj 500 mrtvih in več sto ranjenih. Po zaključku tega čiščenja je bilo ponovno pomirjeno in od tolp očiščeno večje ozemlje.
Protiletalsko topništvo tolče sovjetske tanke
Berlin, 20. oktobra. DNB. Dve bateriji nekega oddelka protiletalskega topništva »ta sestrelili v srednjem odseku vzhodnega bojišča dne 17. oktobra pri težkih obrambnih liojih 10 sovjetskih letal. Večje število napadajo-1 ili letal je eksplodiralo po polnih zu-detkili žc v zraku.
Ko so takoj po tem napadu sovražnega letalstva pridrdrnli močni oddelki sovjetskih oklepnikov proti nemškim položajem je ogenj teh baterij protiletalskega topništva zavrl napad oklepnikov. Pred nemškimi položaji je olilc/iilo osem uničenih in gorečih sovražnih oklepnikov. Takisto so odbili vojaki teli protiletalskih baterij več sovjetskih pehotnih sunkov in so s protisunkom prizadejali Sovjetom krvave izgube.
Dva napada na London
Berlin, 20. okt. DNB. Nemški bojni letalci so v noči na 18. in 19. oktober napadli pod dobro vidnimi prilikami posamezne ciljc na področju Londona. Kljub močnemu protiletalskemu topništvu in živahnemu delovanju nočnih lovcev so letala prodrla preko mestnega središča Londona Bombe so eksplodirale na ukazanih ciljih. Po eksploziji bomb jc prišlo do večje silovite eksplozije. Nastalo jc tudi večje število požarov, od katerih se je eden posebno močno razširil in so ga letalci opazovali še dolgo po odlctu.
Sovjetske minimalne zahteve
Stockholm, 19. okt. DNB. United Press javlja iz Moskve, da sc sovjetski krogi popolnoma strinjajo, da spadajo Baltske države, zapadna Ukrajina, zapadni del Bele Rusije, Besarabija in del Bukovine k Sovjetski zvezi, in da se o tem sploh ne more razpravljati. Ta vest je potrditev že zdavnaj poznanih sovjetskih zahtev. Zapomnili pa si moramo, da je to samo del zahtev, k: jih bo sprožil Krc-melj tedai, ko bo lo služilo niegovim koristim. Eden in IIuIl pa bosta pri sedanjih moskovskih razgovorih lahko šc enkrat vzela na znanje ta minimalni Stalinov program.
Cilji sovjetske politike
Tokio, 19. okt. DNB. V zvezi z razgovori Edena in Hulla v Moskvi povzema japonski list »Yomiuri Hotschi« cilje sovjetske politike v naslednjih dveh točkah:
1.	Zagotovitev sovjetskega vpliva v celi Evropi.
2.	Postavitev komunističnih vlad v evropskih državah.
Obeh ciljev ne dokazuje samo sovjetska propagaida, tako piše list dalje, temveč jih zasleduje zares Kremelj z vsemi sredstvi, kar je posebno jasno razvidno s podpiranjem komunističnih tolp na Balkanu in socialističnega pokreta v Italiii. Z vstopom sovjetskega zastopnika v sredozemski edbor pa si jc zagotovila Moskva tudi odločujoči gla.s v sredozemskih vprašanjih.
Kuruzu o angloamei ?ških načrtih
Tokio, 20. okt. DNR. (Vzhodnoazijska služba DNB.) Bivši japonski poslanik v vVosliingfontt se je bavil v torek v nekem nagovoru 1111 dijake tokijskega vseučilišča z načrti Anglonnieri-kaneev za svetovno nadvlado. .Amerika in Anglija hočeta z vsemi mogočimi gesli in s prozornimi izgovori prikriti svoje sfremuške načrte za neomejeno svetovno nadvlado. Stalne razprave o povojnih problemih v taboru Angloamerikancev stremijo nred-vscni za tem, da bi stalno držali na vrvici svoje ljudstvo v tej dolgi vojni. \ si ti načrti da jejo nemara nizkim sovražnikovim instinktom gotovo zadovoljstvo. vendar in popolnoma jasne, da ne bodo nikoli uresničeni.
Poljedelstvo na Goriškem pred 150 leti
To zanimivem eseju g. R. M. Cossnrja, ravnnteljn našega vojnega rnuzoja, posne-mamo: 8 cesarskim odlokom od 4. junija 17G5 jo hilo v Gorici ustanovljeno društvo za poljodolstvo z letno podporo 400 goldinarjev. Za prvega predsednika jo bil imenovan Ivan Gašper grof Lantlori, deset drugih posestnikov pa jo bilo iinonovnnih za prve društvene Slane. V prvi soji, dne 27. avgusta istega letn, jo bilo priključenih 11 novih članov, imenovan društveni tajnik ln določeno uradno društveno ime: »C. kr. poljedelsko društvo zn pokneženo grofijo Goriško-Gradiščansko«. Iz sojnih zapisnikov jo razvidno, ila so se člani zbirali dvakrat nn mesce. Vsak član jo lahko stavil samostojne predlogo in se Jo lahko udeležil dobutc. Od deželnih posestev jo društvo vzolo v najem grič »Rafut« in je plačevalo letno 4 gold. najemnine. Ta grič jo služil za razne poljodelako poskušnje, hll je nekaka kmetijska šoln. V prvih lotih svojega obstoja jo društvo razširjalo živahno delavnost. To dokazujejo »poročila«, ki jih je periodično tiskal neki Vnlorlo de Vnlori in jih pozneje zbral v skupnem zvezku pod naslovom: »Momorio per servl-re al progresso dolPagrlčolturu« (Zapiski o napredku poljedelstva).
Kakšen jo bil v tisti dobi dejanski položaj poljedelstva v nnši deželi t O tem nas pouči poročilo, ki gu je podal okrožni kapitan baron Kasclli predsedniku »Najvišjega doželnogn sveta« grofu Fr. Adamu Lam-borgu: Med pridelke, ki so največjega po-mona, prištovamo: žito, turšico, ječmen, oves, sadje, vino, olje, maslo, sir, med, vosek, konopljo, lan, volno, svilo, les (gradbeni ln drva), sono, slamo. Pridelek žita in zelenjavo ne zadostuje zn potrebo prebivalstva. Sadje, ki ga največ pridelajo Brda, so razpočava v Tržiču, v Palmanovi in v Vidmu. OdviSno belo vino so izvaža nn Koroško in nn Krnnjsko, odvlšno rdečo vino pa nn Tržaško. Pridelek oljn zadostuje komaj zn potrebo posestnikov oljnih nasadov; zn ostulo prcbivnlco so kupujo nn tržnškom trgu in prihujn proko deželnih luk iz pokrnjin Puglie, Romagnn in Pro-venzn. 8 krnskih, kanalskih, tolminskih in bovških hribov so dobavljntn mnslo in sir. Med se izvaža nn Koroško In Solnogrnško. Vosek so izdeluje v Gorici; primanjkljaj se dovnža z Ronoškegn, Hrvnškegn in Ogrskega. Konopljo in lana so no pridela v zadostni mori za kritje domačih potrebščin; primanjkujočn konoplja prihaja Iz Lombar-dije, lan iz Benečijo. Komaj zadosten je pridelek voluu, zelo obilen jo pa pridelek
svile, ki so prodaja v inozemstvo. Zlasti so izvozi mnogo surovo svilo v Benečijo, kjer so predela v snutke ln prodaja nnznj v Avstrijo, v Nomčijo in na Angleško. V pičlih množinah in slabo kakovosti jo govejo mo-so, zato so kupujo klavna govoja živina v
volikom štovilu nn Stajerskom in na Ogr-skom. Obilna je pa prireja tolot, ki so z lepim dobičkom oddajajo nu Tržaško. Orad-boni les In drva so Izvažajo v notranjost monarhija.
V nad 150 lotih, kar jo bilo to poročilo podano, so je v okviru našega kmečkega gospodarskega stanja marsikaj spremenilo, v bistvu smo pa danes tam kakor nekdaj.
Ruski kozaki v Ljubljani
Rusi so v Ljubljani. Tako je završalo včeraj po mestu, ko so jo razvodclo, da so pomika po Uloiwoisovl ullol čota ruskih ko-znkov na konjih.
Komunistična propaganda jo govorila o njih že pred meseci, ko so partizani pripeljali z. nokega taborišča okrog 80 ruskih ujotnikov-dolavcov tor jih vodili po »osvobojenem« ozomlju. S to propagando s0 komunisti kaj kmalu utihnili, kajti komunistični ruski ujetniki — pripadniki komunistično idejo, so po treh mesecih življenja mod slovonsklmi komunisti sprovidoli načrte komunističnih tolp na slovenskem ozemlju In ee oh prvi priliki predali. E5 Vasi-ljevič Iz vasi Olon-Kolodez pri Voronežu, rojen 24. oktobra 1025, ki so je javil po neknjmosečnem prisilnem življenju v komunističnih tolpah v Zužoinborku, Je razkril svojo veliko rnzočaranje nad slovenskimi komunisti. Prav tako razočarano so pripovedovali o svojih — rdečih »tovariših« tisti ruski ujetniki, ki so so vdali vaškim slrnžaru v Dobrniču. Bilo je to že meseca julija, ko Badoglieva klika ni dopustila povedati javnosti resnico o vdaji pripadnikov komunistično idoje — ruskih ujetnikov, ker so obsojali slovenske komuniste.
V Dolenji vasi pri Ribnici so so ljudjo lahko na lastna ušesa prepričali, kako so ruski ujotnikt pripovodovali o komunističnih tolpah ln obsojali zločinske nastopo slovenskih partijcov. Tu so so prijavili Ivan Bortnik, rojen 2.1. junija 1925 v Virljah v Ukrajini, Melko Mihael, rojen 21. septembra 1326 v Belešcvom pri Itostovu, IvanSen-kan (1'entilej Titauinko), rojen 23. novembra 1926, Skolevka (Rostov), Belambik Ju-roslav, rojon 22. junija 1925 y Ivaniči v Ukrajini, Teofilov Dimitrij, rojen 12. maja 1926 v Hrnšnickl pri Rostovn, ln Litvinov Potor, rojon 1. junija 1926 v Krasnodarskl.
T| so pripovedovali, kako so jih »rdeči tovariši« pretepali ln jih stradali. Kar srečni eo bili, dn so so rešili »tovarištva« slovenskih komunistov.
Sodnj je koneo slepil kakršne koli komunistične propagando. Slovenske koinuni-sto so obsodili celo njihovi idejni pripadniki. Včeraj pa so je lahko LJubljana pre-
pričala o pravih Rusih, ki pa niso prišli v Ljubljano, da so pridružijo »tovarišom par-tlznnoiu«, temveč da pomagajo trebiti z naše zemlje komunistični plevel.
Nastopi ruskih kozakov po Bosni, Hercegovini ln Dalmaciji so javnosti znani. Kjor koli so nastopili ti trpinčeni junaki, «o bili komunisti uničoni. Sedaj nastopajo ramo ob rami z nemško vojsko ln domobranci tudi na naših tloh in tnko bodo slovenski komunisti sedaj prvič videli in čutili rusko pest
Kitajska reka nesreče ukročena
Japonci so po štiriletnem naporu popravili v dolžini 200 km nasipe ve-letoka lloangha, ki so jih bili Kitajci porušili.
Odkar pomni človeški rod, je bila Rumena reka strnh in groza Kitajcev. Že tisočletja pred Kr. rojstvom je povzročila »cesarstvu sredine« vesoljne potope, kjer jc utonilo na sto in stn tisoče ljudi. Zamnn so najboljši tedanji inženirji vodnih zgradb skušali brzdati Rumeno reko. šele pod ccisnr-jem Jinom se je slučajno eden njegovih ministrov domislil, da nnj bi vso državo preprcgli s prekopi. Začeli so delati neizmerne vodne naprave, ki so bile končane letn 2!i(>() pred Kr. in ki so o njih menili, da so za večne čnse. Zares so ti nasipi skornj 2000 let obvarovali Kitajsko spričo povodnji, dokler ni leta 602 pred Kr. llongho razbil svoje spone in si izkopal povsem novo strugo. Ta pojav se je v dobi zadnjih 2500 let ponovil šestkrat, liri čemer je na milijone ljudi izgubilo življenje in je bilo poplavljeno neizmerno veliko ozemlje.
Kadar se orjak iznebi spon
Rntnena reka ima ime po svoji rumeni barvi zaradi prsti in blata, ki gn venomer vlači s seboj. Vzrok za neodpornost tal pa je ta, ker so pred več tisočletji popolnoma razgozdili ta svet, in se zemlja ne more več upi-ratt valovom mogočno reke. Zn nasipe ii» jezove seveda ni bilo onrli nič dru-ge»!a na razpolago kot ista zemlja. Mtrr.o toga veletok venomer nanaša blato na dno, tnko da se je strngn i nov kitajiskih prebivalcev pozidali pre-zmeraj bolj višala in vodna gladina 1 drte nasipe. Sredi vojne je bilo moči
Izstrelki i z vsemirja
Zdaj v jeseni imamo zlasti večkrat priliko, da občudujemo te razbitine iz vsemirja. V tem letnem času namreč križajo različni razpadajoči kometi pot zemlje. Drobci od njih frčijo proti naši zemlji. Če prodro v zemski plinski obod od zu-nai, postanejo zaradi zračnega upora razbeljeni in se blestijo kakor zvezde. Ker ljudje pri padanju zvezdnih utrinkov izrečejo kako željo, spojijo ta pojav zmeraj z nečim, kar je prijetno zanje. Zvezdni utrinki ali z neba padajoči meteorji pa utegnejo biti tudi jako neprijetni. Neke jesenske noči leta 1924 jc bilo nenadoma poklicano gasilstvo v Altoni in Hamburgu. Nastal je tak hrušč in trušč, ko da bi se bil nekje razpočil parni kotel Ker ni bilo nikjer nobenega požara, je ostal ta pojav uganka. Šele čez tri leta nato so pri oranju njive južno od Hamburga našli meteorje, ki so bili nekoč padli semkaj iz vsemirja. Pobrali so več stotov težkih drobcev. A ta pozdrav iz vsemirja v novejšem času še zdavnaj ni osamljen.
Nad z gozdom obdanim Bajkalskim Jezerom v Sibiriji se je v juliju 1908 dvignil silen vihar, ki je podiral drevesa in je metal ljudi in živali v ozračje. Nebo se je bilo spremenilo v eno samo morje plamenov. Celo v Nemčiji so takrat videli svetlobne odseve. Šele čez več let nato so raziskali pokrajino, kjer se je bila pripetila ta prirodna nezgoda. A vsa ta leta niso zadočala, da bi se bilo zabrisalo mesto opustošenja. Takrat je brez dvoma zgorelo na stotine kvadratnih kilometrov gozdov. Več milj daleč so ležala drevesna debla, ki so pričala o silovitosti tiste nezgode. Dognali so, da je več ton meteorjev z naglico 70 km v sekundi hitelo skozi zračni obod zemlje in so kot izstrelki, vsi žareče razbeljeni, popadali na tla. Še dandanes utegneš videti »granatne lijake« tega nebesnega bombardiranja. Če bi bilo zadelo eno naših me6t, bi vse mesto brez dvoma izginilo s površja. Tudi v Avstraliji je slična pokrajina lijakov. Meteorji so tu povzročili žrela do 100 m premera in 16 m globine.
Nameščenci narodnega muzeja v Wa-shingtonu so se zanimali za meteorje, ki so bili padli na zemljo v državi Arizoni v Sev. Ameriki in ki so o njih prpovedo-vali Indijanci iz rodu Navajo, da so padli bogovi na zemljo. Ti bogovi, so sestojali res le iz kamnov, vendar so bili vredni bogov, zakaj, sestojali so razen iz niklja tudi že iz najdražje in najplemenitejše kovine: iz platine.
Nove knjige
V tem tednu je izšlo nekni nomembnih novih slovenskih knjig, ki iih danes samo naznanjamo. Ljudska knjigarna jo izdala obširne 510 strani obsegajoč roman iz bur-, ske vojske pod naslovom Kolesa se vrtijo.
Spisal ga jo Stuart Clocte, prevel pa Av-, gust PctrišlS. Izšla jo kot 22. zvezek Našo \ knjige. — Nova založba je izdala izvirni ! slovenski roman iz dijaškega življenja mla-1 rlega pisatelja Žarka Slmčlčn: Prebujenje.
Knjign obeln hiti literarna zanimivost.
■
KULTURNI OBZORNIK
voda izlahka prodre skozi vse varnostne naprave, spremeni svoj tek po mili volji in uniči na milijone domov in ljudi.
Iloangho nn Ravarskcm
Kitajska vlada se je že pred leti obrnila na nemški raziskovalni zavod za vodne naprave in vodne sile, ki ga
je ustanovil Oskar von Millcr. Tn zavod ima v dolini Obcrnneh v zgornji Bavarski posebne poskusne naprave, kjer so ponazorili strugo v jako zmanjšanem merilu. Dn bi si pridobili zn ta primer zemlje, ki bi bila čini bolj slična kitajski zemlji, so dali nalašč za te poskuse pripeljati tono on-dotne peščene puhlice. Ko so več let proučevali ra,/lične lloangliove m u lic in zahrbtnosti in ko so umetno povzročali na tem modelu povodnji, in še pi raznih zanimivih poskusih, so predložili kitajski vladi načrt zn najboljšo regulacijo divjega veletoka s tnko zvanimi krilnimi jezovi. Ta načrt naj bi na Kitajskem proizvedla profesor Franzins s tehniške visoke šole v Ilan-noverit in njegov asistent dr. Kiililer. Toda — kakor že toliko načrtov — je tudi ta zaradi sedanje svetovne vojne splaval po vodi.
Še več — maršal Čangkajšek je dal v noči na 12. junij 1938 lloangliove katero ac uvaja v našo književnost mlad, nasipe in jezov0 nn več mestih v dol- ! dvajsotlelen pisateljski talent. — Slovcnčo-;:„; onn i,,,, _.„,i„„i; ,„ u: „ ,„„. „„,.,.1 va knjižnico ..le poslala naročnikom novo zini 200 km predret, da b s te.m zavrl pove9t „,;„„,p'n rr(inooskega pisatelja.
pohod Japoncev v/dolž zelezniske pro- j člana Akademijo 11. Bordeausa: Riilinunda go v Lunghai. S tem je povzročil I v prevodu Jeločnlka J. Pisatelj »Krvi in strašno smrt enemu milijonu Kitaj- I arcn'- -ki !c 5r),u,nl .'J1011 .na'|l,ol-J br™P nv" cev. Japonci so pa v štirih, napornih
letih s pomočjo pionirjev in 3 milijo-
lloangha zdaj po sto in sto kilometrov na daleč zn i2 metrov višja kot njena okolica. Če potem reka naraste, tedaj
srečno dokončati to orjaško mirovno delo in slednjič podariti porečju mir in varnost.
torje lanskega letnika, bo tako prikazan s svojim najboljšim romanom. A. Anžič je prevei lep govor, s katerim .ie bil umeščen pisatelj v Akademijo nesmrtnih. — Dobra knjiga io kot. prvo knjigo Mos in 13. zvezni,- svojo zbirke izdnla povest Trygve (Jul-brnnsssen: Dediščina gozda. Jo tn povest nadaljevanje lani najbolj popularno povesti v tej zbirki »In večno šume gozdovi.. . « O vseh teh knjigah bomo šo poročali.
Premiera v Operi
Smetanova »Prodana novostn« spnda k železnemu repertoarju ljubljanske Opere. Malo jo oper, ki hi jih s tako uopogrošlji-vostjo srečali malone v vsaki sezoni ua odru, malo jih jo pa ludi. ki bi .lili občinstvo s tolikšno prisrčnostjo sprojclo ko; sprejema ruvno »Prodano novosto«. Saj tudi ni čudno: poslušalec začno umetnino šolo tnkrat prav uživati, ko mu je do podrobnosti znana v vsem svojem melodičnem, harmoničnem, ritmičnem in ludi instrumon-tucljskom sestavu. (Nekateri koncertnim pri nas so nasprotnega mnenja in no vzamejo nn spored skladbe, domačo seveda, če jo bila nekoč pred toliko in toliko leti žo izvajana!). Skoraj bolj kot ob poslušanju koncerta samega sem Imel podpisani večji užitek, ko som v dunajski dobi včasih opazoval zraven sobo sedečo preprosto ženico kako se je v njenih potezah in gibih zrcalil vsak pomembnejši okret kako Beethovnovo simfonije, ki .lo jc očividno do podrobnosti poznala. Isto bi skornj lahko trdil ljubljanskih poslušalcih, ki Jim jo z glasbo »Prodano neveste« prepojen skoraj sleherni živce pa jih kljub temu ne odbija, temvoč vedno znova privlači. Zato bomo to opero vedno v odprtim srcom pozdravili nn odru.
Od zadnjih uprizoritev ni doživela ta oporn v zasedbi posebnih sprememb, vsaj v glavnih vlogah nc. Tako jo pcln Marinko Vidalijovn: s svojim kultivlranim petjem in, rekel hI, z vsestransko objektivnim podajanjem skoraj bolj ustreza liku Marinko, kot če hi zgrabila to vlogo s preveč čustveno strani. Njen riohor soigralec jo bil Čuden. R pevsko tehnične strani jo bolj zadovoljil v nižjih in v srednjih legah kot v visokih. Janko in Dolničnr stn kot Kru-šina ia Miha dobro nakazala tip samozavestnih kmečkih nio/.; v vlogi Ljudmile in H ate sto to pot nastopili Poličeva in Spn-novn. ki sta bili v solističnih vlogah boljši kot v skupnih nnstoplh, kjer so bosta morali še vpeti. Komični vlogi Ke-cala in Vaška sta posročeao podala Lupša ozir. Batiovec. Solistično so šo nastopili Jelniknr, Barbičeva in Marcnk, v .bnletu pa Remškarjeva Japljeva. Kirhos in Pogačar. Režijo ie Imel v rokah, kot žc v prejšnjih predstavah. C. Dobevoo. dočim jo orkester mojstroval Zebre.
Cclotnn predstava Jo hiln prav sveže podana, kot hi .io mogli pričakovali ob najbolj ugodnih življenjskih razmerah. M. T.
Ljubljanska Drnmn: F. Seliiller: »Kovarstvo in ljubezen«
Ta Schilerjeva drnmn jo prišln ponovno na spored našega gledališča in bo predvsem zaradi svojega etičnega poudarka in s svojo teatralično učinkovitostjo dosegla ponovni uspeh.
Pisatelj jo dal delu sicer časovni znn-čnj. I," Jo postavil pred nas socialno borbo med plemstvom in meščanstvom. A v tej borbi jo ludi tisto večno nasprotje med inn-torinlizmom, med sebičnostjo in krepostjo, med nizkostjo in poštenostjo. k| dosega prav v današnjem času tako silen razmah. Tn etlčnn slran dela jo živa in življenjska tudi danes. Pretreso nas poštenost in pravica brezinočnega meščana, godbenika Millerja in njegovo družino. k| je navadno trgovsko blngo zn oholo plemstvo in vladajočo pokvarjeno kliko. Močni poudarek človekovega dostojnnstvn in vrednosti človekovo osebnosti jo morila danes potreben pri nas bolj kakor kdaj koli. Seveda 110 moremo preko zastarelo tehniko drla in preko mogočnegn patnsa. ki nas moti in nam delo oddaljuje.
V vprlzoritvl jo hilo čutiti mnogo skrbi in vestnosti pri igralcih, tako, dn jo prcil nami zaživela vsa zgodba kot živo življenje. Posebno moc"no doživeto ln odigrano jc bilo prvo dejanje. Za tem jo ogenj nekoliko pojenjal, kar ni toliko krivda na igralcih in lia režiji, kakor na delu samem. A proti koncu tragedije je sila odrskega življenju rasla in se ob zaključucin prizoru najvišjo povzpela.
Glavnega predstavnika plemstva, predsednika \VnDerja ,ie igral g. Lovor. Njegov slil igranja jo bil delu blizu in je tako mogel ustvarili Izredno dobro in primerno podobo tega propadlega ln intrig,ur,skega človeka. V veličini svoje ino,"i je tn lik živel in v spoznanju svojega konca iu grozeče pogube .io prepričal v sleherni krelnjl
Majorja Ferdinanda jo dognano. z živo besedo, lepim nastopom in premišljeno kretnjo izoblikoval g. Jan. Njegov nastop je vseskozi premišljen, najboljši v izrazu ljubezni. Pomanjkljive pisateljevo poteze jo igralce z veliko spretnostjo premostil, tako, dn ni hilo čutiti nobene zadrege.
Najbolj dograjena postava v drami je mestni godbenik MlPer, ki pa jo našla tudi to pot izredno močnega oblikovalca, g. Gro-gorina. Zdi se mi, dn je to najmočnejša njegova podoba, kar jih je ustvaril ta naš igralcc. To jo podoba trpečega očeta, mogočna postava moža ki ves pošten in iskren vrže umaznnost, ki sc jo bila od nekod vsilil v njegovo hišo, preko praga. In v tem prizoru je najveličastnejši, to je vendar, vsaj tako se mi zdi, edina podoba večera, ki bo v nas ostala in naa spremljala šo dolgo.
G. Počok je igral dvornega maršala pl. Kallia. Je to podoba, ki se lahko bliža pisateljevi zamisli in monln zgodovinski resničnosti. V postavi je tudi dobra, lo preveč se že nagiba v karikaturo, ki hi jo kakšna komedija zlnhka prenesla. Iti pa se mi zdi le preveč cinokava in zibajoča.
Lndy Milfordovo ge Danilovo je kot knezova ljubimka prepričevalna in šo močnejša v svojem egoizmu kot v dobroti iu usmiljenju.
i Preprosto, meščansko dekle T niza je pa-šla svojo podobo v g t Brccelj-Levarjevi. Tudi ta igralka jo ustvarila izredno lepo podobo dobrega, nedolžnega dekleta, ki v ljubezni do svojega očeta zatre v sebi svo.ie načrte in svojo san.ie o sreči prekriči celo Ijuhezcn do svojega ženina V teh odpovedih jo igra ce Lovarjcve najgloblja.
Spletkarja Wurms je igral g. Nakrst. Vložil je v to postavo vse. kar je mogel, a
zaživel je najbolj na koncu. Glas Id kdaj pa kdaj neslgurnost stn ga ovirala, da ni mogel šo do popolnega razmaha
Preprosto Millorjevo žono je igrala ga P. Juvanova z njej lastno lahkotnostjo, sobarico Zofijo gn Pugljeva s precejšnjim razumevanjem, knezovega komornega slugo pa g. Raztresen ki je pokazal lepo podobo, ki ji manjka samo šo obdelavo v potankostih.
Delo jo režiral g. P. Malce, morda žo pred časom, z.ato zaslužijo igralci šo posebnega priznanja.	J. 1'.
Nova knjiga o običajih slovenskega ljudstva
Pod vernim krovom. Ob ljudskih običajih skozi eorkveno leto. 1'rvn knjiga: Od udveuta do posta. Z'irai in uredil Jf. p. Metod Turnšek, S. O. Oist. — Bedno izdanje Družbe sv. Mohorja v Ljubljani ca 1. UMS.i
O naših običajih je bilo zadnje čase precej pisanja. A bilo jo razi nveiio po neštetih publikacijah. Čakali smo do zdaj. ila so jo lotil nekdo tega vprašanja kol celote, ki .io je treba kot celoto tudi obdelati. Premalo bi pu bilo, ko bi opravil to ddi samo nurodo-pisec, ako naj ima vse ljudstvo od njega dejansko korist. Lotiti se gn morata nnrodo-pisee in v liturgijl sv. Cerkve Izvedeni ljudski vzgojitelj. K sreči stn združena ohn v isti osobi pri dr. p. Metodu Turnšku, čigar velezaniiniva knjiga »/'od vernim k rovom t ho izšln v kratkem med rednimi izdajami Mohorjeve družbe za letošnje leto. Z njo smo dobili delo, ki izpolnjuje občutno vrzel v naši narodopisni, ljudskovzgojni in nabožni kuji-ževnosti!
1'. Metod Turnšek prihaja od liturgije k narodopisju in se z njiui obogaten vrača spet k liturgijl. S tem kaže pot vsemu prizadevanju za narodnostno okrepitev in verski dvig Slovencev.
Hvalevredno liturglčno gibanje, ki se jo bilo pojavilo med Slovenci pred' dvajsetimi leti, so v zadnjih lotih uspešno zajeli cister-oijanskl »Božji vrelci., ki jim jo bil duša vprav p. Metod Turnšek, znani piseo knjigo »Leto božjih skrivnosti« (I.juliljalla 19:18). pr-voga dela te vrste v naši književnosti. — S svojim novim doloin »Pod vernim krovom« nn nntn p. M. Turnšek odstira sedaj našo ljudsko liturgljo, kakor jo izražajo naši ljudski verski običaji. Hkrati pa pisec s svojim delom naglaša velevnžno resnico, dn liturglčno življenje ne sme biti odmaknjeno od realnosti, marveč, dn je treba v tok litur-gične obnove pritegniti tud^jiirfsA« prvine in v ljudstvu preizkušene načine sodoživlja-nja življenja sv Cerkve in njenih bogosluž-nih skrivnosti. Te prvine In nnčine pa nam najlepšo podajnjo vprav naši ljudski verski običaji!
Te običaje je treha spoznati, te običnje jo trebn goliti in olivljati. To jc l/istvcuo važno delo zn duhovni dvig ln okrepitev narodno samozavesti našega ljudstva. Tuji narodi so nam v toin oziru lahko zn vzgled! Čeprav malo pozno, bomo krenili zdaj tudi ml po pobudi p. Metoda Turnška po tej poti. Zato je njegovo delo med najpomembnejšimi, kar Jih je bilo napisanih v zadnjem času. Obžalovati jo samo, da bo izšlo deljeno in da dobimo letos snmo prvi del, ki obravnava čas od ndventa do posta.
S številnimi sodelavci in ob skrbnem upoštevanju neštetih razkropljenih virov jc zbral pisec verske običaje zn posamezno praznike, svetniške godove itd. z vsega slovenskega ozemlja, jih smiselno razvrstil pa poljudno pokaz.nl l morebitni poganski izvor nli poznejši način nastanka i njihov lepi sedanji krščanski smisel. Pri tem karalA piseo docela vštric s sedanjim stanjem našega narodopisja in se kaže tudi prijetno široko-grudnega. Na koncu posameznih odstavkov sledi zolo poraben pregled opisnnlh običajev, kjer pisec poudarja značilne potez.e pn svetuje in podaja potrebna praktična navodlln.
Knjigo krase številne skrbno izbrane slike.
Izven dvoma je, dn bo knjiga p. Metoda Turnška med najimenitnejšimi Mohorjevimi knjigami ne le v letošnjem knjižnem daru, ampak tudi med vsemi knjigami M D zadnjih let, Z nestrpnustjo bomo pričnkovnli nadaljevanja. Z drugim delom se delovni načrt p. Metoda Turnška namreč še ne Izčrpa. Tretji del bo obsega, predvidoma običaje oh zakramentih in zakramentalni, medlem ko hodo zavzemali četrt, del verjetno v celoti tako_ raznoliki in bogati svatovski običaji.
Nn nns pa jo, na sleherni slovenski družini, dn bo Pod vernim krovom« naše redno družinsko branje od rraznika do praznika, in da bodo običaji, ki jih opisuje, kraju in prilikam primerno pn v pravem duhu povsod oživeti in se vzdržali lz rodu v rod, v kmečkem, delavskem in nič manj tudi iz-obraženaketn okoljul	M. K.
Kip Riharda Jakopiča
Kipar Frančišek Smerdu je v poslednjem času izvršil portret pokojnega slovenskega mojstra liiliarda Jakopiča, vsem liani je šo v spominu mogočna pojava našega umetnostnega vidcu in genija, tako da si lahko spričo te plastike Fr. Smcr-duja prikličemo v kritično pomoč še svežo spomine. Pred nami je podoba Riharda Jakopiča žo proti večeru svojega življenja. Skrbi so mu razorale čelo, za katerim 'so je rodilo toliko čudovitih misli in zasnov. Teža življenja je vtisnila pečat na njegova lica in oči. Rahlo namršene obrvi pod slapom mogočnega šopa las in trdno znprta usta, skritn pod brki, pa pričajo o napetem premišljevanju, v katerega se je mojster poglobil. Prav to daje liku izraz nečesa nadčnsovnega, mnnumetalnega. Tak nekako je hll Jakopič, kadar se je sam ob večerih zasanjal v podobe, ki so stale na njegovem slikarskem stojalu. Ob takih trenutkih jo kakor skrivnost prehajalo od mojstra do podob ono licizrazno. kar daje njegovim slikam opojen pečat. Tudi v pogovorih sc jo mojstrovo obličje za trenutek navzelo slič-nesra izraza. Takrat smo vedeli, da ee njegove misli mude na daljnih, nikomur znanih in nedosegljivih poljanah.
Kipar Smerdu torej je lik Riharda Jakopiča kakor nam je ostal živ v spominu, odlično karakterizlral. Plastika jo izvršena v mavcu in ho razmnožena v več odlivkih, lalto da ho sleherni ljubitelj umetnosti lahko ohranil nn pokojnega mojstra dostojen in živ spomin.	dr. S. M.
živel sem mesec dni med partiza;
Piše prisiljen mobiliziranec
Morda se ti je že kdaj pripetilo, da si v dolgih in mučnih Banjah blodil po temnih, brezkončnih goščavah, v labirintu nazobčanih skal, drovesnih debol, pred nogami so so ti odpirala temna brezna in od vseli strani ao padalo grozečo sence.
Pogled jo bil zameglon, toda rešilnega žarka svetlobe, po katerem si tako hrepenel, pa ni bilo od nikoder. Vsepovsod samo tema in megla, ki ti je tiščala na senca, da niti misliti nisi mogel...
Zbudil si se ves prepoten, utrujen, v glavi ti jo šumelo. Začuden si gledal v hliščečo svetlobo belega dne, tipal predmete okrog Belie in se z občutkom olajšanja pro-pričal, da je dušeče indre vendarle konec ...
Pa zakaj to pripovedujem!
Prav podobno so jo godilo meni, ko sem se po enem mesecu klatenja med partizani vrnil v Ljubljano, bo okopa!, znebil mrčesa in se vlegel v posteljo z belim, čistim perilom. Skoraj nisem mogel verjeti, da je tisto dolge, mesec dni trajajoče more, ki mi .ie uničevala živce in dušila življenjsko silo, vendar konec ...
Komunistična partija in njeni sateliti, ki so se združili v Osvobodilni fronti, so pričeli že pred dvema letoma organizirati partizanske tolpe po dolenjskih gozdovih. Z širokopotezno spretno propagando so obdali
to tolpe z neko gloriolo mistlčnegn nacionalnega herojstva. Posobno meščanstvu so z veliko dozo fantazije in literarnimi rekviziti opisovali to življenje v gozdovih v neki idilično rožnati zarji. In v rodoljubnih, za vso osvobodilno nastrojenlh meščanih je res ta propagada našla hvaležen odmev. Mamice bo bo solzilo, hčerkice srdile, sinek jo pripravljal nahrbtnik, papa pa jc prikimaval: »Ja, naša mladina, to so pa tiči«.
Toda življenje gro preko vzhičenja In solzičcnja malih ljudi. »Heroji i so živeli in »delovali«, buržujl so jih podpirali. »Borili so 80 proti okupatorju in domačim Izdajalcem zn svobodo naroda.«
Tudi časopisje je o tej »borbi« poročalo. Toročnlo je o požgnnih slovenskih domovih, šolah, cerkvah, o poklnnih možeh, očetih, materah, fantih, dekletih, otrocih! Okupator jo ostal, svobode ni bilo od nikoder, izdajalci so se pa množili, In eni so verjeli tiskanemu časopisju, drugi zopet »časopisju* iz podzemlja.
Meni so je pn dogodilo, da som prišel, sicer neprostovoljno, na snmj torišče tegn »hoja-, živel med temi borci, kot »tovariš« med stotinami »tovarišev*, Spoznal sem dodobra to borbo« in to herojsko in idilično življenje in sem vesel, da gn je bilo kcncc. v tako kratkem času, četudi so jo meni zdel neskončni* dolg.
Sicer jo res, da sem se kot večina SIo-veneov žo ob nastopu komunistične OF postavil v vrste njenih nasprotnikov. Toda sedaj nočem pisati kakih načelnih misli o komunizmu, o njegovi pogubnosti zn mali slovenski narod, ne, o tem je bilo že dovolj napisanega pri nas, liočem podati le nekaj osebnih doživljajev, vtisov in misli, k. so so mi v tem času porodilo. To pišem vsem, tako tistim, ki verjamejo legalnemu časopisju kakor tudi tistim, ki prisegajo na ilegalne lističe.
Preden pa pričnem, hočem poudariti šc to, dn sem so vseskozi trudil, dn ločim moja ideološka gledanja ln nazoro od realnega življenja, v katerega 8cm prišel in D!l sem pripravljen .nnjti do njegn pozitiven odnos, čo bom videl, da gn je vreden. Imam popolnoma mirno vost, da svojih načel s tem niti za hipec nisem zatajil, kajti som mnenja, da jo življenjska resničnost tisti preizkusni kamen, ob katorem ee preizkušajo nnčcln in ideologijo ter njihova vrednost in sposobnost zn življenje.
Toda po enomesečnem neprostovoljnem življenju v partizanski svobodi sem od tam pobegnil in se vrnil v od Nemcev zasedeno Ljubljano kot še bolj prepričan nntikomu-nist. Dobil sem tam potrdilo, da sem res nn pravi poti, videl in slišni sem marsikaj, ka,' se mi je prej zdelo neverjetno in nemogoče. Videl som še marsikaj novega in take icčl, da bom rad verjel tudi to, kar so drugi videli, pa jim mnogi verjeti nočejo.
Sicer pa naj govori življenje samo Pisati pa liočem le resnico, kajti gotovo bo
kmalu tudi marsikdo izmed tistih, ki so te dneve sodoživljnli z menoj, mogel govoriti. In Boga prosim, dn bi jim življenje ohrnnil in to tnko tistim, ki so z menoj istega mišljenja, kakor tudi tistim, ki gledajo nn dogajanja skozi očnln, ki jim jih jc nataknila komunistična propaganda.
Italijanska kapitulacija.
8. september me jo zalotil v bližini Kočevja. Za nečastno dejanje kraljevskih italijanskih vorolomnih maršalov in generalov smo izvedeli šele naslednje jutro, v četrtek. V bližnjem Kočovju so je tamošnja italijanska posadka v pravcatem južnjaškom neredu, vpitju in letanju pripravljala na odhod.
Železniška proga proti Ljubljani ie bila prekinjena, porušen jo bil ze nad en teden nek rnostiček blizu Koblerjev, prav pred nosom bunkerja Bndoglijovskih vojščakov. Četudi jo bilo dovolj časa, rnostiček ni bil popravljen. Zakaj, nc vem. Videl «111 le to, da jo bil čez par dni rnostiček popravljen in da so so partizani prevnžnli z vlakom iz Kočevja v Grosuplje in nnzaj. Toda to Idilo so kmalu prekinila nemška lelaln, in jc bil »železniški promet nn svobodnem ozemlju* ukinjen. Pričeli so razdirat, rrogo, da nc bi dobili kakega obiska, ki Jim ne hi bil za-željen. Dvignili so na mnogih mestih pra gove in odvili tračnice. Tudi nelaj mostov so razrufili.
Terenski odbor OF v Kočevju je bil že nn delu in se pogajal s kraljevimi vojščaki za predajo orožja. Res je že cb 9 dopoldne
nastopila takozvnna »občlnskn zaščita«, ki pa jo bila le prekrščena partizanska terenska zaščita. Zahteva tamkajšnje Vaško straže, da ji izroči skladišča orožja in dovoli mobilizacijo zn orožje sposobnih moških pa je badoglijovski podrepnik odklonil.
Partizanska zaščita jo takoj zasedla bun-kerjo na bloku in gnrnntiraln Italijnnom prost odhod. Istočasno so pa poslali kurirja k najbližji partizanski tolpi v Mali gori, naj pride »osvobodit« Kočevje, vrata so odprta nn stežnj!
Tnko so dveletni »borci« proti komnniz-mu na koncu pokazali, kako resna je bila njihova borba,
V četrtek popoldne se je velika italijanska kolona podala na pot proti Ribnici. Bili so oboroženi, ker 6e je polkovniku vendar zdelo bolje, da ima kot garancijo za pot orožje v rokah, kot pa partizansko obljubo. Vrane se med seboj poznajol
Blizu Dolenje vasi pa Je kolono, ki so je pomikala v velikem neredu, ujtavila Čela partizanov in zahtevala oddajo orožja Po kratkih pogajanjih, ki so se razb-la so je pričel šo krajši boj. Brumni kraljevi junaki so po nekaj strelih prič-" metati orožji iz rok ir. kričati: »Non sparare, nan sparine, ne streljati«.
Sticl urjo je res kmalu polihnilj In kolona je liila hitro rnzorof.eua. Ko so Uli lnez uro/, 1, pt, so jlin partizani pohrnll š« opre. mo, konje, avtomobile, dragocenosti. Kraljevi vo;ščakl pa so jo mahnili peš po pronutf-panl cesti proti domovini.
Oddaja odrezkov oktobrskih živil, nakaznic
Ljubljanski mostni proskrbovalnl urad bo odrozke živilskih nakaznio za oktohor prevzoiual v Mestnem domu, II. liadstr., soba 8. toko, dn bodo 2. novembra prišli ua vrsto trgovol z začetnicami A—Bu, 3. no-vombrn lic do konca, 4. novembra C—F, 5. novembra O in H, 6. novembra I in J. 8. novembra IC do Km, 9. novembra Ko, 10. novembra Kr do konca, 11. novembra L, 12. novembra Ma, 13. novembra Me do konca, 15. novembra N in O, 16. novembra P— Pir, 17. novombra Pl do konca, 18. novembra Nabnvljalnn zadruga železničarjev, 19. novembra Nabnvljalnn zadruga drž. uslužbencev z Vodnikovega trga, 20. novembra trgovci R—So, 22. ovembra St-Š, 23. novombra T ln U, 24. novombra V, 25. novembra V in 2.
Peki pa pridojo na vrsto 26. novembra i začetnicami A—J, 27. novombra K—O, 29. novembra P in R. 30. novembra S—2.
Tosebej opoznrja mostni preskrbovalni urad na naslednje:
Trgovci morajo odrezko mesečnih živilskih nakaznio lepiti na enako kose papirja, tako, da bo na vsakem papirju nalepljenih po 31 dnevnih odrezkov (ker Ima oktohor 31 dni), kolikor jih je na živilski nakaznici za oktohor. Prt tem jo seveda troha ločiti osnovno karte od dodatnih. Sploh smojo btti na istem kosu papir.in nalepljeni le odrezki kart Iste vrsto, no pa odrezkl kart različnih vrst. Posebej je treba lepiti odrezko, ki je trgoveo nanjo prodni koruzno inoko, in sicor nn enak nači n, torej po 31 takih odrezkov zn koruzno moko na en list.
Za odrozko za maSčoho pripominjamo, da je treba nalepit) odrezke 4 celih serij Izdanih maščob (sorlja po 100 gr ua on list).
Nadalje opozarjamo trgovoe ln peke, nnj natančno upoštevajo gornji abecodnt razpored, ker bi bilo sicor pri preštevanju no-mogoče redno poslovanje. Znova tudi ponavljamo, da jo treba vsnko vrsto kart posebej povezati zn 100 skupaj ln to vedno z dvema paslcama. Na oboli paslcah naj bo oznnčenn vrsta blaga, ki so nanjo tisti odrozkl nn-rnSnjo, a nn eni toh pasio — torej no na obeh pnsicah — pa mora biti napisano tudi število odrezkov tistega snopiča, vrsta odrezkov, vrednost posameznega odrezka ln nazadnje množina blnga, ki jo snopič predstavlja.
Petrolej za oktober
Mostni preskrbovalni urad bo delil nakaznice z.a petrolej za mesec oktober tako, da pridejo v ponodeljek, 25 oktobrn na vrsto upravičenci z začetnicami A—C, v torek, 26. oktobra, D-F, v sredo, 27. oktobra, G-I, v četrtek, 23. oktobra, J in K, v petek, 29. oktobrn. L—N, v soboto, 30. oktobra, O in P, v torek, 2. novombra, It—S. v srodo, 3. uo-vembrn, T-V, v četrtek, 4. novembra. Z in 2. Urad ho petrolej nakazoval upravičencem izključno samo po gornjem razporedu vsak dan od 8-10 in od 15-17 v Mahrovi hiši na Krekovem trgu 10, soba 1, I. nadst.
Opozorilo pridelovalcem
KUPITE TAKOJ
eno najlepših knjig letošnjega leta svetovno znani Vvalter Scottov zgodoviniki roman
IVANH0E
«
ki ga je založilo intlzdalo uredništvo »Slovenca«. Dobite ga v vseh ljubljanskih knjigarnah in v veži Ljudske tiskarne. — Naroča te V UREDNIŠTVU .SLOVENCA«.
zelja in repe
Pridelovnlcl zelja in repe, ki uvažalo te pridelke v svežem ali predelanem stnniu v Ljubljano v svrlio prodajo, naj si preskrbe potrdila za Uvoz v pisarni Zveze ljubljanskih zcljarjov na Vodnikovem trgu v ' baraki 13.
Koledar
Četrtek, 21. vinotoka: Uršula, dovien In mučenica; Ililarijon, opat; Malh, spozna-valeo.
Lunina sprememba: 21. vinotoka zadnji krajoo ob 2.42. Herschel napoveduje mrzlo in dožovno vreme.
Petek, 22. vinotoka: Kordula, dovlca In mučonlcn; Vcndolin, opat; Melnuij, škof.
Zgodovinski paberki
21. vinotoka:
I. 1805. je Nclson pri rtiču Trsfalgarn
uničil frnncosko-špansko brodovje. Mir med Anglijo in Francijo, sklenjen v Amlensu (1802.) ni trajni dolgo. Angleži, ogroženi od naraščajoče francoske kontinentalno sile, so žo naslednjega lota napovedali Napoleonu vojno, posebno Se. ker so se Francozi polastili ustij dveh največjih veletokov sveta, Mississippijn in Amaconosa. Portugalci in Spanci so prepustili Napoleonu Louisinno in finyano. Genialni Korzičan je v kratkem času ustvaril močno brndovjo ln jo hotel vdreti na Britansko otočje. To namero je preprečil Napoleonu angleški ndmlral Nclson. ki je pri rtu Trn fa Iga m razbil frnn-cosko-špansko brndovjo in tnko zagotovil svoji domovini oblnst nn morju. Ogroženi Britanci so sc zvezali z Itusl, Švedi in Avstrijci. dn hi štrli francosko premoč. Napoleon je proti pričakovanju zaveznikov vdrl v južno Nemčijo in ujel pri Ulmu cesarsko vojsko pod poveljstvom genornln Mn-ckn, odločila pa .io potek vojno troenrska bitka pri Slavkovn na Mornvskem. Po tom porazu jo ce«ar Franc uvidel neusnešnost nndnl.in.le borbo in jo sklenil z Napoleonom mir v Bratislavi, ki je pomemben tudi zn zgodovino južnih Slovanov in Balkana sa i so se Francozi utrdili z zasedbo Dalmacije nn vzhodni obali Jadrana —
1. 18.1,1. so ie rodil Alfred Nobel, utemo-Uitclj Noblovlh nagrad.
Novi grobovi
•j- V Grohelnem je umrl gospod J n n e z Sluga, dolgoletni postajenačetnik. Pokopali gn bodo danes na farnem pokopališču v St. Vidu pri Grohelnem. Nnj mu sveti večna luči Žalujočim našo Iskreno sožalje.
Osebne novice
- Nov Inženir. V čotrtek, 7. oktobra t.
L, jo bil na tehnični fakulteti univerze v Ljubljani diplomirnn za inženirja kemijo g. Zdravko G o 1 j a r iz D. M. v Polju. — Čestitamo!
Dijaki!
Profesorji!
Naročite sc na poljudnoznanstveno zbirko knjig »Svet«, kt vam bo nudila bogat razgled človeške znanosti. Knjige so bogato Ilustrirane. Prepričajte se na že Izlšllh knjigah Denar In Ladje. — Sledilo bodo še drugo pomembno knjige kakor »Slovenske starosvetnostl«. »Egipt«, Avljnclja«, »Naselitev Amerike«, »Čuda rastlinstva« Itd. — Izvolite si v vsakem razredu zaupnika, ki ho pobira) mesečno naročnino ln vam donašal knj Igc. Za vas. dijake, to mesečna naročnina na »Svet« še posebno nizka. Do 1. novembra se lahko se naročilo na to zbirko po dosedanji nizki coni. ki jo le 15 Ur zn dMake — Kasneje po tej nizki ceui naročnikov ne bomo uogll več sprejemati.
Ne odlašajte niti dneva, ampak se naročite na »SVET« takoj!
Jubilej skrbne matere
Danes praznuje 70 letnico svojega življenja ln svoj god gospa Urška Selfert. Rodila so jo 21. oktobra 1873 v Zg. Šiški. Njen mož Je bil dalj časa delovodja knjigoveznice, po njegovi anirti pa je sama morala skr-botl za svoje tri otroke, katere je z veliko požrtvovalnostjo dobro preskrbela. Jo res skrbna in nad vse dobra mninica, ki Se danes, kljub starosti, vedno skrbi, dn hi se ja kateremu hudo no godilo. Bog obrani našo slavljen-ko Se dolgo vrsto let zdravo, sročno in zadovoljno.
*
—	Ljubljanski bogoslovcl naj pridejo v soinonišče v soboto, 23. oktobra, popoldne.
—	Cršnllnsk« cerkev praznuje danos redovno znščitnico sv. UrSulo. Ta dan so vrši v tej cerkvi celodnevno češčenjo sv. Rešnje-ga Telosa, ki se izpostavi ob 6.30 zjutraj. Svete mašo hodo do 11 dopoldne. Sklepna pobožnost se prične ob 6 zvočor. — V isti cerkvi se do prihodnjega ponedeljka vrši tudi develdnevnica v čast Kraljici miru In sicor vsnko jutro oh pol 7, zvečer ob pol 6, v nedeljo pa oh pol 4 popoldne.
—	Jasna noč, zjutraj rosa. V torek ponoči jo bilo jasno in lepo. Nebo posejano z neštetimi zvezdami, ki jih jo bilo res veselje občudovati. V srodo zjutraj so so Se videle mnoge zvezde v vsej svoji jutrnnji ble-ščobi, zlasti danica. Lahna megla je le malo časa valovila nizko po barjanski ravnini. Sonce je kmalu razpršilo to "megleno ton-čico. Jutro jo bilo lepo. Po (ravnikih pa Je padla močna rosa. Ko bi bila zjutraj temperatura padla na ničlo ali pod njo, bi Imeli v sredo zjutraj prav hudo slano. V torek je bil lep dnn. Dnevna temperatura +18.5 stopinjo Celzija. V sredo jutranji temperaturni minimum +7.5 stopinje. V sredo zjutraj je bilo jasno, nebo brez ohlakov, lo dol zahoda okoli Krima jo bil zagrnjen v nizke bele oblake. Lani 10. oktobra jo jutranja temperatura žo pndla pod ničlo. Bilo je ta dnn —1.6 stopinjo. Nastopila je Huda slana. Stanje barometra v sredo zjutraj 764 mm.
—	Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je daroval g. Len Sonvnn ml., trgovce v Ljubljani, znesek 300 tir namesto venca nn grob pokojne gospo .ludite Medved. Podporno društvo so za naklonjeni znesek najlepše zahvaljuje.
—	Sv. mnšn zadnšnlea zn pokojno gosno Josipino Krasna bo v petek. 22. 1. m. ob 7 - župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
—	Znižan« mu je bila visoka kazen. Nn okrožnem sodišču v Ljubljani .io bil letos konec marca obsojen zarndi zločina vlomnlh tatvin, ko jo v družbi dveh pa.idnšov vlnni-l.ial v shrambo in odnašal velike množino sladkorja, nek starejši mnloletnik na 2 loti in 6 mesecev robijo. Prvo sodišče — mali
kazenski senat — ni vpoStovalo obtoženčeve maloletuostl Bil je starejši mnloletnik in mil jn ie neknj mesecev maujknlo do polnoletnosti. Po zakonu pa je starejši inalolet-nik doložen gotovih olajšav glede kazni. Vrhovno kot kusneijsko sodiščo jo prvotno sodbo razveljavilo nnglašajoč, da .ie sodi-šf'0 prekoračilo kazensko oldost. da jo kršilo zakon v obtoženčevo škodo. Sedaj je bil ta starejši mnloletnik, ki je med tem časom žo postal polnolotnik, obsojen lo nn 1 leto in 10 mosecov robije. Znižana mu jo bila torej kazen za 8 mesecev.
—	Nesrečo na deželi. V Preserju je 27-letnemu posestnikovomu sinu Jožetu Petelinu padel debel tram nn levo nogo, ki mu ,1o jo hudo poškodoval. - V l.ngatcu .io 28-Ictni delavec padel in si zlomil levo nogo. Oba poškodovnnea so zdravita v ljubljanski splošni bolnišnici.
—	Važno za vsakogar sedaj In v bodoče jo znanje knjigovodstva korespondence, modernih iezlkov, strojepisja Itd. Novi dnevni in večerni točnji Izbira predmetov po želji. Pouk je dopoldne, popoldne nli zvečer. Učnimi zmerna. Informacijo in prospekte da ie ler sprejema prijave vsak dan dopoldne ln popoldne: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 15.
—	VIŠJI trgovski tečaj tprejema kot rodne slušatelje dljnkot-lnjo) ki ao dovršili višje razrede srodnje šolo in one, ki so dovršili redni enoletni trgovski tečaj. Vpisovanje So vos teden Informacije in novo prospekte dajo: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 13.
Silvester Graham je hil slovit zdravnik v Ameriki ki je ugotovil, kako zdrav ie kruli pečen Iz moke, ki Ima mnogo otrobov. V otrobih je namreč dosti iileiironn, t. J. plasti, ki ovija škrob v žitnem zrnu. 1 a snov jo posebno redllna ter zdrava, zato pa Grahamov kruli zdravniki priporočajo zlasti hotnim za sladkorno boleznijo, posebno radi ga imajo pa ludi vegeterijan-ol. Kor smo se pa vegoterijansko brano naučili spot spoštovali, zato znamo ceniti tudi kruh. ki je v n.inm še dosti aleurnnn nll zmletih otrobov. Tak kruli Ima izvrsten okus in jo tudi znatno bolj tečen kot kruli, pečen iz najfinejšo, nopolnomn bele moko. Toda včcra.t jo tipkarski Škrat iz Orahnmovpga kruba v •Slovencu, snokol nič knj slastni »grehov kruli . Zato popravljamo. dn jo iz pšenlčne nli ržene moko, kakršno smo sedaj dobili, pečeni kruh skoraj povsem enak in popolnoma enako vreden Ornhamnvemu kruhu, ki smo ga morali v mirnih časih kot speclallteto ptače-vnti precej drairo. Ni pa treba So posehoj opozarjati, da tako v pšeničnl kot v rženi ln ječmenovi moki, ki srno lo sedal dohiti, ni niti najmanjšega sledu fižola ali grnhn. sni so na;o gospodinje ki zpnin peči tudi rženi kruli, moko nnd vso pohvalile ter nnm znmcsile »nko okusen in roditrn kruli, kakršnega že nekaj let nismo Imeli.
Do I. novembra t. I.
sc lahko še naročile nn poljudno znanstveno zbirko knjig
»SVET«
Kasneje naročnikov ne bomo več sprejemali po sedanji nizki ceni!
—	7. živilskega trga. V mestni lop) ob Mahrovi hiši so v sredo proda ali zeljnnte glave, ki so jih v torek pripeljali kmetje s Posavja. Prodanega je bilo do 5(l(i0 kg želj«. V torek pn jo bito v mesto pripeljano do 15 velikih in nialili voz zelja, l;i pa je bilo določeno za gotovo zavode In bolelo V srodo je bilo na trgu prav veliko raznovrstnih gob. Treba pa jo omeniti, da nc-knteri gobarji prinašajo nn trg prav slabo blago, skorn.i že nnpol skvnrjcno. To je bilo posebno opažati pri mB«Icnknh in brinov-kaii. Izredno mnogo je bilo kravjnč. iežovk in čebularjev. Pri čenularjih unj bodo ljudje oprezni in naj zahtevajo, da mora biti vsak čebular prerezan. Dober in užiten je samo oni -čebular, ki pokaže prerezan lepo, opeki podobno barvo v prerezu. Nekatero ženske so prineslo na trg tudi druge zn ljubljanske gospodinjo nenavadne gobo. Po-nuinle so jih. a jih niso mogle spraviti v denar. Zdenjndnl trg jo bil dobro založen z vso jesensko zelenjavo.
—	Zemljiško kupčije. V prvi polovici oktobra je zemljiška knjiga zaznamovala 21 kupnih pogodb za celotno kupuo vrednost 644.178 lir.
—	Lekarne. No"no službo imn!o letarne: mr. Leuslek. Restjcva cesta ]. mr. Bohove. Kongresni trg 12, in mr. Komotar. Vič, Tržaška cesta 48.
Poizvedovanja
Nnjilena je bila ura. Dobi se pri: Kuž-nlk. Rimska cesta 23. pritličje, desno.
NE POZABITE KUPITI ROMAN V SLIKAH
» I V A N H 0 E «
Ob izdaji novih postnih znamk
Politični položaj Ljubljansko pokrajino so jo spremenil. Vsak filatelist sc Jo žo koj po imenovanju predsednika Ljubljanske pokrajino zavedel, da bo to gotovo prišlo do izraza tudi na znamkah, saj so to najsposobnejši dokumenti zgodovinskih dogajanj. Se preživo nuni jo pred očmi položaj pred dvoma lotoma, takrut ko so se Sli filateliste ljudje, ki so videli v znamkah lo možnost lahkega ln hitrega zaslužku.
FilatelistiSni klub »Ljnbljana«, ki Jo predstavnik slovenskih filatelistov, so jo zdaj kot prvi zavedel svoje naloge. Takoj ko jo doznal, ila bodo Izdano nove znamke. In sicer sedanje Italijanske s priložnostnim natiskom, jo ukrenil vse potrebno, da so zaščitijo interesi pravih zbiralcev — amaterjev.
Co hočemo, dn si slovenska filatelija popravi zapravljeni ugled, ki ga je v svetu po krivdi okupacijskih znamk od Co Ci. pa tjn do »Alto< Izgubila, moramo nastopiti Javno, odkrito ln knr je glavno — pošteno. Zanašamo se pri tem nn popolno razuine-vnnjo oblasti. Filatclijn jo dandanes že tako splošno razvita, da predstavlja dohodek od znamk zn državo že popolnomn zanesljivo postnvko v izkazu državnih dohodkov. S pametno politiko izdajanja zranik ima država možnost, tn dohodek povcJatl brez škodo zu filateliste.
Upravičeno loroj zahtevamo, da se tudi pri nas pokličejo v komisijo, ki odloča o osnutkih zn nove znamke, o njih zu-nniijl obliki in izdelavi nakladi in razdelitvi, tudi zastopniki filatelistov, Lo s sodelovanjem filatelistov je možno ustvariti I ros reelne znamke, ki nns hodo dostojno ro-prezentiralo pred svetom. Malo nas Jo Slovencev, n znlo nnj bo to, knr napravimo, res dobro in dokaz naših vrlin.
Zahtevamo strogo kontrolo nad Izdelanimi In pol izdelanimi znamkami. Vsa mn-kulntura nnj so komisijsko pregleda ln po odstranitvi kosov, ki so namenjeni za poštni muzej, tudi komisijsko uniči. Prav tnko se morajo uničiti tudi ploskmiloo (kllSejil odnosuo tipografski stavki natiskov ter pri poznejših nakladali rednih znamk tiskovno plošče. S takim ravnanjem so žo v kali za-
tre vsako špekulantstvo. Treba jo vedotl, da jo tudi Spekullraiijo ln navijanje cen znninkam prekršek, ki so bi moral kaznovati s prav tako strogimi kaznimi, kakor so kuznovuul oni, ki trgujejo nn črni borzi.
Vztrajamo na tem, da ima vsnk pošten filatelist, ki že leta in letn kupuje vsuko novo izdajo pravico, da dobi tudi ob takih izrednih prilikah preko svojega klubu toliko sorlj, kolikor jih potrebuje.
Poštno upravo prosimo, da svojo usluž-honco opozori nu njih dolžnosti. Filatelisti smo s pošturji vedno prljuteljl. Vendar no gre, da bi »e ponavljalo lo, knr so jo dogajalo ob času prvih okupacijskih znamk. Tudi okrožnica, da so posameznim osebam ne smejo prodiijuti večje količine ene in isto vrednote, bi tiilu na mestu. Špekulanti namreč lahko pokupijo eno samo vrednoto (običajno nižjol tor tu ko razhljojo popolno serijo. Ko ae cena tej vrednoti navljo na nemogočo višino, pa polagoma prihajajo s svojimi zalogami na duii To jo treba v bodoče onemogočiti.
»Slovenski filatelisti, včlanjeni v filate-lističiieni klubu »Ljubljana*, smo v par besedah povedali svojo željo in opozorili na vse ono. kar bi laliko privedlo do mučnih in neprljetir.h stvari. To smo smatrali za svojo dolžnost.
rilatellstlfnl klub »LJubljana«.
Ljudje, ki dajo pošti mnogo zaslužka
Ki vsakdo torej, da bi mogel reči da ima pošta njegove države sleherno leto četrt mittjona frankov dobička od njega. A to luliko rečeta sebi francoska filmska igralka llodvika Feuillčre in pevec Claveau, ki oba prejmeta vsak teden po 8000 pisem. V teh piHiniti Ju ljudje izprnSujejo — za svet v nnjra/.ličnejšib zadevah, saj so prepričani, da Jim bosta njih ljubljenca vsak ča* pravilno avetovnla Medtem ko Claveau vsa ta pisma, ki so opremljena z znamkami po 1.50 franka ponieče v knš, pa jih Igralka Feuillčre lepo »pravi za spomin in za svoje potomstvo.

Iz Urvn&ko
»Arhivski urad« pri zagrebškem državnem gledališču. 1'rl hrvatskem državnem gledališču v Zagrebu so ustanovili arhivski urad. ki l>o zbiral ili urejal gradivo za zgodovino hrvatsko gledališke umetnosti.
Slovesna otvoritev neniškecn znanstvenega zavod« v Zagrebu. Dno 23. t. m. ho v Zagrebu slovesno odprli Nemški znanstveni zavod. V zvezi s to slovesnostjo jo biln slavnostna predstava v državnem gledališču. sprejemi pri zunanjem in prosvelncin ministru in več slavnostnih predavanj.
Nove moči v asješkem gledališču. Za novo gledališko sezono je vodstvo osješkoga gledališka angažiralo tudi znano operetno pevko Marico Lubejevo.
Podpor« zemunskim občinskim uradnikom In nameščencem. Zoinunska občina je te dni izplačala vsem svojim uradnikom in nameščencem, ki «o v mestni službi vsnj žo Sest mesecev. cnkrntnl nabavni prispevek, in sicer v tej vlllni: poročeni ali pa vdovo 7, nepreskrbljenimi otroki 20.00(1 klin. poročeni brez otrok 15 000 kun neporočenim odn vdovcem nli vdovam brez otrok pa po 10 tisoč kun.
Ilrvat«k« cerkven« glnsh.i. TTrvntski '-e-sočnik »Crontin Snem- jo izdal v pose..ni knjigi zgodovinski prog!«d hrvatsko cerkvene glasbe, ki ga jo napisal profesor dr. Božidar Sirola.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
Drama:
Četrtek, 21. oktobra, oh 16 30: »Potopljeni
svet« Premieru. Rod Prvi. Petek, 22 oktobra, ob 16.30: »Potopljeni Vvct«.
Red A.
Sobota. 23. oktobr«. oh 16.30: »Cvetje v jo-scnl«. Izven. Ceno od 22 lir navzdol.
Opera:
Četrtek 21. oktobra, ob 16: »Netopir«. Opereta. Izven. Prvič v sezoni. Cene od 32 lir navzdol. Petek, 22 oktobra: Zaprto. Sobota. 23. oktobra, ob 16: »Thals«. Red Sobota.
Premiera na novo naštudlrnne slovensko drame »Potopljeni svet«, ki jo jo spisat Stanko Cnjnkar, bo drevi. Pisatelj je v njej razgrnil dramo človeka, ki ga srce in dvom odklonita s poti dolžnosti. Osrednja oseba je duhovnik in niegovn stremljenja in rn-zočarunjn na življenjski poti ob odložilni borbi med svojim hotenjem in dolžnostjo. Osebe: dr. Vetnnr — Grcrorin, Lilinnn Gar-nierjeva — Severjovu. Vivlna Garniorjeva
—	Pugljeva, monsignor Ciril — J. Kovič, Klara Vignv — Iloltnr Uktnarjevo, delavec
—	Blaž. Režiser K. Oregnrin. Straussova opereta »Netopir«. Prcvi bo
prva letošnja uprizoritev »Netopirja«, lo klasično repcrtnnrno opereto, v pretežno novi zasedbi Popularnost dola In njegovih melodil ter zanimiva zasedba obetajo uprizoritev. ki bo ustrezala namenu, dati ohr-in-stvu dvo uri lahke, todn vredno zabavo in oddih« v sprnščenju in smehu Peli hodo: Mlejnikovn. M. Sanclll. Ribičeva, Čuden. II. Snncin, Janko. Drenovcc, nadalje sodelujejo
■ ""S	......irjcn.
Oporeto bo letos dirigiral Samo Ilubad, ko-
reografija P. Golovina bo nova. snlo bodo plesali ftravnlčnrjeva, Klrbos, Itiiuškiirjovn lu Poffačur.
Radio Ljubljana
dnevni spored zn 21. oktober:
8.30-9 Jutranji pozdrav — 9—9.15 Poročila v nemščini in slovenščini — Prekinitev oddaje do 12.20 — 12.20 -12.30 Glasbeni uvod
—	13,10—IS.45 Poročila v nemščini In »loven-ščini — 12.15—11 Konoert glasbe za razvedrilo jzvain radijski orkester, vodi dirigent D. M. šiijaneo — 11 — 14.15 Poročila v nemščini — 14.15-15 Popoldanska clasba — Prekinitev oddajo do 17 — 17—17.15 Poročila v ncmS.Mni in slovenščini — 17.15 17.15 Popoldanski koncert — 17.45—18 Narodopisna ura
—	Prekinitev oddale do 19 — 19-19.30 Slovensko glasbo izvaja radijski orkester, vodi dirigent 1). M. ^ijnneo — 19.30-19.45 Poročita v slovenščini, poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini, napoved sporeda za naslednji dan — 19.45 C0 Mata medlgrn — 20 20.15 Poročila v nemščini — 20.15 -M Koncert mnir-ra orkestra vodi Stolni Stonnvlč 21 22 Onerctnn glasba — 22—22.10 Poročila v nemščini.
Iz gospodarstva
Zamena starih obrtnih listov odložena.
ftcf pokrajinsko uprave v Ljubljani je izdal razglas, po katerem se zamenjava obrtnih listov o lloži do nadaljnjega ln torej no bo treba do 5 decembru vlagati prošenj za izda io novih obrtnih listov.
Prijava v Italiji naročenega blaga. Pokrajinski gospodarski svet vubi vse tvrdke. da mu nemudoma prijavijo 1. vso blago, ki so gn s vo i t m dobaviteljem v Italiji že plačale, pa jim Se nt hi to dobavljeno. 2 vse v Itallll naročeno blago, pa Se neplačano. Za vsako izmed gornjih skupin nn i tvrdke sporočijo naslednje podatke: 1. naslov tvrd-ko dobaviteljice. 2. podrobna navedba vrsto blaga, 3 količina blngn. 4. znesek, ki jc bit plačan In konjno 5. dobavni rok. nko jc bil dogovorjen.
Izkaz Itelclishnnke za september 1943. Iz izkaza Keichsbanke za 15. september 1943 je razvidno, da jo znašal obtok bankovcev 29.188 milij. mnrk dočim so znašnlo nnlož-he tujih sredstev pri bnnki 5.330 milijonov. Nn drugi strani pa »o med aktivi izkazano naložbe banke s 34.359 milij. od toga menice in čeki ter državno blagajniške nakaznice 34.221 milij.. lomhardne terjatve :!0, vrednostni papirji 108 milij. mark. Kritje znnša v zlatu In devizah 77 milil. Nadalje ima bnnka v blagajnah za <00 milijonov mnrk rentnlh bankovcev, 36. milij. Pa kovancev, dočim znašajo razna aktiva 1.532 milij. mnrk.
Vojni stroški Zedlnjenlh držav. Iz nnj-novojših podatkov je razvidno, kako naraščajo vojni Stroški severnoameriških Zo-dinjonih držav. Tako so znašali vojni Stroški Zodinjenih držav v prvein letu 1.8 milijnrde, v diugem lotu 7.8. v tretjem pa zaradi vstopa v vojno žo 32 8. nato pa so stroški narasli na 80.5 milijard dolarjev, tnko dn so skupni stroški narasli nn 123 milijard dolarjev. Ti izdatki so bili lo do eno četrtino pokriti z rednimi državnimi dohodki, vse ostalo pa s posojili. Državni dolg je naraste! od začetka vojne pa doslej od 40 ila 111 inilij. dolarjev.
Partizanska »oblast« pa se je organizirala in začela »funkcionirati«.
Torcnci so tekali okoli m širili novice, dn je po celem Dolenjskem oblast prešla v njihovo roko, da so povsod kraljevi vojaki prošli k partizanom. Lo »bela garda« še bega v strahu pred pravično ljudsko sodbo in so zbira v večje tolpe, potem ko so jo • njeni včerajšnji pokrovitelji pustili na ce dilu.
Tako so govorili terenol, zganjali ljudi v gruče in popivali od veselja. Jaz pa sem tičal sredi tega »svobodnega« raja tih in obupan. Čakal sem, kdaj bodo oborožene! prišli pomo, pobrskali po moji preteklosti in me izročili »matildl« v oskrbo. Pa zaenkrat ni bilo nič takega. Ljudje me v tistem kraju So niso tako dobro poznali, zato novi »oblasti« nisem bil sumljiv.
Treba so je torej sprijazniti s položajem, kot jo bil, vsaj za nekaj čnsn. Sicer pa bo morda kmalu prišel čas, ko boš lahko ravnal tako, kot so bo tebi zdelo prav. Po drugI strani me pa jo skoraj tiščala radovednost, kako bo neki izgledalo to življenje: »Bom vsaj vedel in videl, kaj jo resnica.«
Proti večeru so jo v vasi pojavita prva patrulja »Narodno osvobodilne vojske«. Bilo jo pot mož iz Tomšičevo brigado. V osamljeni hiš! pred vasjo so ko ustavili ln se dodobra prepričali, da v vasi ni nobenih oboroženih ljudi, no Italijanov, ne vaško stražo. Ccz četrt ure so previdno v gosjem rodu prodrli v vas. Ce bi bita tako gosta mogla, da ne hi videl nit! pedenj pred nosom, bi jili gotovo vsakdo lahko zavohal že
na razdaljo deset korakov. Sicer smo se pozneje na ta vonj navadili, tudi sami smo se ga navzeli in naš organ za vonj jo otopel.
Pričeli so razlagati vaščanom, ki so sc v gruči zbrali okrog njih, da jo prišla zlata svoboda, sedaj ste osvobojeni in kmnlu pridejo Angleži, ki partizanom že pomagajo in jim bodo kot zaslužnim horccm proti okupatorju prepustili vso oblast in moč. Njihov vodnik jo še pristavil, da bodo sedaj vsi belogardisti likvidirani, takisto tudi njihovi slmpatlzerji, kor so izdajalci.
Ponoči oh pol dveh me zhudi neusmiljeno ropotanje po veznih vratih. Ko sem šel odpirat, sem slišal rezek glas od zunaj, ki je zabičeval: »Tovariši, sedaj prihajamo po dolgem času zopet med ljudi. Glejte, kako so boste obnašali. Ljudje vas bodo gledali in sodili. Morate so za sedaj vsaj malo premagati. Kogar pa dobim, da bo kaj ukradel. bo kaznovan, dn ho pomnil. To se žo vendar mora enkrat nohatl.«
V vežo je pridrla gruča ljudi z najrazličnejši m orožjem iu prav pestro obločonn, ozlroino zakrpana V šibki svetlobi svetilko sem videl poraščeno obraze, postavo so bilo sklonjene naprej pod oprtanimi nahrbtniki.
Razgrnili so koec po tloli in polegli. p0. veljnik čete pa je z gospodovalnim glasom zahteval vse ključe in si vse prostore ogledni. Nato ml je ključe vrnil, lo shrambo jc sam zaklenil, ključ vtaknil v žep in me zapodil spat.
Kmalu sem slišni ie gromko smrčanje stotino mož.
Toda kmalu se je oglasilo pokanje pušk in strojnio. Vnškn straža iz Kočevja si jo po junaški borbi priborila izhod proti Ribnici iu daljo proti Ljut,ljani.
Novi gostje so zjutraj procej dolgo spali. Kmalu po deveti uri pn se je pojavil potit-komisar in v spremstvu dveh prav pestro oblečenih, pa iznajdljivo zakrpanih partiza nov znova preiskal vso hišo. Potem se jo pričelo izpraševanje. Uil je sicer osorcn, pa vendar ne Burov. Oh koncu, ko si jo vzel vse podatke,,je naročil, dn se nihče nc sme odd aljiti iz hišo. Dejal je, da je prog!a.šcna splošna amnestija in splošna mobilizacija. Ves dan so patrulje iz bližnjih vasi doga-njale fante in može.
Zvečer ob sedmih sem žo stal v zboru zn pozdrav zastave, ki sta jo medtem sešiti dvo lovarišiel. Z grenkim občulkom sem gledal našo slovensko zastavo, omadeževano prav v sredi z rdečo peterokrako zvezdo.
Bita nns je dolga vrsta, stali smo pobiti, s povešoniim glavami in čakali, kaj bo.
Prišel je dežurni, ki si je obosil okrog rame moder trak. kot so ga nosili italijanski dežurni oifeirji.
Zadonela so povelja :»Mlrnol«, nato »N'a desno ravnaj sel«, zganili smo se kot ovce In so po dolgem prerivanju in prestopanju (or suvanju in zmerjanju !e postavil v ko li kor toliko ravno vrsto. Nato zopet »Mir-no!< in končno »Pozdravi,
Dežurni je dvignil desno pest k čepici in pričel s hrlpavim glasom »Naprej zastava Slave« in vsi smo poli za njim.
Co bi nas takrat slišal kak tujec, kt
naše himne no pozna, bi gotovo mislil, da
pojemo žatostinko za minulimi časi. Tako klaverno in neubrano je bilo to petje, da se ne da popisati. V njem se je z vso jasnostjo izražalo razpoloženje prisiljenih pevccv. Pet.ie je bilo tako ves čas mojega življenja med partizani in je gotovo tudi danes še takšno, če ne šc slabše.
Prav nič se ni poznalo, čo so stari partizani napenjali pljuča in grla, da so bili vsi rdeči v obraz in zabripani, tudi komnii-dantovo in komisnrjevo bodrenjo ni zaleglo.
Naposled je kom.idant določil posebnega zborovodja, ki naj hi \adi! pevce. Pa tudt ta ni dosegel posebnih uspehov. V pesmi so človek ne more zntajiti. Glasovi so bil! tako žalostni in Ioni, posem jc oh koncu prolia-jnln v nekako zamirajoče mrmranje, dn si mislil, dn je ne bomo izpeljali do konca Ce b« pa hStel komu najbolj jasno in neposred. no predočitl razpoloženje, moralo in borbeno sposobnost mobilizirane partizanske »vojske«, bi mu pa da! posneti nu ploščo našo pesem ob pozdravu zastave. In no hi mu bito potreba videti niti enega vojaka in vsska razlaga bi bita odveč. Kt smo so kdaj seSli z drugimi edinlcnml, som slišni in videl isto, ponekod So slabše, dobro pa nikoli.
Tako som stal tam v zboru, z desno pestjo oh glavi in premišljeval, kaj ho. Bil sem torej pravi .partizan I
V partizanskem bataljonu.
Naslednji dan »am jo pa koniadant ba laljona razložil, kako gloda nn položaj. Mod tem jo namreč mala četica narasla na ba-
taljon, kajti v Kočevju in okolici so »mobilizirali« vse fante in može, le terenski funkcionarji so stali. Iz hlvšogn hlapen, ki jo prišel v vas kot vodnik, jo napredoval v komandanta bataljona. Razumljivo, da je bil dobre volje.
»Tovariši,« je dejal, 'biti moralo veseli, da ste prišli v partizansko vojsko, kot sem sedaj jaz vesel. Veseli morato biti, ker so boste sedaj z nami lahko borili proti okupatorju. N'e smete misliti, da ste prišli med razbojnike, kajti mi nismo sami. Zn nami jo ves slovenski narod, ves jugoslovanski narod In ves narod vsega svotn. ln mi »» borilno za svobodo in smo so prvi začeli boriti. Pa ne samo za svobodo slovenskega na. roda, tudi za svobodo jugoslovanskega naroda in sploh vsega naroda sveta. In vidite, kako smo vas ml zdaj osvobodili od itnli-jnnskegn okupatorja lil šo vas bonto osvobodili, dokler no bomo1 vse dokončno osvobo. dill.
Vodite, da ste sednj zares svobodni. Bodite hvaležni iinin, ki sino vas po dveh lotili boja osvobodili in vas sprejeli sedaj v našo hrabro vojsko. Bolite ponosni na to. Ml smo v našo vojsko sprejeli tudi belo- in plavo-gardiste, ki so so podali pod naSo komando, ki so bili zaslepljeni (kdaj, nll sedaj, ko so so podali, nli prej - tega nI povedal. — Op pis.) Veste, ml morimo biti z vsomi prljnznt, dn si pridobimo ljudstvo, ki smo ga osvobodili.«
Za enkrat som hi) torej vnron pred preganjanjem, postal bem polnopraven .to.nrlš« med »tovariši«.	(Daljo.J

Ali se podnebje v Evropi spreminja? Vplivi Zalivskega toka
Dolga in jnjio huda zima leta 19+2 je l)ila povod za razglabljanja o evropskem podnebju, in mnogi so bili mnenja, da še Evropa opuža splošno pojeman je toplote. A kratkodobna omahovanja podnebja niso v mlajši zgodovini naše zemljine nobena redkost več, kakor o tem pričajo zgodovinska [voročila. Vendnr, če hočemo zadevo do dna dognnti, potem je treba vedno začeti z enim najvažnejših či-niteljev v oblikovanju evropskega podnebja, namreč z. vplivanjem Zalivskega loka. Od glavnega toka, ki poteka med Islandsko in Veliko Britanijo severnovzhodno proti podtečaj-niški ooni, se porazdelijo delni tokovi do Bijskajskega zaliva, do Uokovske-ga preliva, do Severnega morja in do Skandinavskih obal. Zalivski tok je tako rekoč evropska kurjava s toplo vodo in prav zaradi njega imamo Kolikor toliko ugodno zimsko podnebje. Če Zalivskega toka ne bi bilo, bi bila visa srednja Evropa pozimi pokrita z več metrov debelim snegom. S preiskavami je pojasnjeno, da toplota Zalivskega toka ni zmeraj enaka in da zato zime niso vedno enako hude uli mile.
Vremenoslovei menijo, da gre pri spremembi podnebja zn periodični |x>-juv. In zares vse podnebje že stoletja in tisočletja venomer spreminja. Ila-zen znane enajstletne periode sončnih peg, ki niso brez vpliva nn oblikovanje vremena, so dognali v razdobju 30 do 35 let še periodično nastajanje vlažnih oz. suhih razdobij, in iz starejših poročil in kronik so spozna,Ii še daljša omahovanja podnebja. Tnko so imeli v prejšnjem tisočletju v razdobju 250 do 2(it) let podnebne spremembe, ki so jih sledile slabe letine, draginje in bolezenske epidemije.
Po statističnih zapiskih tozadevnega strokovnjaka so bile zime krog leta 1715 jako mile. Ta strokovnjak navaja 110 letno vremensko periodo z najbolj mrzlimi razdobji Krog letn 1215, 1515, 1435, 1555, 1675 in 1875, in najbolj vročimi časi krog leta 1275, 1355, 1515, 1610, 1715, 1833 in bržkone 1945. Iz te statistike je razvidno, da je podnebje najbolj omahovalo vsakih 220 let.
Seveda niso vzroki podnebnih sprememb v Evropi splošno dokončno raiziskani. Nič še ne vemo, ali so temu vzrok izvenzemski vplivi, na primer povečanje izžarevanja sonca — ali pn drugi pojavi. Drži pn, da izvira zvišanje temperature v Evropi iz povečane; ka
tokov vročega zraka in se s tem pojasnjuje nenavadne učinke na bregovih Gronlantlije, Pristanišča na vzhodni obali so bila sicer več mesecev delj v ledu kot so zdaj. Segrevanje arktičnih pokrajin se od letu 1919 dalje še posebej opaža in se izraža tudi v spremembah življenja živali in rastlin. Na večino morskih bitij namreč jako vpliva temperatura in pu količina soli v morski vodi. V zvezi s tem so se v severnih morjih pojavile ribe, ki sicer prej ondi niso mogle nikdar živeti.
Ker sc je povečal zahodni tok, sle-
di iz tega bržkone to, da se je Zalivski tok malo odmaknil od Evrope, saj je bil njegov toplotni vpliv zudnju leta slabolncjši kot sicer. A to brez dvomu ne bo stalno. Zakaj nu podlagi novih statističnih proračunov je baje dognano, da so postalu poletju splošno hladnejša, zime pu so lxdj mile.
A tnrli to nobeno pravilo. Saj je mnogo vremenoslovcev, ki menijo, da bo treba računati z novim pojemu-jočim gibanjem podnebja. In to bi pomenilo, da bomo imeli v bodočnosti več bolj mrzlih zim iu bolj toplih poletij. Pri tem je nemara merodajen nam še povsem neznan ritem sonca, ki povzroča takšne periodične pojave. Brez dvoma moramo verjeti, da vplivajo na podnebje tudi višje sile iz vsomirjn, sile, ki sfu nam njih izvor in bistvo še velika skrivnost.
Znanost v feorfis za krušne žitarice
žuželke zastrupljajo same sebe. — Hrošček v preprogi se upira sesalki za prah.
Nn sto tisoče različnih žuželk se v naših krajih spreletuva in lazi okoli, in delimo jih nu take, ki num koristijo, in take, ki nas pikajo, in še nu lake, ki nam uničujejo blago in žro naša živila. Na komarje se ne bomo kdovekako jezili, ker imamo v mrzlih mesecih mir pred njimi. Tiste žuželke pa, ki nam uničujejo zailoge v shrambah in skladiščih, niso po vremenu in letnih časih skoraj nič ovirane. Leta 1935 so imeli v Nemčiji samo nn račun enega samega hrošča, »žilnega hroščka«, več ko 100 milijonov ninrk škode.
Kakor more policija navadno le tistega zločinca uspešno zasledovati in izslediti, če natančno pozna njegove življenjske navade, tako moremo pobijati naše škodljivce le s tem, da jih natančno poznamo.. »Tu so na varnem«, so dejali dopisniku nemškega lista o priliki obiska v biološkem državnem zavodu v Berlinu, in so pokazali nn vrsto zavezanih kozarcev za vkuhavanjo, ki so stali nn mizi enega laboratorijev. V teh posodah
in se razvijajo škodljivci naših shranil). Z ljubeznivo skrbnostjo opazujejo znanstveniki njih »zasebno« življenje, da bi dognali, kako bi jim življenje čim boli otežkočili, če se ne bi posrečilo, da bi jih povsem iztrebili. Izsledke vseh teh dognanj sporočajo industriji, ki proizvaja sredstvu za pobijanje, in pa gospodinjam skln-diščarjem, ki gredo skozi njih roke dobrine vsega naroda.
Kakor podolgostn, pol centimetra velika packa od črnita, kateri smo za .šalo s peresom dodali sedem no/ic, je , videti naš sovražnik, žitni hrošč. Če ega dovajanja toplote Zalivskega to- | pogleduš pozorneje, tedaj zapaziš, da a, kar je že nekaj let opažati. Po no- , jc ena od »nožic« — rilček. Z njim iz-vejših raziskanjih je namreč dogna- | vrta samica luknjico v žitno zrno in no, da Zalivski tok v svojem praviru, I pripravi gnezdo za svoj zarod. S ste-v Mehiškem zalivu in na obalah Elo- klenočisto tekočino, ki sc na zraku
strdi, luknjico zapre in jo stori nevidno. Čez osem dni se izleže iz jajčeca ličinka. Ker v žitnem skladišču ni baš loplo, si ličinka sama priskrbi gorkote. Knr se nam, ljudem, ki smo navezani na peči, lie posreči, io uspe tej živalci. S svojim dihanjem proiz
čina prodre w les in umori lesnega črva. Dragoceno pohištvo moreš rešiti
ride, že kakih 20 let povzroča zvišanje morskega podnebja, in dn je rokav scvcrtioatlant-kega toka. ki se med Norveško in špicbergi izliva v evropsko Severno morje, postul mnogo izdatnejši.
Seveda je bilo moči dokazati tndi ,	.	_
spremembo smeri Zalivskega toku in vaja v žitnem zrnu tropsko vročino
; * "-»'»SV i,
' 1
Dlo Elnlielten dcr deuUrhcn Marin« aln S chntz des Gcleltzuges Besen Norvegcn — NemSko vojne lnd^c Ščitijo tovorne 1 adje, kl plovejo proti NorvcSkl
več ko 30 stopinj Celzija. Ta toplota privabi druge hrošče, da izležejo jajčecu — in tako nastanejo gnezdišča. En par hroščev lahko v kakem toplem letu zuplodi 4000 potomcev, ki se vsi jako trudijo, da bi nam požrli krušno žito. Kukor z leseno strgalko, tako strgajo s svojimi čeljustnimi kleščami |x> škrobu, po stenah svoje votline v notrini žitnega zrna. Žito postane zaradi^ tega »rovarjenjn« lažje, in če gu vržemo v vodo, splavajo zrnu nn površino. Tako doženemo nnžrta zrna in s tem tudi zalego škodljivcev.
l)a rešimo žito, se zučne vojna s plinom. Med žito vtaknemo zn pest velike^ papirnate mošnjiče, ki je v njih prašek, ki prehaja iz svojega trdnega stanja naravnost v plin. Nato pokrijemo kupe žita s papirjem, in čez teden dni je odstranjena vsa nevurnost škodljivcev.
Teže smo kos škodljivcem, ki si za hrano izberejo les, oziroma celulozo. Če se v tihem stanovanju uli na podstrešju nenadoma oglasi neko skriv-rastejo nostno tiktakanje, potem je to samica lesnega črva, ki proizvaja tiktakanje tako, dn oklep glave drgne ob hrbtni oklep, du bi s tem privabila samca. Ljudje so nekoč mislili, tla je to znak, (la bo kdo v hiši kmalu umrl; znak pn jc, dn bo kmalu razpadlo |»ohištvo uli ostrešje, če ne bomo tega kmalu preprečili. Preprečimo pa to s tekočimi uničevalnimi sredstvi. Z njimi notna-žemo luknjice v lesu ali na tramov ju, ki so vhod v rove lesnega črva. Teko-prod Drag
le lako, da ga obdelujemo s tozadevnim plinom zu uničevanje mrčesa. Vsu ta sredstva natančno preiskujejo na posebnem oddelku biološkega zavoda, l iste škodljivce, ki so napadli še sveže posekan les, ki je še poln soka, uničujemo zdaj nu nov način. Nainaže-mo le zunanjo stran debel z impreg-nirnimi solmi, ki se skušajo s sokom lesnih cclic razredčili in prodirajo nn ta način globoko v notranjost lesa. Kako važna je ta skrb za j)osekan les, priča to, da se mora brzojavni drog, ki ni bil namazan s tem sredstvom, nadomestiti že čez 6 let, medtem ko zdrži obdelan brzojavni drog 33 let.
Nič kaj prijetno ni, čc opazimo v preprogi, v zimski obleki uli v blazinah pohištvu majhne luknjice, zlusti zdaj, ko moramo na take stvari še posebej paziti. V takih primerih pa ni tega zmeraj kriv molj. Večkrat je povzročitelj take škode hrošček v preprogi, ki je na videz podoben pikapolonici, le da jc manjši in da nima tako blcstečih se kril. Sesalka za prah ne more rešili preproge spričo njegovega potomstva. Ta hrošček v preprogi zna svoja jajčeca tako spretno skriti pod niti preproge ali dlako krzna, da jih moremo odstraniti le z močnim iztepavanjem. Če hočemo to zalego uničiti, moramo preproge in slične predmete posuti s preparatom para-diklorbencola (dobiš v drogeriji). A te škodljivce tudi lahko prisilimo k »samomoru«. Po opazovanju so dognali, da ima največ žuželk navado, da svoje, s prahom onesnažene tipalke in nožiee potezajo skozi grizala, da bi jih očistili. Tedaj so prišli znanstveniki t na misel, dn bi potresli strupen pra-I šok, da bi žuželke tako same sobe za-' tstrupljale.
62. »Mičca,« jo je pogledal, ko je zaprla vrata za seboj. »Kaj je s teboj?« »Slišala sem vas, da še bedite in sem mislila, da bi vam malo čaja dobro delo. Morda ste kaj bolni.«
»Kje neki! Kar bolan naj bi bil, kadar veter tuli. No, ker si že tu, pa ostani in pripravi! Mogoče mi bo lažje v prsih,« je zavzdihnil, kot bi hotel zajeti srce, ki je drgetalo.
TEL KINO SLOGA ""
rERRA-film poln dramatičnega dejanja go-vori k srcu vsakogar, ki ga vidi ter mora navdušiti tndi najbol| razvajeno občinstvo!
»VEČNI ZVOK«
Večni «vok gosti prepaja ta film ler f čudovito usodo vodi življenje nadarjenega godbenika.
V glavnih vlogah: Olga Iscbechova, Elfrie-de Datzig, Rudolf Prack. Režija: GUnther Hittau. Predstave ob IS In 17. Dnevna predprodaja vstopnic od U do 12.
TEl.
22-21
KINO UNION
Elegantna pustolovščina iz visokih aristokratskih krogov nekdanjega dunajskega dvora!
»SKRIVNOSTNA GROFICA«
Marto Ilarcll — Wolf Albnrh Rctly Klfricde Datzig — Pnul llorbigcr Predstava ob delavnikih ob 15.30 In 17.IB
MALI OfSLASl
PRODAJALKO
samostojno, za sadje in zelenjavo. sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7096.
ZELJE V GLAVAH kupuje Gospodarska zveza. Producenti dobijo prevozniee v njeni pisarni Bleiweisova (Tyrševa) cesta 29. (k
2 MLINARJA za valjčni mlin zmotna in mlinarja za izdelovanje kaše na kamnih sprejme valjčni mlin Frnnz Majdič. Vir, Domžale, (b
HLAPCA konjskega, za prevoz mlinskih Izdelkov in navajenega poljskih del sprejme mlin Majdič Kranz, Vir, Domžale.	(b
KUPIMO:
Kelcmina: bajke in pripovedke, Ramovš: dialcktološka karta; | Bogataj: Ortsrepetilo-I rinm; »Arpo«. vse Ict-J nike. PonudHe knji-' parni Kleinmnvr & Bamberg, Miklošičeva cesta 16.
AKADEMIK reven in marljiv, daje instrukcije zn ljudsko in srednjo lolo. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Marljivo poučuje« it. 6920.	u
Prodam oeka) SODO? od 50-50 Miro?« prt mernib ea kislo zelje.
E, zmerni ceni. — B uštia. Vodnikov trg 2
Kupim prazna
STEKLENICE vseh trsi (a dobro plačam. « B. Guitio Vodnikov trn 2.
ELEKTRIČNO PEČ kupim. Naslov v upravi »Slovenca« 7038.
PISALNE STROJE
in računske ter železne stoječe blagajne kupuje po najvišji dnevni ccni tvrdka »tVKHEST«, PrcSerno-va ul. 44.
ROMANE v nemščini, iz zadnjih let, ponudite knjigarni Klcininnvr & Bamberg, Miklošičeva 16.
MALO HIŠICO
tudi tako za popraviti kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Takij gotovina« št. 7126. (]>
POZIV!
Vsi tisti, ki imajo v posesti preko Joo.ooo lir premoženja, naj se prostovoljno javijo znanstveniku - psihologu, da jim proti malenkostni nagradi pove prihodnji življenjski razvoj. Dopise pošiljati na upravo »Slovenca« pod »Moder« 7057. Tajnost zajamčena, (o
STANOVANJE čeprav enosobno iščem za takoj. Grem tudi. za hišniku. Sem ključavničar, mehanik in elektromonter. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7097.	(c
SOBO v sredini mesta, oddam čez dan odsotni gospodični. Naslov v upravi »Slovenca« pod .št. 7100.	(s
GDČ. REZI
post rež n ico, prosim, dn se nujno zglasi: Ob zeleni jami H. (o
POSTREžNICO za pomivanje in likanje sprejmem takoj od pol 2 dalje. Dalmatinova 3-111, desno. (b
»SINGER«
šivalni stroj, zelo ugoden za domačo uporabo. prodani za 1750 I . Pred škofijo 19. Adamič.
PRODAMO
spalnico iz mehkega lesa, samsko spalnico iz trdega lesa, lepe železne postelje z mrežami, posamezne |>o-stelje in omare, mize, predsobne garniture, otroško košaro, otroško leseno posteljo in drugo. Trgovina Ogled Mestni trg št. 3 (vhod skozi vežo).	(I
RAZPRODAJA KOLES najboljše nemške znamke. več komadov dam-skih in moških po zelo znižani ceni. Merkur, Puharjeva 6. (oo
VEČ TRfCIKLJEV
novi in rabljeni po zelo znižani ceni naprodaj. Merkur, Puharjc-ya št. 6.	(oo
MOTORNA KOLESA
najnovejši modeli od 125—300 ccm, za skoraj polovično ceno današnje vrednosti prodamo. Merkur, Puhar-jeva 6.	(f
ISčEM ZA TAKOJ:
4 pečarje in polagalec ploščic, 4 pleskarje, 4 slikarje, 2 elektromonter ja in 2 monterja za centralne kurjave. Prijave sprejema dnevno od 9 do pol 13 Tehnična pisarna Ing. Jos. Otahal, Frančiškanska ul. 10, dvorišče. (b
7AGAR
za polnojcrincnik irt vcnccijanko — dober brusač, išče kakršno koli službo. Ponudbe v upravo »Slov.« poti »Takoj« št. 7106. (a
STROlNlK - KIJRJAC
s prakso pri parnih žapali. dober brusač, išče službo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Takoj« St. 7103. (a.
SLUŽBO HIŠNIKA
sluge in slično iščem* Ponudbe upravi »Slovenca« pod St. 710S. (a
PRAZNE ZABOJE vseh velikosti in 30 litrske sodčke, primerno za kisnnjc zelja, ugodno proda Gerovac —* Kolodvorska ulica 8. _ (1
POSODO za kisnnjc zelja dobilo pri Gospodarski zvezi, Biciweisova 29. (I
ZELJE V GLAVAH
kupuje »Gospodarska zveza«. Producenti dobijo prevozniee v njeni pisarni BIciweisova (Tvršcvaj cesta št. 29.
(k
BREZOVE METLE
držaje za lopato, » mola itd., dobite pri Go-i spodarski zvezi. Hlci-weisova 29 in Maisi rova 10.	(I
Tovorni in poltovorni AVTO
še kot v novem stanju, zelo ugodno naprodaj. Merkur. Puharjevu 6.
IZREDNO DOBRO PLAČAMO zn bicikelj gume. motorne gume. nvto-gu-ine in biciklje. Merkur, Puharjeva 6. *k
t
Vdani v voljo Vsemogočnega javljamo žalostno vest, da jc odšel k svoji ljubljeni ženi Pavli roj. Maček, umrli pred 14 meseci, naš nadvse dobri sin, brat, svak, stric in zlati očka, gospod
Sluga Janez
dolgoletni postajenačelnik v G r ob c I n e m
Pogreb bo v četrtek dopoldne no farnem pokopaliččn v St. Vidu pri Grobclnem. Sveta maša zadušnica sc bo darovala v cerkvi sv. Cirila in Metoda dne 11. novembra 1943 ob osmih zjutraj.
Grobelno, Ljubljana, Logntec, D. M. v Polju, 20. oklobrn 1941.
Globoko žalnjoči: sirote: Janezek, Marjančka in Mite k; starši, sestri in ostalo sorodstvo.
Danes ti moram neknj pisati o
svojem razredniku. Piše se jnnko Petrušič in zelo nam je všeč. Meni pravi samo Lučka. Uči nas zemljepis. Njegove ure so zelo lepe. Ti bi gn morala |>oz.nati, potem l)i videla, kako prijazen človek je...«
.Mojci Mihelakovi je za trenutek zastalo srce. Tiho je strmela v pismo, nato je dvignila obraz in pogledala skozi okno na opusteli vrt,' ki ga je obsevalo slabotno novembrsko sonce.
... I i bi ga morala poznati, potem bi videla, knko prijazen človek je...
Ti zlutn moja Lučka! je šepetala Mojca in stiskala nečakinjino pismo k ustnicam. Ti moja ljuba, dobra deklica ! Kje si vzela te besede, Kdo ti je navdihnil to čudno misel?
Otožen nasmeh ji jo prisijal na obraz.
Oh Lučka, rla ti veš... Kje si bila še ti, ko sem jaz že poznala tvojega razrednika!
Pomirila se je, žalostni spomin je bil potešen. Ko pa se je zgrnil večer in so na jasnem nebu zužarele zvezde, jo je zgrabilo koprnenje, da so ji solze silile v oči.
Janko Petrušič, kako je s labo?
N o v a 1 a
Tako se ni spraševala dvajsetletna mladenka, marveč zrela ženska pet in tridesetih let.
Janko Petrušič, knko je s tabo?
Gledala je zvezde; še nikdar ji ni bila noč tako strašno bridka in samotna; še nikdar ji ni bilo srce taJco žalostno, razen tistega davnega avgustovskega popoldneva, ko se je ob Bohinjskem jezeru odpovedula ljubezni in sreči...
Janko Petrušič, kako je s tabo? ^
Veličastno nebo jo je zrlo s tisoči svetlih, veselo utripajočih očesc, medtem ko je na vrtu ležala bela slana. Nenadno jo je prevzelo občutje, dn se nahaja v nekem drugem, resničnem, sanjskem svetu, zakaj nikdar v teh petnajstih letih je ni misel nn Janka Petrušiča tako silno povzdignila do božjih zvezd.
Janko Petrušič. kako je s tabo?
Mojca je mislila nanj, koprnela in trpela — in ni vedela, kaj ji je storiti. Ali naj se potaji? Ali nnj obišče Lučko — in njenega razrednika? Dnevi so sc vrstili, misel na Janka je bila vedno mufnejša, vedno bolj živa. _
Knko jo bo pogledal, če ga obišče, Ali je ohranil nanjo lep spomin uli jo
je njegovo srce v trpljenju že davno obsodilo, zavrglo in pozabilo?
Ni več pomišljala, kaj nnj stori. Sklenila je obiskati Lučko in se oglasiti pri profesorju Petrušiču.
Toda nov pomislek jo je oplašil.
Kaj, čo je Ja;iko poročen?
Morebiti jo srečno poročen... Ta kaj mc bo vznemirjala ta bleda sebična misel. Lc kilo na njegovem mestu se ne bi poročil? Nu gimnazijo pojdem in ga povprašam, kako jc zadovoljen z Lučko. Tako bo najbolje in bo na vse strani pruv.
V začetku decembra jo prišla v Novo mesto k sestrični in k Lučki. Pot na gimnazijo pa ni bila tako brezskrbno vesela. Kaj si bo Petrušič mislil, ko jo zagleda? Ali jo bo hotel poznati ali pa bo z njo hladno vljuden?
Ko ga jc čakala v govorilnici, ,ic bila rahlo razburjena. Stala je pri oknu in gledala proti vratom v posvetovalnico. Bil je odmor in veseli živ-žav mladine, hitra hoja po razredih in hodnikih in tekanje po stopniščih se je zlivalo v hrum in šum — gimnazija 'je bila podobna ogromnemu čebelne mu panju.
»Prosim,« se je oglasil Janko na vratih, sc približal dami in ji ponudil roko. Dala mu je desnico in ga zuvzc-to gledala.
Janko si je pogladil visoko čelo in lase. kakor iln bi hotel zbrisati privid in se v zadregi nasmehnil.
»Ali... ali ste vi, Mojca —?« >Mojca Mihelakova,« je tiho odvrnila. »Prišla sem, da pozvem, kako napreduje Močilnik Lucija iz prve a. Jaz sem njena teta.«
Janko se je znašel; v trenutku se je odločil, da z nobeno kretnjo ne izda svojih čustev. Bil je še vedno zvest samemu sebi in svojemu davnemu načelu: biti neuklonljiv in pred nikomer jecljati.
Mirno je odšel po razredno polo, se vrnil in bral. Mojca ga ni poslušala. Srce ji je utripalo in bala se je, da se bo zrušila pred profesorjem. Gledala jc njegovo levico — poročnega prstana ni videla... Tedaj se je Janko ozrl vanjo.
»Spričo takih ocen ste lahko popolnoma zadovoljni z Močilnik Lucijo, nc?«
»Z Lučko,« se je nasmehnila, nato se mu je vljudno zahvalila.
»Ali ostanete dalj časa tukaj,« jo je vprašal in videti je bilo, da se mu nikamor ne mudi.
»Miklavžev večer bi še rada tukaj prebila, zlasti zaradi Lučke.«
»Ali ji bo Miklavž kaj lepega prinesel?« se je pošalil.
Tako sta ob Lučki pozabila drug nn drugega, tako sta si skrivalo veliko presenečenje, ko sla se njuni življenjski poti iio petnajstih letih spet srečali. Zato ni bilo nič čudnega, ako sta drug o drugem enako zamišljeno
in grenko sodila: kako je to mogoče, da ni ostala v srcu niti ena sama ljubezenska misel?
Kolikokrat je Jnnko mislil na Mojco v petnajstih letih? Kolikokrat si jO je želel ob sebi zlasti v zadnjem času? Morebiti tega niti sam ni vedel, ker jo že v kali zavračal in dtišil sleherno koprnenje. sleherni spomin. In vendar
—	zdaj mu je bilo čisto jasno, dn ni ušel samemu sebi, da je vseh teh petnajst let le vrtoglavo begal s svojo bolečino v zučaronem krogu.
Mojca Mihelakova jo tu, v Novem mestu, pri Lučki! Ali je to mogoče? Alt niso vsP skupaj le sanje, ki so ga zmogle p> tolikih lotili ir* Iu... knko neki sc jc mogel tako hladno in službeno vesti do nje? Kje jc yzcl svojo žaljivo ravnodušnost?
Postalo mu jc jasno, da je zagrešil veliko krivdo in da jo mora popraviti. Kaj si bo sicer Mojca mislila o njem? Ali ni bila nekoč med njima velika ljubezen in — ali si je nista tudi izpričala, kakor bi... tiho, tiho, mučni spomin!
Nisva več nezrela človeka, si je govoril dalje. I rebn je tehtati besede in dejanja Kaj ji naj očitam? ln mislim, da mi tudi ona nc more ničesar očitati. Petnajst let «va si ostala čudno zvesta
—	nisva se poročilu —, čeprav sva se hotela pozabiti in svn bežala drug pred drugim. Kako jo moglo to zgoditi?. Ali jc bilo potrebno? Zakaj?
FihT^udska"tiskarna« — Z« .Lludsko tiskarno. - Per .Llndska tiskarna.; Jože Kramarič - Heransčeber. izdalatell. editorc: bi Joža Sod!. - SctirUUell«. nrednik redattore, Viktor Cenčii