Leto LXVm., št. 228
LfnMfana, torek 8. oktobra lojS
Din i.-
•znaja vsaK dan popoldne, izvzemal nedelje ud praznike. — inaerau do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.-, već JI inserati petit /rsta Din 4.-. Popust po dogovoru, Inseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.- Rokopisi se ne vračajo
UREDNIŠTVO IN CJPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva olica Atev. 6
Telefon: 3122. 3123, 3124, 3125 in 3126
Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva Sb. — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon' St. 26. — CELJE: cellsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon St_ 60, podružnica uprave: Kocenova olica 2. telefon st. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 10L
Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it 10.351.
Abesinska protiofenziva
Abesinske redne čete še niso posegle v borbo z Italijani ter se
sedaj pripravljajo za protioienzivo
Addis Abeba, 8. oktobra. Oficijelni komunike izjavlja, da je imel abesinski cesar od samega početka namen prepustiti Aduo Italijanom brez boja in da je guvernerju pokrajine Tigre rasu Se-jumu izrecno odredil, naj se umakne, zatem pa z okoliških hribov vznemirja italijanske Čete. Ras Sejum je imel na razpolago samo 20.000 vojakov, ki so bili oboroženi s puškami najstarejšega tipa, kljub temu pa se je uprl cesarski odredbi ter se spustil v borbo z italijansko vojsko, katere prodiranje je zadržal za cele 4 dni.
Po vsem tem je cesar brzojavno pozval rasa Sejuma, naj se pokori izdanemu ukazu, in mu je tudi zagrozil, da ga bo odpoklical. Šele na to grožnjo se je ras Sejum odločil, da se umakne s svojimi četami. Ta umik je bil izvršen v noči na nedeljo in čim so Italijani opazili, da so Abesinci opustili svoje postojanke, so v nedeljo brez boja zasedli Aduo.
Malenkosten uspeh italijanskih letal
Addis Abeba, 8. oktobra. w. Na severni fronti se razvija gverilska vojna. Na vzhodni fronti ni nobenih večjih vojnih operacij. Napadi italijanskih letal so imeli tu le malo uspeha, ker bombe na močvirnatih tleh niso eksplodirale, V pokrajini An s i je položaj še popolnoma nejasen. Vzbuja začudenje, ker so Italijani proti pričakovanju poslali v to pokrajino v borbo zgolj pehoto na-mestu motoriziranih čet, ki bi mogle v danakilski puščavi brez vode hitreje prodirati kakor pa pehota.
Abesinski operacijski načrt neizpremenj en
Addis Abeba, 8. oktobra. w. Abesinske čete so na severu dežele dosegle znatne uspehe. Baje so prodrle že do kraja Adi Kai v Eritreji, d očim je na zapadnem krilu italijanske vojske manjša abesinska armada prekoračila reko Mareb ter se nahaja na pohodu proti kraju Adi U grl Kakor vse kaže, gre za manjše boje, ki naj otežkočijo konsolidacijo razmer na ozemlju, katerega so doslej zasedle italijanske čete. Na gorovju okoli Adue in Adigrata so v teku gverilski boji. Na črti Aksum-Ma-kale se koncentrirajo velike abesinske čete. Položaj za Abesince n! neugoden. Zavzetje Adue po italijanskih četah ni izpremenilo ahesinskega operacijskega načrta.
Abesinci ujeli Štiri tanke
London, 8. oktobra. Iz podrobnih poročil londonskih list v o zavzetju Adue je razvidno, da ni bilo posebno velikih bojev. Abesinci so brez vsakega odpora pustili Italijanom priti v to zgodovinsko mesto in se njihove glavne sile še niso spopadle z Mussolinijevimi četami. Do snoči so Italijani prodrli na abesinsko ozemlje 25 milj daleč, fronta pa je široka 30 milj. Ras Sejum, poveljnik v Tigri se je po padcu Adue umaknil na Črto Aksum — Makale, kjer čaka na prihod redne abesinske vojske, močne 100.000 mož. da potisne italijanske čete nazaj v Eritrejo.
Potrjuje se vest, da so Abesinci zasjeli 4 italijanske tanke, ki so zašli v pripravljene pasti, globoko izkopane jame. Kljub vsem naporomo jih Italijani niso mogli izvleči iz jam ter so Abesinci posadke tankov pobili.
Nadaljnjja italijanska ofenziva
London, 8. oktobra. Ko so Italijani utrdili pri Adui, so včeraj prešli v nadaljnjo ofenzivo. Pehota se sicer ni premaknila s svojih postojank, pač pa sta poleteli dve eskadrilji težkih letal za bombardiranje v smeri proti mestu Aksum, ki je Abesincem posebno sveto. Ko bodo letala za bombardiranje izvršila zadosti opustošenja bo začela prodirati pehota pod zaščito tankov, strojnic in topništva. Po zadnjih vesteh italijanske Čete še niso zavzele Aksuma.
Na severovzhodni fronti se Italijani po zavzetju gore Musa Ali pripravljajo na velik napad proti jugovzhodu, da bi prispeli do železnice Addis Abeba — Djibuti. Pri tem pohodu ne bodo sodelovale čete iz Italije, temveč domaćin-
ske čete iz Eritreje, ki jim bo poverjena naloga, da prekoračijo 150 km brez-vodnega ozemlja in pridejo tako do železniške proge. To bo izredno tvegan pohod, ker vlada v teh krajih silna vročina, tudi do 50 stopinj nad ničlo.
Italijani grade sedaj ceste
Rim, 8. oktobra. AA. Prva etapa borbe v vzhodni Afriki se je končala z okupacijo vseh točk, ki jih je določal italijanski načrt. Vse kaže, da bo italijansko vrhovno povel jništvo odločilo za odmor, da bi italijanski inženjerski oddelki zgradili ceste in utrdbe na zasedenem terenu in pripravili novo bazo za nadaljnje prodiranje v abesinsko ozemlje.
Italijanska fronta se razteza od Adigrata do Adue. Pred njo leži gorski masiv Ambaa Agir, na katerem so koncentrirane abesinske vojne sile. Ko so Italijani prodirali proti Adui, niso naleteli na abesinsko regularno vojsko, nego na večje in manjše skupine voj-ščakov posameznjh plemen.
Po informacijah uradnih krogov letala, ki so jih doslej uporabljali v borbi, niso bila najnovejšega izdelka. V vzhodni Afriki ima Italija 27 eskadril, to je 324 letal. Pri prvih operacijah jih je sodelovalo le gotovo število.
Italijani zavzeli Aksum ?
London, 8. oktobra, p. Reuterjev dopisnik poroča, da so Italijani danes zavzeli Aksum in s tem postali gospodarji svega ozemlja med Aduo in Aksu-mom. Tujci zapuščajo Abesinijo in so vsi vlaki, ki odhajajo iz Addis Abebe v Djibuti, prenapolnjeni.
Pred abesinsko ofenzivo v Ogadenu
Addis Abeba, 8. oktobra. Iz Makale, kjer se nahaja glavni stan severne abesinske vojske poročajo, da pripravljajo Italijani po zavzetju Adue nov udarec. Danes so se pričeli v okolici Aksuma veliki boji Na skrajnem severoza-padu so Abesinci začeli protiofenzivo, prav tako pa se zdi, da se zbirajo abesinske čete tudi ob vzhodnem boku italijanske vojske. Prav tako pripravlja abesinsko vrhovno poveljništvo ofenzivne ukrepe večjega obsega na vzhodu, kjer so Italijani v nedeljo zavzeli Gerlo-gubi.
Cesar Haile Selasie odpotoval na fronto
Addis Abeba, 8. oktobra, v. Abesinski cesar Haile Selassi je včeraj odpotoval z letalom na fronto. Prebivalstvo prestolnice mu je pri odhodu priredilo navdušene ovacije.
Inozemski diplomati proti letalskim napadom
Addis Abeba, 8. oktobra, g. Tukajšnji diplomatski zastopniki so sklenili so* giasno, da bodo brzojavno opozorili svoje vlade, da sta Addis Abeba in Di-redava nezaščiteni pred napadi in zraka- Zato naj bi se italijanska vlada pozvala, da teh mest ne bombardira, ker živijo v njih razmeroma velike kolonije tujcev.
Angleški vojni ukrepi v Egiptu
Aleksandrija, 8. oktobra, r. Vsak dan prihajajo v Aleksandri jo novi angleški transporti vomih letal za ojačenje letalskih sil v Egiptu. Po zanesljivih in. formacijah je angleških letal v Egiptu doslej že 1.301. Angleži dovažajo z vojnimi ladjami tudi težko topništvo. Vzdolž obale od Aleksandrije proti Suezu in proti zapadu je postavljenih že nad sto angleških baterij velikega kalibra. Angleži utrjujejo pospešeno tudi zapadne meje Egipta proti Libiji. Danes so poslali Angleži in Egipčani na to mejo veliko število vojaštva in mnogo municije.
Velike pošiljatve orožja v Abesinijo
Rim, 8. oktobra, o. List »Ottobrec poroča, da prihaja zadnje tedne v Abesinijo 7elo mnogo orožia in streliva i? Anglije in Češkoslovaške Izdelano je v tovarnah NViokers in Skoda. Orožje pošiljajo v Abe-
sinijo preko Egipta in Sudana, Kenije in Angleške Somalije. Vkrcavajo ga v nizozemskih, belgijskih, nemških, raznih skandinavskih in baltiških pristaniščih. List pravi, da je to izdaja belega plemena in njegove tisočletne civilizacije ter napada škofa canterburvjskega, bivšega zunanjega ministra Simona, ministrskega predsednika Baldwina in bivšega ministrskega predsed-sednika Macdonalda, češ, da so delničarji angleških tvornic orožja. Prav tako ostro napada tvornice Škode, o katerih pravi, da so v neposrednih poslovnih zvezah in pod kontrolo Schneider - Creurzota in \Vickersa, nad vsemi pa naj bd dom in ira 1 zloglasni duh Vasilija Zaharova.
Pomoč Rdečega križa Abesincem
Addis Abeba, 8. oktobra. AA. Abesinski Rdeči kr ž je zahteval od mednarodnega Rdečega križ« mesečno pomoč v znesku 10.000 funtov šterlingov, čeprav so tu mnenja, da ta podpora ne bo zadostna za vojsko, ki šteje 750.000 mož.
Kožne bolezni v italijanskih kolonijah
London, 8. oktobra, d. Pristaniške oblasti v raznih angleških luikan so prejele nalog, naj strogo nadzorujejo v zdravstvenem pogledu italijanske ladje, ker bo angleške pblasti zvedele, da so se v italijanskih kolonijah v Vzhodni Afriki pojavile razne kužne bolezni, ki so jih pre nesli tudi v Italijo- Govore, da so se že pojavili med italijanskimi vojaki tudi primeri kutgre in črnega prišca. Večje število obolelih so prepeljali na otoke Dode kaneza. >Sunday Chironiclec trdi, da so italijanske oblaki odredile, naj ee o teh obolenjih čuva najstrožja tajn^rt, v angleških pomorskih krogih so pa vendar zvedeli zanje in je zato nastalo med njimi veliko vznemirjenje.
Italijansko brodovje na Rdečem morju
London, 8. oktobra. AA. >Times< poročajo, da imajo Italijani na Rdečem morju zdaj zbranh 25 vojnih ladij, med njimi križarko »Tararrto«, štiri podmornice, več rušilcev  in  drugih  pomožnih vojnih lad^j.
Švedski oficirji ostanejo v Abesiniji
Addis Abeba, 8. oktobra, b. Švedska vojaška komisija bo, čeprav je bila odpoklicana, Še nadalje   ostala v Abesiniji.
Italija ne priznava nobene kontrole
Milan, 8. oktobra. AA. >Corierre dela sera« pravi v posebnem članku o prodiranju italijanske vojske v Abesinijo, da je italijanska vojska mnogo pripomogla k razčiščen j u mednarodne politične situacije. Pol-tiki naj le govore in razpravljajo, italijanska vojska pa bo med tem marširala in izpolnila svojo zgodovinsko nalogo. Italijanski vojašk uspehi bodo dokazali da je Italija samostojna velika sila, ki ne priznava nobene kontrole in ne prestane na nikako posredovanje, če ni v njeno korist. List opozarja na izjavo Baldwina, da je glavni nalog angleške vla-d« ohraniti mir v Evropi. Ugotoviti je treba, da bo ta mir ogrožan le, če nameravajo evropski narod- s silo nastopiti proti Italiji.
»štampa« poudarja, da je zavladal v italijanski vojski duh zmagovalca, ki je dovolj močan, da bo lahko v kratkem rešen problem talijanske varnosti v vzhodni Afriki. To je realnost, ki najbolje osvetljuje  današnjo situacijo.
Pred sklicanjem angleške zbornice
London, 8. oktobra, o. Jutr; bo seja britanske vlade, na kateri bodo sklepali, ali je potrebno sklicanje parlamenta predčasno. V angleških političnih krogih prevladuje naziranje, da je treba dati parlamentu izčrpno pojasnilo o stališču angleške vlade glede italijansko - a besi ruskega spora in sicer takoj, ke se bo Društvo narodov izreklo za sankcije ali proti njim
Mislijo, da diplomatskih odnosajev z Italijo ni treba prekiniti in da jih ne bodo prekinili niti tedaj, če m DN označilo Italijo kot napadalca, ker bi tak ukrep ne imel praktičnega učinka glede ustavitve vojne Ker je sedaj ves spor v rokah DN. ne bo Velika Britanija ukrenila ničesnr na Sredozemskem morju, če bo pa kai storila, bo to rezultat kolektivne politike DN.
Kdo je napadalec
Jutri bo skupščina Društva narodov končnoveljavno sklepala, kdo je kriv za izbruh vojne v Abesiniji
Žene i a, 8. oktobra, AA. Glavno tajništvo DN je objavilo besedilo poročila odbora šestih. Poročilo navaja, da si je odbor predvsem zadai vprašanje, ali o nato. ji vojno stanje med Italijo in Abesinijo, in če obstoja, ali je prišlo do vojne v nasprotju s čl. 12 13 in 15 pakta DN. Nato opisuje dogodke 3. in 4. oktobra in si_ oer na podlagi naslednjih uradnih dokumentov;
1) Dne S. oktobra je italijanski vrhovni komisar objavil prebivalstvu Italijan, ekih kolonij v vzhodni Afriki proglas, Id pravi med drugim: «Da ne bi va&ih krajev opustošila vojna, sem zapoved al četam, najprekoracijo reko Mareb,»
2) Uradna italijanska brzojavka iz As. mare omenja prvi voja&ki letalski pohod na Aduo in obstreljevanje pri tej priliki.
3) Italijanski komunike od 4. oktobra govori o gibanju italijanskih čet, komunike od 5. oktobra pa pravi, da so italijanske čete prispele do Adigrata in En. diša d oči m se je na somalski fronti vršilo letalsko  obstreljevanje  < ionih rja.
Poročilo pravi končno, da zahtevajo določbe čl. 12, 13 in 15. da ima vsak sport ki bi utegnil dovesti do prekinitve odnosa jev med dvema državama, pri ti ali ali v arbitražo ali pa pred svet DN.
Seja sveta DN
ženeva, S. oktobra, d. Včeraj popoldne se je sestal svet Društva narodov k /nupni seji, da Zavzame svoje stališče glede na ita-lijansko-abesinski spor.
Vodja italijanske delegacije baron Aloisi je pri tej priliki predlagal, naj se sklepanje o poročilu odbora šestih glede odgovornosti za izbruh sovražnosti m njihovih medna-rodno-pravnih posledicah, ki ga je včeraj odobril odbor trinajstih, odgodi, ker ni imel dovoli časa. da bi ga temeljito proučil, svet DN pa je to zahtevo odklonil.
Takoj nato je bila javna seja sveta DN, na kateri je baron Aloisi ponovno obrazložil italijansko stališče ter poudarjal, da ne more priti do pravične rešitve spora med Italijo in Abesinijo, dokler se ne bodo odstranili vzroki, ki so privedli Abesinijo do agresivnosti proti Italiji, in dokler se bo tej državi dajala poruha z napačnim tolmačenjem spora.
Abesinski zastopnik Hovariate je zahteval, naj svet DN stori vse, da se bo »pošt ovaJ pakt Društva narodov, zaradi česar naj takoj pozove Italijo k ustavitvi sovražnosti. S
Pri glasovanju je italijanski delegat poročilo odbora trinajstih odldoml. dočim je abesinski nanj pristal. Ker glas prizadete stranke ne šteje, je bilo poročilo sočasno odobreno. S
Predsednik je nato poudari L da si svet pridržuje še gotova priporočila, t danem trenutku pa je najvažnejše, da se kani* kršenje pogodbe in takoj ustavijo sovrainosti. V tem smislu je se enkrat pozval obe stranki in pristavil, da bi javno mnenje sveta ue moglo razumeti, t« bi takšen poziv postal neuslišan.
Vsa poročila in priporočila bodo sedaj predložena v končno sklapanje skupščini DN. ki se bo sestala jutri.
Sankcije
London, 8. oktobra, g. 2enevsL; dopisnik »Sun da v Ti mesa« poroča, da bo jutra predložen skupščini Društva narodov pred^ log za naslednje sankcije:
1. Prekinitev diplomatskih od nosa jev i Italijo,
2 ukinitev prepovedi za izvoz orožja ▼ v Abesinijo in
3. embargo na trgovino z Italijo.
Abesinija zaupa v Društvo narodov
A i hl u Abeba, 8. oktobra. AA. Ko je abesinska vlada prejela t<>k-» |*>ročila odbora trinajstorice, je cesar 5Vlassie Izjavil novinarjem*
Odbor trinaj>toriee je pokazal, da je Dm štvo narodov pripravljeno pomagati Ahesini-ji^ Zato znova izjavljamo. <1& popolnoma zaupamo I*ruštTu narodov. L* ono more zadržati brezpravni napad na Abesinijo. Pri siljeni smo braniti svojo zemljo. Kljub vsemu smo zvesti pristaši mira in smo pripravljeni to vsak *as dokazati. 7 DN bomo sodelovali tudi v bodoče.
Odhod dr. BeneSa v Ženevo
Praga, 8. oktobra, o. Zunanji mrinister dr. Beneš je  včeraj   odpotoval v   Ženevo. V Prago se Ho vrnil  v  drugi  polovici okto bra ter bo podal nato ramanirma odThoroma obeh TJbomic ekspoze.
Kondilis o potrebi
obnove monarhije
obnova monarhije more zagotoviti po vr a tek normalnega političnega življenja v Grčiji
Atene, 8. oktobra, AA. Podpredsednik ministrskega sveta in vojni minister general Kondilis se je na nekem velikem zborovanju bavil z vprašanjem obnove monarhije in med drugim izjavil:
Republika, kakor smo si jo zamislili, od 1924. do danes nikoli ni obstojala. Vrstile so se diktature, diktatura pa ni v skladu z značajem grškega naroda. Zato smo dolžni obnoviti monarhijo, ki nam dejansko najbolj prija. Tudi če tega režima v Grčiji nikdar ne bi bilo, bi na morali sedaj ustva riti. Restavracija gotovo ni nekak obči lek. Če pa ima šef monarhične demokiarije takšne sposobnosti kakor kralj Jurij, nam more oh nova monarhije samo zagotoviti obno-
vo normalnega politicn^n življenja in do seči, da se oborožene sile povrnejo k svojemu vojaškemu delu. To je stvar, ki jo vojaški krogi najbolj žele. ker nočejo več služiti nikukomu drugemu namenu, nego le domovini. Restavracija bo onw>socila spora zum v političnem svetu, tako da si bodo vlade normalno sledile druga drugi, ne da bi se d runa nad drugo maščevala. Ako dejansko hočote srečo (irČije, pozovite čimprej vašega kralja na naš narodni prestol.
Atene, 8. oktobra. AA. Komunisti so iir vršili atentat na muzej kralja Jurija 1, V poslopju so eksplodirale tri dinamitne patrone- Komunisti so s tem napadom demonstrirali proti obnovi monarhije na OrSkem.
Nemčija ne bo sodelovala pri sankcijah
Berlin, 7. oktobra, o. Tukajšnji politični krogi zatrjujejo, da se Nemčija ne bo odzvala angleškemu pozivu k sodelovanju za. izvajanje gospodarskih sankcij proti Italiji. Finančnih podpor Nemčija Italijanom sicer ne more dati, dobavlja pa jim lahko vse blago razen orožja in streljiva.
Hladno slovo angleškega poslanika v Budimpešti
Budimpešta, 7. oktobra- AA. V soboto zvečer je zapustil Budimpešto dosedanji angleški poslanik Ramsav, ki je preme, ščen v Kodanj. V diplomatskih krogih je zbudilo veliko pozornost- da Ramsava ni spremil na postajo zunanji minister Ka_ nya- Prav tako so opazili odsotnost i tali. janskega in poljskega poslanika, dočim so šefi vseh ostalih diplomatskih odposlan, stev prišli na postajo in se poslovili od odhajajočega poslanika. Obsotnost Ka_ nye in italijanskega ter poljskega poslanika, je tem bolj zbudila, pozornost, ker je znano, da je poslanik Ramsav v sorodu z angleškim dvorom-
Postani in ostani član Vodnikove   družbe !
Novi generalni konzul v Trstu
Beograd, 8. oktobra, p. Z ukazom kraljevih n*m&s>ti ikov je imenoran za naaega generalnega konzula v Trstu g. Jovan 2ivo-tjč. doslej šef tiskovnega urada zunanjega
ministrstva.
Borzna poročila.
LJubljanaka bona
Devize z vSteto premijo 26.5% Amsterdam 296630 — 2969.90, Berlin 1766.06 — 1769.95, Bruselj 738.11 — 74317, Curi h 1424.22 — 1431.29, London 213.111 — 215.96. Newyork 4340-37 — 4376.68, Pariz 286.25 — 289.69, Praga 181.19 - 182». Trat 366-98 — 360.01. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.60 — 8.70.
InozAmake borze Curih, 8. oktobra: Beograd 7.-, Pariz 30.24. London 16.066, New Y^k »7.«. 41.926. Amsterdam W7JB0, Berlin 1&2j60. Dunaj 57.30, Prage* 12.73, Varlaiva 57.90, Bukarešta 2.50.
— Pripravljalni  odbor   kluba dmakih
frizerjev sporoča vsem vajbJjemm lastnikom damskih salonov, (k ne bo m dWvi sklicanega sestanka zaradi žaiiah mamtfe «tacii. Ta sestanek bo prihodnji torek 15. oktobra ob isti vi m kzaja brc* posebnega oovestaa.
>SLOVENSEI NAROD«,   Torek. 8. oktobra 1*35.
Stev. 228
Iti t tt i C o je Čete
Rjabijamrn, 8. oktobra
Leto dni naše neizmerne tuge se Je približalo koncu. Jutri še bomo z živo bolestjo v srcih spominjali strašnega zločina v Marteillu, kjer je omahnil pod zločine evo roko naš veliki kralj Aleksander I. Zedinitelj. Padla je drago cena žrtev, največja, kar jih je moral položiti naš težko preizkušeni narod na oltar svoje svobode, zatrepetala so nas ša srca v pekoči bolesti, nemo smo po* gledali strašni usodi v obraz. Prvi hip nismo mogli verjeti, da je res, kar je šlo od ust do ust, po etru širom s\>eta, da je resnična vest o tragični smrti na* šega vladarja. Nepopisni so bili ti dnevi narodne žalosti, svet je stal ob naši ne* izmerni tugi v občudovanju našega miru in dostojanstva, ki smo z njim sprejeli najstrašnejši udarec nemile usode. Kakor da so počili usodni streli včeraj, tako hitro je zetonilo v večnost leto po atentatu v Marseillu. Zločinska roka je nam ugrabila modrega vladarja baš v trenutku, ko je s svojim bistrim pogledom v bodočnost spletal okrog
naše države venec miru na znotraj in na
zunaj.
Minilo je leto dni in šele zdaj se nam polagoma odkriva v vsej grozoti nena-. domestlji, a izguba, ki nas je zadela s tra gično smrtjo kralja mučenika. In ko stojimo na pragu te najpretresljivejše obletnice v našem državnem in narodnem življenju, nas mora prešinjati mi* sel, da se bomo morali še m večjo lju* bežni jo, samozatajevanjem in poirtvo* valnostjo okleniti oporoke našega veli* kega vladarja, ki so mu bile zadnje be* sede pred mučeniško smrtjo: »Čuvajte Jugoslavijo!« Najlepše se bomo sporni* njali obletnice njegove mučeniške smr* ti, če bomo trdno skleniti izpolniti njegovo oporoko, če bomo vedno storili vse, da ne bo ostala samo praz» na beseda. Delajmo za Jugoslavijo vsi od najvišjega do najnižjega, iztrgajmo iz svojih src sebičnost, posvetimo vse svoje moči delu za skupnost, in potem nam naša vest ne bo mogla očitati, da nismo izpolnili oporoke njega, ki je v delu za ljubljeno Jugoslavijo omahnil in izkrvavel.
Žalna svečanost na Viču
Vič, a oktobra.
Prvo obletnico tragične smrti našega nepozabnega Viteškega kralja Aleksandra I ZediniteTja bo nacijonalni Vič proslavi] z žalno svečanostjo pred spomenikom na občinskem trga. Inicijativo 7.a žalno svečanost jo prevzel marljivi v'ski Sokol z ostalimi organizacijami.
Jutri ob 9. dop. se udeleži članstvo Sokola korporativno žalne cerkvene svečanosti v iupni oerkvi v civilni obleki s sokolskim >nakom. ovitim v Oni flor Popoldne e-b 17 se udeleži društvena deputacija v kroju s članskim in narašča jski m praporom velike žalne svečanosti na Kongresnem trgu. Zvečer ob 19. po bo domača žalna svečanost pred spomenikom biagopokojnemu kralju mučeniku na občinskem iirgu. Vse članstvo naraščaj in deca se zbere ob 1S.45 pred Sokolskim domom, odkoder bo skupen odhod pred spomenik. Članstvo se ude>ži žalne svečanosti v krojih e črnim florom na levem rokava eorfce, ostali v civilni obleki.
spored svečanosti prvd spomenikom je naslednji: viška godba zaigra žalno koračnico, nakar bo knel starosta br.Borštnik kratek spominski nagovor, sledilo bo polaganje vencev. godba zaključi svečanost i državno himno. Po domači svečanosti odide društvo k^porativno k župn: svečano-sti na TVibor. Uprava viskega Sokola pozivni vse članstvo, da se pornoM^vilno v kroju udeleži žalne svečanost doma in na Taboru; ostalo visko javraost ra vljudno vabi k svečanosti.
Vse občane prosimo, da jutri razobesijo na svojih poslopjih žalne za?tave ali trohoj-nire na pol droga ter od pol 19. dalje razsvetlilo okn*. Pokažimo jutri t veliko udeležbo dn nam je spomin n?? pep07ihnttrri Velikega vladarja večno Svet in da bomo zvesto iz-polnjevaii njegrtvo po«lednV> volio: Čuvajmo Jueoshavijo ! Slava Viteškemu kralju Aleksandru I Zed inttelju ! Zdravo naš up kralj Peter II. !
Mariborski prebivalci
Maribor, 7. oktobra Bliža se zima ki z njo skrb revnih staršev, kako preživeti sebe in otroke. Mnogi nimajo ne hrane ne obleke in obutve, so brez kuriva in nekateri celo brez strehe. Kako naj v takih razmerah pošiljajo svoje otroke v šolo? Kaj bo z našo mladino, bodočnostjo naroda, ki dorašča v takih okoliščin?
Ko smo v jeseni leta 1931 ustanovili Pomožno akcijo za siromašne sloje me* sta Maribora, nihče ni slutiL, da bo go* spodarska kriza tako dolgo trajala. Smatram, da je to glavni vzrok, da so dohodki zbirke v pretekli zimi padli napram prejšnji zbirki za polovico. Po* slciiica je bila, da so se poleg sredstev Pomožne akcije izčrpala tudi vsa sredstva mestnega proračuna, ki so bila v ta namen na razpolago.
Tz teh razlogov sam primoran apeli*
rati na mariborske prebivalce, zlasti pa na premožnejše med njimi, da z izdat* nimi prostovoljnimi prispevki omogo* čijo mestni občini, da bo mogla izvrši* ti svojo teško nalogo in nuditi brezpo* selnim najpotrebnejšo podporo. Ta bo obstojala predvsem iz naturalnih deja* tev in zaposlitve pri javnih delih.
Zavedam se. da je sedanji čas za zbirke zelo težak; vendar pa ne more* mo preko dolžnosti, da preživimo čez zimo naše siromašne prebivalce ki rade pomanjkanja tlela nimajo nikakih do< hodkov za preživljanje. Pomislimo sa« mo na posledice, ki bi nastale če bi pre* pustili družine brezposelnih njihovi la* stni usodi! Ne le iz človekoljublja, am* pak tudi kot Mariborčani in Jugoslovan ski državljani smo dolžni, da omogo* čimo uspeh započete akcije.
Ker je potreba velika in nujna, pro sim takojšnjega in čim izdatnejšega od živa. Prispevki naj se pošiljajo na me* stno blagajno z označbo »za pomožno akcijo«, naturalije pa socijalno politič* nemu oddelku mestnega poglavarstva.
Pričakujemo, da bodo prebivalci me* sla Maribora v polni meri upoštevali moj apel in se mu odzvali
Dr. Alojz Juvan, s. r. pred. mest. obč. mariborske
Tečaj za vzgdftf posluha
Ljubljana, 8. oktobra Malo je stvari, ki bi bile v vsakdanjem življenju, najsi v poklicu ali v družin vobče, tako odločujočega pomena, kakor je s.uh. Zlasti danes, ko zahteva o**« človeka do človeka in že skoro vsako delo čim večjih sposobnosti, je posluh dar, ki ga nihče več ne more pogrešati. Zato so tisti, ki trp«, bolj ali manj na nedo-stajanju posluha, p|>g««to obsojeni, da v življenju ne morejo doseči tistih uspehov, ki bi jih, če bi imeli posluh razvit. Moderna glasbena pedagogika je napela ve% sile, da bi pri posamezniku uspesn© od-pravila ta nedostatek. In res je prisila dp spoznanja, da so vzroki neposluha v večin.: primerov le psihološkega značaja, tako n. iv občutek manjvrednosti Itd. Mnenje, da človeka brez posluha ni moči pripraviti do pravilnega podajanja tn spre jemanja glasov, je danes po najnovejših izsledkih povsem izpo^rito- Zakaj a pravilnim vežbanjem je pri slehernem človeku, seveda, ce nima kake organske napake, mogoče pos'nh zbuditi, in sicer ta, ko dobro. da se more prejšnji nepo-sluhar uspešno u dejstvo vati celo v giasbi. Zlasti se pa da hiba neposluha z lahkoto pdipravtti pri mladostniku.
V torek 8. t. m. se otvori na Bieivvei-sovi cesti 21 pritličje i-čaj za v»9ojo «n veibanje poguba. Zat-o opozarjamo prav tiste starše, katerih otroci trpe na neposluhu, da se v čim ve'jem številu udeleže skupnega sestanka danes v torek ob 20 uri. Ta. večer se b0do pogovorili glede razvrst:tv9 učnih ur in izrazili more
bitne posebne  tel je.  .\aj  pomi&hjo. kj>i ko bo otroku  prihranjenih bridkih  ur v življenju, ©• bo imel iavatban poftlun in se bo taoaM z vsemi silami posvetiti «vp jemu  poklicu    Cciteftjf&ea ne sprejmejo danes pod nobenim pogojem učenca z nezadostnim posluhom. Prav takp je pa še polno poklicev, v katerih j« dober, izrei. ban  ppslUh    odločujoč v  dedu.    Tečaj bo vpdil    eden   naših  najboijaih. priznanih giasbenih pedagogov, ki je prav pri vago ji posluh* anan strokovnjak.
Z Jesenic
—Poroko v soboto zjutraj se je v mestni župni cerkvi na Jesenicah poročil splošno anani S- Razingar Anton, atruži. lec v tovarni KTT) z gdč. Anico Micelijevo, zasebnico na Jesenicah. Bilo srečno!
— Sokolsko društvo Jesenice priredi v sredo 9. oktobra ob 20. v Sok o tekem do. mu svečano komemoracijo povodom oblet, niče tragične smrti blagopokojnega kralja mučenika- Udeležba je za članstvo in na-raščaj obvezna, deci v spremstvu staršev dovoljena, ćlani v slavnostnem kroju z žalnim trakom na rokavu.
— Lepa sokolska akademija. V nedeljo zvečer je priredil nas Sokol telovadno akademijo, na kateri so nastopili vsi oddelki razen moške dece. Sodeloval je tudi društveni salonski orkester, ki je igTal pred pri četkom in med odmorom-Pestri spored akademije je pokazal sistem sodobne telesne vzgoje. Xastopa je otvo_ rila ženska deca S prostimi vajami, za njo je pa nastopil moški naraščaj z zelo lepimi skupinskimi vajami s palicami, ženski naraščaj je nastopil z lepo izvajanimi prostimi vajami. le tu pa tam je manjkalo skladnosti, kritja in živahnosti. Potem je nastopno šest članov v slikovi. timi skupinski vajami Po odmoru je nastopila vrsta članov na drojru, sestavljena iz telovadcev nižjega, sredrjega in višje., ga oddelka, med njimi je bil pa tudi en kandidat za oerlinsko olimpijado. Z* njimi so nastopile članice s skupinskimi in ra-jalnimi vajami Občinstvo je sprejelo vsa nastope s prisrčnim odobravanjem Aka_ demijo je zaključila lfl č'ar.ov in člane s skupinskimi prostimi vajami. Prireditev je bila slabo obiskana.
garske doline v nedeljo 1& t m. ob 1&80.
—c V mestni plinarni gradio sedajnovo, moderno retortno peB, ki bo »tala 280.100 Din in bo sačala obne.tovati približno v dveh mesečin. Nova fetortn« peč bo varna P?*ed poplavami.
—e Na triaem proatoru od eorniega (Ma Gosposke ulice do župne cerkve bo odslej skrbel policijski stražnik za varnost prometa. Zaradi pomanjkanja prtpstona ne bo več na Glavnem trcu dovoljena namestitev novih stojnic Vsakoletna prodaja boiičnih drevesc bo odslej na Pečkovem n ne več na Slomškovem  treru, ki  je cerkvena last.
—c Tinopolnitev lavne raaavetl iave. Mestna občma bo dala namestiti dve novi elektrifn' svetilki na hribu sv. JNfefa In T Novi vasi. eno sli dve v cornjem delu Tnnv-č^ve ur pri tovarnah, eno v novem delu Aškerčev0 ulro ter vsaj po eno na Dečkovi oesli  in Ostrožnem.
Iz Cefila
—c Obletnica smrti kralja Hacofcika, Mestno poglavarstvo v Celiu razglnTi: V sredo, 9. t. m bo obletnica smrti N IloSk^ ga kralja Aleksandro 1. Ucdinitelja, > spomin bodo ta dan prirejeno svetilnosti, s katerimi naj Cel jo pokaže svojo liube-»en in hvaležnost Kralju - Mučeniku Odbor za prireditev svečanosti je določi] naslednji spored: Oh 8. bo crrkveno Upravilo v Marijini rorkvi. nato pa v pravoslavni in evanjzelhki cerkvi. Ob 10. ho svečana komemoracija pred poslopjem mestnega poglavarstva, ob slabem vremnu pa v Istem easu v veliki dvorani Narodnega doma. Pričetek naznani gasilski rog, nato sledi pesem »Umrl je mož«, govor in državna himna. Konec zopet naznani gasilski rog. Cerkvenih opravil in komemoracije se udeležijo zastopniki vseh vojaških in civilnih oblastev. uradov, zavodov in ustanov, vse organizacije, državni in samoupravni uslužhenri ter šolska mladina. V sredo med 18 in 19. na i 1 odo razsvetljene žalne izložbe. Pripravijo naj se po možnosti že na predvefrr Na vseh poslopjih naj se izobesijo Črne zastave. Zaradi komemoracije bo promet v mestu med 10. in 11. ustavljen. Trgovinski, obrtni in industrijski obrati morajo biti zaprli dopoldne po odredbi ministrstvu. Vabljen je ves narod, da z ljubeznijo sodeluje pri teh sve-?anostih. ki naj bodo viden izraz globokega spoštovanja in hvaležnosti Tvorcu Jugoslavije
—C Divjaški napad. V nedelio zvečer je natstal med delavci v gostilni Ane Posedelo, e v Trnovi jato prepir. Brezpooeind delavec Ivan Ambtei iz Trnovelj j« nenadno izvlekel nož ter aabodel 32-Ietnega dekrv-ca Ivana M.nnika iz Leskovca pri Skofji vasi in 26-letnega delavca Tomaža Cerar-j« iz Trnoveli v levo roko, 20-k*nega delavca Fran era Cotra iz Trno^elj pa >e močno piSkodovel po g"«avi. Ambroževe lrSve so prepeljali v celjsko bolnico.
—c V celjski bolnici je umrl flOtrtuii mesarski pomočnik F rame Mulej iz Zavedne v Celju.
—c Zadnji letošnji izlet v Logarsko dolino z meertnim avtobusom bo v sobote tn nedeljr*. Odhod v sobo'o 12. Lm. ob 19.90 izpred celjskega  ko'odvorn. odhod sa Lo»
Naše gledališče
DRAMA
Zaselek ob 20. ur: DRAMA
Torek, 8. oktobra. Med včeraj lu jutri. Kod Sreda.
Sreda, 9. oktobra. Zaprto
Četrtek,  lo. oktobra     Tuje  dete. Red Ce-
trtek.
Petek. 11. oktobra. Ob 15. uri.    Vihar v kozarcu.   Dijaška   predstava.   Izven. Globo-ko rnižane  cene  od 5 do   14 Din. Pohota, 12.oktobra  Direktor Campa. Utefl.
Prihodnja   dramska   premiera   bo predvidoma  koncem  prihodnjega  tedna. Vprizori se komedija   Ce frak dobro pristoji. OPERA Zadetek  oh 2o. uri
Soho'.a, 12. oktobra. PepeBta Angeli oa. Otvoritvena predstava  Premiera« Red A
O:\oritev aove sezone v <pon I o v ^o-Ivoio 12. t- m Vprizori se prvie na ilOVeft->k«'iu odru ooera Pepelka Anilina«, delo enega najboljših opornih skladateljev Rossittija. Vsebina je gnana p tvljiea o [»epelki, ki je obdrlina pOpOlm ni i po načinu >Cornedie deli' SftfK. Premijero pripravljata dirigent Anton Neftal in višji režiser prof. Osip šest.
Iz Marabsrr
— premiera   »Izdaje   pri   Novark,   ki Go
Jo morali zaradi obolelosti g. Kurijana odp. iyQ lati, bo v čeUtek, U. oktobra za red A. Arx je eien najboljših in najbolj igranih sedanjih švicarskih dramatikov ter je zlasti z >JadaJo P^"i Xovari<:. ki Jo i-i.o-rno pisana in učinkovita drama, do-L'Ogel največji Uspeti. Delo posega glpbo-■ :o v Človeške OSode ter povelifeuje ljute-! :;^n do domačije. Dramo je zrežiral ali-solvent dunajske ipraliske akademije g. Peter Malec kot §1 ^ nastopijo pa Kraljeva, Starčeva, i'. Kovač Furijan. Itaftbcirger, Nakrst, Grom, Koluta, Blaž in Verdenik.
— Lažni revizor Nnrc^dne banfce obsojen. Včeraj doPpldne je stal pred malim kazenskim ser atom 31-letni Davorm Tr_ stenjatk iz IvanJkovcev, sin posestnika. Kljub t^rrm pa j*e lzrertoo preclraoTi m po^tjeten ter se mu prav nič ne po^na. da Je s kmetov. ZeOp o^ima obtožnica mu očita, da je tefcoffn zadnjih mesecev osfleparil rrmoge kmofte v nmrSborenti datljni okollei za težke tisočaJke, Trstenjak se jfe svojima žrtvam prešteta vi ja! toot revrzor Narodne banke in na ta način nakupoval hranilne knjižice, ki da jih bo banka zelo dobro vnovčila. Seve_ da so mu ljudje nasedali, zlasti še. ker je imel več legitimacij in priporočilnih pisem. S^>dnijs!ko je ugotovljeno, da je o'rnažil 11 žrtev za preko 30.000 dinarjev Ko se je naveličal biti revizor ,?e je obtoženec začefl predstaviti kot uradnik Jugofilovenske zlatarne v Celju. Pod to pretvez.o je kupoval zlato, ki ga pa se. •veda mi plačal in so kuri e t je zaman j čakali dolge mesece na rpenar. Ko so mu naše oblasti prišle tnasled, je pobegnil v Karlovac in bil tam ^s-nd^ik*. da je tako lahko posreMfTval v raznib pravdali se\*eda za visok honorar. Končn-o jra pa Je kanlovška policija vendarle razkrinkaj! a in predrzneg-a sleparja teročil« ma-rlirskomu aodtćftu. Trstenjaka je tričlanski senat obsodil na 2 leti robije in na 3 letno izgubo častnih «liržavljanskih prajvic. Senaitu je prerteedovai v. s. e. dr. Tomba'k.
— Dviffnite gledališke izkaznice! Da dobi gledališka uprava točen pregled a'tVr nentov in ker dpoe abonent je že ta te. d en prve predstave, nad vsakdo, ki »e je aboniral, a še nJrna iakaiznice, ufvisme čimprej leEritimacijo-!
MARU  SKALAN
ROMAN
Sida Sš&moM
»Prekonaravno. Bodisi v dobrem, bodisi v slabem smislu.«
»To mi je nov dokaz, da um in volja nista svobodna in zato nima nihče pravice nikogar obsojati, ako gre preko naravnosti, to se pravi — preko povprečnosti. Če kdo ni tako srečen — ali nesrečen — da bi bil povprečen in s tem ..naraven", ni kriv sam. V njem, v njegovem telesu aH v duhu je nekaj, kar je podpovprečno ali nadpovprečno. Iz tega pa izvira logično drugo vprašanje: Je mogoče to podpovprečnost izravnati v povprečnost prilagoditi standardiziranemu trpu človeka, ki je bil spoznan za naravnega Človeka?c
»Z vzgojo, pripravljenostjo in voljo.. . vsekakor. Vsaj do nek s mere. Najvažnejša je nri terr vzcrn;a. ker se udej'stvu-je Že takrat, ko se človek 5e ne more uravnati z lasfeno volj'o in ko j'e najbolj d©iemliiv.«r
»Dobro. Toda: more n. pr. otrok sam uplivati na svojo vzgojo? Si jo more sam izbrati h* določiti?«
»Tega seveda ne more.«
»Potem tudi ne more biti odgovoren za svn:i \r?cr io? Tn aVn sta n?*«rov um io volja odvisna povrhu še od telesa,
bodisi neposredno ali samo posredno, se ta odgovornost zmanjša nazadnje skoraj na ničlo. Kajti, kakor si otrok sam ne more izbrati in določiti svoje vzgoje, tako si tudi ne more izbrati in določiti — staršev. Človek je torei po svojem telesu, umu in volji produkt samih takih faktorjev, katerih si m" sam izforal in določili V njem so dobri kakor slabi elementi samo zapuščina njegovih prednikov, njihovo večje fn marrjše udejstvova-nje pa produkt vzgoje, torej zopet svoj-stev ter sposobnosti ali nesposobnosti staršev, učitelev, tovarišev, družbe...«
»Čemu premišljuješ o tem?«
»Čemu? Da bi doumela sama sebe. Od kod vse to, kar tvori mojo bitnost, telesno in duševno? Odkod podlage za moja nagnenja, pojmovanja, čustvovanja, zdravje, bolezni m vse ostalo? — Vidiš, na smrtni poste1?! mi je pripovedovala mati. da je bilo bogastvo Silanov zgrajeno na zločinih. Moji predniki so torej bili zločinci. Moj stari oče je pred smrtjo zblaznel. Moja mati je bila tip popolnega melanholika brez vsake £ivlien; f*e energije. Moj oče je sebičnež. ki misli le nase in gre za tem cib'em ravno svojo pot, neoziraje se na nikogar. Pome-
šaj sedaj vse to in ustvnri iz te gođrje novega človeka: to sem jaz...«
Danica se je zasmejasa.
»Ne smej se. To ni emd&no, anvak tragično. V meni so /JuOusfca, norcev-ska, slabiška in egoistSSna nagnenja. In moja vzgoja? Moja msjti ni bila vzgojiteljica. Ni me znala privezati nase, ker so bile bitne razlike med njo m med menoj prevelike. Moj oče? Se za mene d nikoli brigal. Kakšna je bila moja vzgoja, dokler so jo vodili drugi, ne vem, vem samo, da ni poznala nobenega sistema. Pozneje, ko sem se vzgajala sama, je stala ta samovzgoja pod pritiskom lažnjive vasezaverovanosti. Katero mlado dekle, čedno, bogato dekle ni do dna duše prepričano, da je v vsakem oziru najpopolnejše bitje na s vehi? Sida Silanova! To ime je pomenilo respekt in poWon z leve in desne. Kdo ne bi samozavestno zavihal nosa?«
»Zdi se mi, draga Sida, da se vse preveč ukvarjaš s taVim razmišljanjem. Ko bi se Človek vedno poglabljal v taka vprašanja, življenje ne bt vžlval kot Življenje, ampak kot grenke pilule zdravila.«
»Počakaj! Nisem ti še povedala najvažnejšega. Tudi to mi je razodela 5ele umirajoča mati. Dejala je, da se boji zame, ker Je našla v ..Svetem ptemu" citat da kaznuie Bog grehe očetov nad otroci in njihovih otrok otroci, vse do četrtega
kolena. Kaj neki brigajo otroke gretri njihovih staršev? Kakšen Bog bi to WU ki bi se maSčeval nad nedolžnimi, namesto da bi udaril samo krivce? Bo« sovraštva in okrutnosti, ne Bog neskončne pravičnosti, dobrotljivosti in Bsmilienia. Tak Bog spfc>h ne bi zaslužil božjega imena.«
»Nekoč sem že brala nekaj podobnega. Nekdo je trdil, da so si takega Boga mogli zamisliti samo Žklje s svojo že po bistvu robustno m materialistično miselnostjo. Boga — zver, hlepečo le po krvi.«
»Pozneje sem si zastavila širše vprašanje: Kaj je Bog? In sem si odgovorila: Bog je veselje, vse kar je, je torej sploh življenje. Tedaj se mi je zasvetilo In sem razumela. Ne tisti Bog, o katerem so nam pripovedovali v šoli in v cerkvi, o katerem so nas učili rz katekizma in zgodb, ne. tisti Bog ni fzvrše-valec maščevanja naH otroci in otrok otroci za grehe njihovih vtaršev. O, ne. Maščevalec *c tisti Bog. ki je vesoijnost In s tem življenje. Maščuje se življenje, ker so otroci in otrok otroci le produkt in nadaljevanje staršev in so v njih podedovana nagnjenja, vodeča v pogubo, ki je maščevanie Kako naravno m razumljivo je vse to. ko se preriješ skozi labirint mraka do svetlobe dotrmetja, Danica!
(Se bo nadaljevalo.)
KOLEDAR
Duaet; Torek, 8. oktobra, katoličani: Bri um ta, Dragosta
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino   Matica:   Otrok  karnevala (dopolnilo: Divje koze in kozorogi) Kino Ideal.* Jenny  iz San Fanriska Kino Slog*: Dolarski princ
DEfURNE LEKARNE I^.nes:  Mr. Sušnik. Mariji« trg 6» Kuralt t.ospoeveUka cesta lo. Bohinec ded, Cesta 29   oktobra 31.
SPORT
Graška reprezentanca proti Ljubljani
Za medmestno lahkoatlctsko tekmo Ljubljana—Gradec, ki bo prihodnjo »soboto in nedeljo v Ljubljani, so GradOani ie dolo-Oili svojo reprezentanco. V nedeljo so bile i/ločilne tekme, ki pa niso u-polmile pričakovanj in so bili doseženi večinoma podpovprečni rezultati. Kdimi točka, kjer CrradOani hihko z gotovostjo računajo na dvojno smago je met krogle, ker sta oba njihova zMooaSkm dosetgia mote znatno nad U m. Vsi ostaJi rezultati ne doaevjajo n.r'ih in je aaito pričakovati sitjirme zmage oa-e reprezentance.
Tehnični referent Ferdinand Friebe je dostavil naslednje moštvo: ]00 m: Karf. Plart n-er. 300 m: Karf Gutmaver. 400 rtv dr Schoeft, Drevler. S00 m: FaJk, Frank, 1500 m: Frank. H. Friebe. 5000 m: Hader, Burg-staller. 10.000 m: Hader. Haderer, skok v višino: S-hindelar. Kaeinal, troakok: Out-maver, Kumputsch. skok v daljino: Karf »itmaver, >kok ob palici: SoMbeg, Knowf met krogle: Sehwsrv~Borgkara(){< Kamputnch met diska: Schwar*-ner<jkarn(pf, Tunner. met kopja: Schware -Bcr^k;i.mpf, E. Zah-1-bruckner. met kladiva: Schwarz-Ber^karn»pf Kamnutsch. 4X100 m: Gufmaver, dr. SrfvrJ eft. riitrner, Karf, 4X800 m: Falk JT>r«x*cT dr. Schoeft, H. Friebe.
Sadna razstava v Kočevju
Kočevje, 7. ctotobra. Združene kinetljelkie in sadjarske po_ <±ružnioe m sodelovanjem merođajnth ranil tel;Jev so priredile od 6- do 18. t m redno pou&no sadno raztatvo v Koeevju. Privlačen cev je bd3o toliko, da je btvsa kino dvorana hotela >Trst< prejnajhna za prevzem vsegra sadja, ki >e prtopeio na razstavo. Razstavljeno sadje naravocot očara, vsakog-ar, ki razsta,vo otrfd6e- Oo-tovo ni z lepa daleč na okoli toliko naj_ različnejših jabolčnih vrat skupaj prtne*C nik kakor na kočevski sadni razstavi. Za sadjarske strokovnjake predstavlja ta razstava pravi užitek, saj so tu wwtopane ne samo nase domače, temveč tudi av«trrj_ ske, češke, nem&ke, južnotirotake in todl ameriške sorte. Ugodna sadna letina je namro? omogočila, da so vse te zammive sadne vrste tudi več adi manj prav dobro dozorele.
Sadna razstava v Kočevju   rm* todl te
trgovskega vidika zelo zaorhnivo toriSfte. kjer najde vsak interesent vsa potrebna pojasnila, kje se ta ali ona jabolčna aorta v večji množina da kupiti. A^rilem odbor pod vodstvom gg. ing. fetigtiea, v&brtjn Peterttna, načel. kmet. podružnice Furrrer. ja, tajnika Roma. odboTnJkor Vacdrena. nadgozdarja NI esej a in referenta Kopitar, ja. ki s požrtvovalnostjo sodelujejo na t**J prekrasni sadni razstavi je vsafcarreurr vedno na razpolaganje s potrebntmi pojasnili, pa prav v vseh ozta-Lh. NJfen aa mora samo Časti tati. kakor todl vsem razstavijalcem, da je prireditev tako lepo uspeHa. Pri otvoritvi razstave 6. t m- kjer se Je zbralo vkljub slabemu vremenu obilo občirvstva so bfli navzoM todl areski podnačelnik g. O- 8*ka1e, referent za sad. jarstvo kr. banske uprave g. nego ter tajnik Kmetijske družbe jr- Kafoi, ki je posameznim sortam že prejšnji dan določil prava pomoloSka imena to imel po. poldne na razstavnem prostor« za gospodinje zanimivo predavanje o domači po_ rabi sadja. Za Kočevje predstavlja ta sadna razstava verTko pridobitev, kajti rta njoj se Je postavfla podlaga za uspeAno gojitev r«ravfh naJborJSlh sort Jb&oAIc za ves srez
Iz Trbovelj
— Program    javne komemoracije ob
priliki prve obletnice tragične smrti bia_ gopokojnega kralja Alekaandra I. Uedtni-teljaf ki jo priredi Sokolsko društvo Trbovlje s sodelovanjem vseh ostalih nacionalnih, kulturnih, prosvetnih, • pevaddh, športnih in ostalih društev ter koTpotracij je naslednji: Ob 8. uri zjutraj je zbor vseh sodelujočih na trgu pred rod re. e ta vrači jo, od koder krene povorka ob ^o^uri v Trbovlje k cerkvenim obredom Po končanem cerkvenem obredu bodo pred spominske ploščo na trgu v Trbovljah govori in polaganje vencev. Pri komemoraciji sodeluje samo sokolska godba in pevski druMvi Zvon in Zarja Hiftni po. sestnikj so vabljeni, da razobesijo oa ta dan žalne zastave ali pa državne na pol droga, obrtniki in trgovci pa, da okrase svoja izložbena okna s slikami in kip*, blag spokojnega kralja in prižgejo hičke. K tej javni žalni komemoraciji vatah 110 vso trboveljsko javnost.
— žalna svečanost Sokotakejra društva: V spomin na prvo obletnico traglčne-smrti nepozabnega kralja mučenika, priredi Sokolsko društvo Trbovlje v sredo, dne 9. oktobra t, 1. ob 17 uri 15 min, v veMki dvorani Sokolskega doma žalno spominsko svečanost. Na sporedu je komenoora. tJvni govor, recitacije, pevske ki godbam* točke. Sokolsko društvo Trbovlje vabi k žalni svečanosti vse sokolsko članstvo hi
Stev. im
SLOVENSKI NAROD«, Torek. 8. ofctohm 19».
Stran 3
DNEVNE VESTI
— Polagane temeljnega kamna za spo. menik kralju Aleksandru v Parizu. Panika obCLaska uprava bo jutri svečano položi la temeljni kamen za spomenik kralju Petru Velikemu Osvoboditelju in vi težkem u kralju Aleksandru I; Tjedinite_ lju-
— Slovenci v Ameriki, V MidwaVu je umrl Franc Lukančič, doma iz Rovt pri Lcgatcu. V Ameriki zapušča ženo, sina, hčerko in očeta, v starem kraju pa sina, brata in sestro V reki San Jacintu v Cle-vflandu Franr Cimerman, star 60 let, doma iz £konjana na Dolenjskm. od koder je pričel v SevPrno Ameriko pred 33 leti.
V Dotroitu je podlegel jetiki Josip Ivec star 47  let. doma iz  kovice    pri Metliki-
V Clevelandu je umrl slovenski pijonir Frane Gorše, zdaj mu je pa Medila v večnost še žena Marija rojena Tekavec, donu iz Frijrorice, fara Dolenja vas pri Ribnici, stara je bila 68 let.
Turneja poljskih zadružnikov po Jugoslaviji. S pomikom Prestolonaslednik Petar* je prispelo včeraj v Split 75 poljskih zadružnikov, ki so na turneji po Jugoslaviji. Po prisrčnem sprejemu v pristanišču so si gostje osiiedali me>to in zadružne ustanove, p dopolnepa Solin. Meo njimi so najvišji funkcijonarji zadružnih ustanov na Pol-skem.
— KuMos splitskega arheološkega muze ja umrl. \ nedeljo zvečer je umrl kustos sk|litskoga arheološkega muzeja dr. Anton Grditi. Pokojni se je pečal mnogo tudi s hrvatsko zgodovino in napisal več zgo dovin?kih razprav. Zagrebška univerza ga je včkrnt povabila, da bi prevzel katedro latinskega jezika In književnosti, pa je raje oslal  v Splitu
— Kongres glavne zadružne zveze. Na erji širšeg-a upravnega odbora Glavne zadružne zveze kraljevine .ugoslavije v Za_ grebu je bilo sklenjeno, da bo glavna skupščina Zadružne zveze 36. t. m, kongres pa 27. t- m. v Osijeku.
— Brivei v obrambi svojih pravio- V nedeljo so imeli brivci in lasničarji v Beogradu kongres, na katerem so pošta. vili med drugim zahtevo, da bi tri leta ne bH sprejet v njihovo obrt noben nov vajenec, ker jih je že preveč.
Lepe bele lobe dobite in istočasno odstranite neokusno barvani zobni obložek s stalno uporabo znane in dobre zobne paste Chlorodont. Poskus Vas bo prepričal, Tuba Din 8—.
— Ju goslo ven ska_ avstrijska železniška konferenca, v generalni direkciji državnih železnic zaseda jugoslovenska.avstrijska komisija, obstoječa iz zastopnikov naših in avstrijskih železniških uprav. Naloga komisije je sestaviti jugosloven_ sko-avstrijsko direktno železniško tarifo, ki je še nismo imeli. Vse kaže. da bo to delo končano do konca leta. ko naj bi stopila v veljavo nova direktna tarifa prvns uvedena med našo državo in Avstri_ jo povojni.
IPride LEGONG
OfiOV
— Pojasnilo. Društvo za zaščito interesov vlagateljev bivše postne hranilnice na Dunaju nas je naprosilo za objavo naslednjega pojasnila:    V. Številki    213 *Slov. Naroda* z dne 20. IX. očita člankar, da se društvo ne briga za izplačilo. In če se društvo ne bo brigalo,   se država tudi ne bo.  Poznanemu  avtorju članka je dobro znana spomenica, ki je bila nedavno objav, ljena v naših listih   pa radi stavke le v izvlečku. Znano mu je tudi, da je bila ta spomenica poslana na vsa merodajna mesta in da nam nihče ne odgovori. Članom sedanje vlade    o tem baje ni nič znano, pač pa je znano članom    prejšnje i'lade, katerih pa do danes Se ni nikdo klical na odgovor, zakaj se ni izdal tozadevni zakon- Zdi se, da bo ta zakon skoro izdelan. Za zadevo se je zanimal že nas pravni za_ stopnik in naš ljubljanski poslanec, ni pa do danes še znano, kje je ta denar, ki ga je dunajska postna hranilnica v letu 1929 izplačala, — naložen, če ga je sploh kje še kaj? V Str, 214 in 223 >Slov. Naroda« je poziA*. naj društvo objavi svoj naslov, da se stranke vedo kam prijavljati.    če hd bil pisec reden čitatelj >Skxv. Naroda«, bi po tem ne izpraševal. Društvo je svoj točen naslov že ponovno objavilo in ga po_
znajo tudi v oddaljeni Dalmaciji, odkoder se člani na zgoraj navedem naslov obračajo in dobivajo tudi pojasnila. Pisec pa tudi dobro ve, da društvo nima sredstev za lastno pisarno in za svojega tajnika ampak da opravlja, te posle društveni predsednik v večernih urah v svojem privatnem stanovanju, če se stranka obrne na PoStno hranilnico v Beogradu, dobi ti. skano dopisnico z odgovorom, da se ni rešeno likvidacijsko vprašanje. Taki odgovori bodo morda prihajali vse dotlej, dokler vsi upravičenci ne bodo pomrli, po_ tem bo šele to vprašanje rešeno. Tako kaže, da je to zamišljeno. Nas pravni zastopnik ne najde poti za rešitev, g. poslanec tudi ne, ker sedaj ni skupščinskega zasedanja. Pisec naj torej mesto zbad_ ljivih opazk raje javno pove merodajnim gospodom, kjer je denar, da se vprašanje res končno reši Gre res za denar, ki so Si ga prihranili ljudje, ki žive danes večinoma v veliki bedi.
. Zvočni kino Ideal 5
premiera senzacijonalnega filma
I
Danes
Jenny iz San
Ljubezen, tihotapci alkohola in nešteto napetih dogodkov.
Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din.
Predstave ob 4. 7 in 914 Jutri Kino zaprt
— Vaje v obrambi proti zračnim napadom. Za drugo polovico meseca oktobra so predvidene tudi za vso dravsko banovino vaje v obrambi proti zračnemu napadu v vseh večjih krajih. Velike važnosti je, da je občinsitvo natančno poučeno v obrambi, kako se bo moglo vsak čas podnevi in ponoči obvarovati pred strašnimi posledicami sovražnih napa-dov iz zraka Le oni, ki bo spoznaj novo orožje in nov način bojevanja in »e bo znal pred njim čuvati, bo lahko obvaroval sebe in bližnjega gotove škode in smrti. V založbi »Podmladka Rdečega križa« je izšla kratka, poljudno ki pregledno spisana brošurica (T>r. Rus: Kaj moramo vedeti o zračnih napadih,), ki vsebuje najvažnejše tozadevne podatke. Knjižica se dobi proti malenkostni ceni Din 3.— pri banovinskom odboru Rdečega križa v Ljubljani, Čopova cesta 1 (Delavska zbornica). Šolskim vodstvom, uradom, raznim ustanovam kakor tudi privatnikom priporočamo takojšnjo nabavo te knjižice.
— Vreme. Vremenska napoved prav i,da bo stalno, večinoma jasno vreme, zju_ traj megfteno. Včeraj je deževalo samo v Rogaški Slatini. Največja temperatura je znašala v Skuplju 32, v Beotrradu 29, v Sarajevu 28, v Rogaški Slatini 24, v Zasrrebu 22, v Ljubljani 21.4, v Mariboru 18. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.7 temperatura je znašala 8.4.
— Usoden padec s kostanja. Kostanj zori in po hribih je polno ljudi- ki pobirajo sladki sadež, pogumnejsi pa plezajo na drevesa in ga otresa jo Včeraj je splezal na precej visok kostanj 61-letni posestnik Jernej Bradeško iz Drage pri Go„ ričanah. Bil je kakih 10 ali 12 m visoko in že je natresel precej kostanja, ko se mu je nenadoma zlomila tanka veja in je padel z drevesa. Priletel je tako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico. Ob 19. so bili v Goričane pozvani reševalci, ki so nesrečnega Bradeska prepeljali v ljubljansko bolnico. Njegovo stanje je brezupno
— Kronika nezgod. Včeraj se je pripetila v kamnolomu v Ihanu huda nesreča Več delavcev je razstreljevalo kamenje, pri čemur je mina prehitro eksplodirala. Pri eksploziji sta bila poškodovana dela. vec Gregor Kokalj po obrazu in Ivan Janko na levici. Oba so prepeljali v bolnico.
— Ponoči je prišel v bolnico tudi delavec Blaž Dolenc, ki ga je na Viču napadel prepirljiv pijanček in ga z nožem sunil v prsa- Ker je bila poškodba lažjega značaja, je Dolenc že lahko odšel domov.
— Samomor slovenskega orožnika v Bitolju. V nedeljo popoldne se je ustrelil v Bitolju orožnik Jože Kovač. Komandir mu je dal 450 Din, da bi dvignil na pošti paket, pa je denar zapravil. Iz strahu pred kaznijo si je končal življenje.
—  Antona Lapa nI V Kamniku So
včeraj spremili k večnemu počitku daleč naokrog znanoga uglednega metftana, po-
sestnttca tn -vrtnarja g. An toda L*apa, očeta znanega nadlega vrtnarskega strokovnjaka, ravnatelja mestnih nasadov v LJubljani g. Lana. Pogreb le pokaaai kako priljubljen Je bil pokojnik tn kako tefiko j« zadela njegova smrt vse, ki 00 sa posnalL V <V*]gem talnem sprevodu so nosili 36 vencev, ki so 1 njim tVoJci, prijatelji društva in korporacije tokara -li vrlemu motu še aadnjlč svoje spo*to vanje. Bpdi mu lahka zemlja, fce*k0 prizadetim svojcem naše Iskreno sožalje
— Brez sledu izrinil 27-letni bivši spre. vodnik cestne železnice Viljem Dragar, oženjen in stanujoč na Gasilski cesti 17. 28. septembra je odšel z doma in se do danes še ni vrnil. Ni izključeno, da si je končal življenje. Obelečen je bil v pum-parice in sivo športno srajco ter siv suknjič, na nogah je imel nizke čevlje.
— Nesreča s flobertovko. V ieleznioar-ski koloniji pri Zagrebu se je pripetih v nedeljo težka nesreča. 13 letni gimnazijec Ivan Žagar se je igral s flobertovko in je teško ranil 10 letnega Vladimija Puža Krogla je zadela v levo stran prsi tik pod srcem, tako da zdravniki nimajo dosti upanja da bo ostal živ.
— Tudi it Zagreba hočejo v Abesinijo.
V nedeljo so orožniki pripeljali itiri zagrebške mladeniče, ki so priznali, da ^o bili namenjeni v Italijo, od koder bi jih poslali kot delavce v Abesinijo. Slišali so, da Italija dobro plačuje delavce v Abesi-niji.
— Lov sa bogato dedšelno. 2e več let se govori O bogati dedšcini Henriete Garet rojene Sefer, ki je umrla 1930 v Philade!-phiji in zapustila nad 17.000.000 dolarjev. Oglasilo se je več sto fteferjev iz Jugoslavije, toda kot naj resnejši dedič prihaja v poMev uradnik iz Petrovgrada Ludvik Adam. ki odpotuje te dni z vsemi potreo-nimi dokumenti in pravnim zastopnikom v Philadelphijo na zapuščinsko razpravo.
— Samomor breiposelnega tipografa. V Subotici se je obesil včeraj brezposelni tipograf Stevan Brčić - Kostić, star 25 let. Bil je več mesecev brez dela in najbri 90 ga težke gmotne razmere pognale v smrt.
V poslovilnem pismu, ki ga je napisal sta šem pa ne pove zakaj je obupal nad Življenjem.
— Smrt pod ovornim avtomobilom. Na
cesti Prijedor — Banjaluka blizu vasi Omaske se ie pripetila včraj težka nesreča. Tovorni avtomobil je do smrti povozil kmeta Nikolo Sekulića. Nesreča se je pripetila na ovinku, ko je hotel Sekulič čez cesto. Šofer ga je opazil, pa je bilo že prepozno, da bi ustavil avtomobil.
Iz Ljubljane
— U Uprava Hubadove župe J P S opozar ja vsa ljubljanska pevska društva, da se bo vršila v sredo, 9. oktobra ob 18. uri žalna komemoracija ob obletnici amr. ti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelija. Združeni moški z*hp_ ri bodo sodelovali pri tej komemoraciji z dvema žalost i nka.ma: »Poljana toži. in >Usliši nas, Gospod«! Pevska vaja bo v sredp 9. t. m, ob IT. uri ( pred komemoracijo) v Hubadovi dvorani Glasbene Matice. Note prinesite seboj! Udeležba za ljublanske zbore obvezna. — Uprava. —Ij Priprave za slavnostni pl©» Akademske podružnice CT>M ob priliki petdesetletnici družbe sv. Cirila in Metoda, ki e€ bo vršil na Taboru 16. novembra t. 1. &o v polnem teku.
2e Po Din 5. — dobite moške svilene samoveznice dokler traja zaJpga, kakor tudi vse moško perilo po znižanih cenah pri PIRNAT, sv. Petra c. 22 in Poljanska c.  1 (Peglezen).
—lj   Krajevni    odbor    Jadranske straže
naproša svoje članstvo, da se zanesljivo ,uđe:<?ži komemoracije po blagopokojnom Viteškem kralju Aleksandru I. Zeuinite. lju. dne 9. oktobra ob 5 uri ppppJdne na Kongresnem trgu. Društveni znak ovit s črnim florom-
—lj sentjakobčani otvjortjo svojo sezono v soboto 12. t. m ob 20.15 uri z Go-vekarje-vo rjutdeko ig*rp s petjem »Legi-jonarji* so predigra k >Jlokovnjačem*, ki s>o lansko sezono doživeli na sen tja kobskem gledališkem odru 12 razprodanih predstav. Pričakovati je. da bodo tudi >Legiionarjic prav tako zanimali. Pri predstavi sodeluje ves ansambl odra. V večjih vlogab nastopijo: E. Wrischer-Petrovčiceva, Bučarjeva, Cernioeva, 6ubi-čeva in gg. Hanžič. Karus, Lavrič, Mag. din, Moser, Mllčtnski- tJrbič in Vlitzjak. Uprava odra je poskrbela sa predstavu za dedoma novo scen eri jo Ln  nove *o*ti-
ELITNI KINO MATICA
tel. 21-24.
Samo se danes ob 4-, 7.15 in 9.15 uri IVAN MOaUHĐf v veseli komediji
OTROK KARNEVALA
Smeh, labava   petje  in šala DoDplnilo: >DIVJE KOZE IN KOZOROGI« Btakio prinašamo filmska vojna poročila iz ABESINIJE Jutri radi talne komemoracije kino zaprt.
J
me. Prav tako natoavila nove udebue *-< -dež«. Cene znižane od 10.- Din naval«,.. V nedeljo, dne 13. t. m. ee predstava ponovi.
—IJ REZEVNI OFICRJI Iz LJubljane in najbližje okolic« se udeleže žalne sve-čan^Bti ob prvi obletnici smrti blagopokojnega Viteškega kralj Aleksandra I. Zedinitelja, k.\era se bo vršila dne 9. t. m ob 17.15 uri na Kongresnem trga. Rezervni oficirji v uniformi e žalnim trakom na rokavu ee zbero z aktivnimi oficirji naprpstom med Zvemdo ln kata. falkocn, oni v civilni obleki z društvenim znakom in Žalnim trakom na na sprotni strani za ognjegascl, ki tvorijo špalir. Odhf>r.
—lj članstvu Narodne strokovne zveze v Ljubljani in okolici. Pozivamo član. stvo N3Z, da se udeleži komemoracije za blagopokojnim Viteškim kraljem Alek-sandrm »I. Zediniteljeci, ki ee vrei jutri v sredo pjopoldaie na Kongresnem trpu. Zbirališče v tajništvu N43Z v UWlav:ftU zbornici ob 16. uri, odkoder je skupen odhod na Kongresni trg. — Tajništvo NSZ. —ij Združenje brivcev, frizerjev itd. v Ljubljani ohve«ča tem potom v«e svoje člane v njegovem področju, da morajo brivnice in damski-frizerski saloni glasom odredbe kr. banske uprave imeti v sredo dne 9. oktobra t. 1. doipoldne zaprte. Ljubljanske in Okcfliške Člane pa vrhutega vabimo, da naj navedenega dne od 16. ure naprej, ko se bodo vršile v Ljubljani žalne svečanosti, zaprejo svoje obrate in lokale.
lj— Umetnostno zgodovinsko društvo priredi v četrtek 10. t. m. ob 13. pri vsakem vremenu izlet v Dvor pri Polhovem Clrad-cu (velika gotska cerkev, krasen portal, oltarji z baldahinom. Metzinfrerjeva slika*. Odhod ob 13. s Kongresnega trpa. Zglasiti se je treba v trgovini PodkrajSek na Jurčičevem tnru pri Hradeckega mostu do srede popoldne ob 5. Vodil bo mscrr. Viktor Ste-ska. Vabljeni so prijatelji umetnosti. Za avtobus 20 Din.
lj— Akademska kulturna društva so izdala
naslednji  letak:  Akademiki!  Minilo je leto od dneva, ko so nam usodepolni streli v Marseilleu ugrabili Velikega Kralja, našega pokrovitelja. Akademska mladina bo počastila Njegov spomin v sredo dne 9- oktobra ob 16. uri s spominsko svečanostjo na univerzi v zbornični dvorani. Slava Kralju Junaku! — AJcadernska kulturna društva. —lj Senzacija za Ljubljano bo prvi bar_ van   fihn  po  sistemu    >Technicplor<. ki se  bo   preKBvajal   te  dni   v  Elitnem kinu Matici.  Plim  je  posnet  na čarobnih otokih Nizoaseroske Indije — Bali.   Na teb otokih vlada večna pomlad tu nI krize, ni sovraštva, ker teh ptokov še ni oku žila   zapadna  kultura  in  civilizacija Na rod živi  tu  svoje  primitivno,    a urejeno življenje, časti svoje bogove in ljubi živ ljenje.  To filmsko  delp je  prava pripovedka  iz Južnega  morja  kjer žive pre krasne  žene,   kjer   I Ju bežen  nepozna m; ske tn »o ljudije 6e pravi otroci narave, ru  se  plešejo  ljuba/vni  in erotični plesi kakor sp se plesali pred sto in sto leti. Fitan   nima na sebi nič takesra.   kar bi ustvaril  premeten režiser, vse je pristno in nepokvarjeno.
—*j Paganini zopet v Ljubljani. Kakor smo zvedeli, prihodnja Z. K. D. kino predstava, ki bo v petek dne 11. t. m nam ppkaže ponovno fitm »Paganini«. v katerem nastopa Svetisl-av Petrovič. To filmsko delo je bilo Povsod sprejeto z navdušenjem in tudi pri nas mora biti saj takp divne melodije slišimo le redko Fitm se bo predvajal v petek ob 14.15. Vstopnina običajna.
—lj Del esperantsko društvo v Ljubljani priredi v petek 11. oktobra t. 1. ob 20. uri v prostoru »»Delo in eksistenca« Ljubljana Tvrševa 9. (drugo dvori-šče) in temo proslavo s sledečim sporedom: 1. Pozdrav p. predsednice Mare Virantove, 2. Kanto de P esperantisto — deklamira tov. Dora Ivanova. 3. La senco de la Verda semajno (Pomen Zelenega tedna) — predava tov. D. Vahen, 4. Javna debata o Esperantu. Pridite vsi, ki se zanimate za mednarodni jezik Esperantol V sredo 16. okt. t. 1. pa otvori tečaj mednarodnega jezika Esperanta
za začetnike ob 8 uri zv. na 1. deški osn. šoli (na Grabnu, Zvisova 7.) sobi It 17. Pri nesite s seboj papir in svinčnik, ker se bo s poukom takoj pričelo! Vivn Eaperantol Vivn nia »Verda štelo«! —Ij Lil Dagover kot kneglnja v Kari /Seilerjevi opereti >Ptlčarc ponovno P#>kazaia. da je igralka svetovnega formata. Enako ljubka ln kipa sta Marija Andergast in VVolf AlbachuRetty kakor vse kaže, bo premiera te lUmske open -te prava g'lasbna senzacija za Ljubljano. Že danes 6e lahko rezervirajo vstoi>niee za ta film, ki ga bomp videli v najkraj šetm času.
—IJ Združenje mOsarjrv in klobasičar-jev v LJubljani. Naznanja c. občinstvu da bodo mesnice in mesarske ehpjnice odprte do 10 utre dorJotdne.Načelnik Al. Brecelnik.
lj— Vajenci mod seboj. Na obrtno nadaljevalni šoli na Prulah sta se sprla dva vajenca in med prepirom je dobil 16_le<tni Leopold Ogrin z nožem sunek v trebuh s taksno silo, da mu je prereza! trebušno mreno Ranjenca so reševalci prepeljali v bolnico, njegov bojeviti tovariš bo imel pa sitnosti na policiji.
Iz Litije
—Na obletnico kraljeve smrti. Skupni odbor za proslavo je izdelal za vse urade, društva in ortjanizae je naslednji program. Ob 9. uri maša zadu^iica v Smartnem. Po maši istotam skupna komemoracija: žalni i^ovor, Bože pravde. dekUimacije n pesem »LTsliši nas Gospod« (pojo tfdfuŠeiti pevski zbori). Zvečer ob 30.^rrri pred Aleksandrovo lipo v Lit'j!: žarni t^ovor, deklamacije in žalostinke. V pfiimeru slabega vremena pa se bodo Litijani udeležil istepa dne maše v domači eerkvi, komorni »racija pa se bo vršila takoj za tem v lit jskem Sokol-skem domu Spored za Šmartno in okolico pa ostane kakor zuoraj objavljamo. Apeliramo na vse občinstvo, naj se mL-lc/i obeh komemoraeij. S tem borno doka/al . da smo ob spomnu na največjo našo žrtev odločeni vsi Jugoslovani gveifa Vi dosledno izpolnjevati njegovo oporoko in Čuvati Jugoslavijo!
— Deževje preprečilo gostovanje SK Javornika. Zadnje dni smo imeli spet hude nalive. Sava je močno narasla. S soboj je odnašaJn precej lesa. vejevja -n drevja. Naš SK Litija je imel za nedeljo popoldne n<n programu nogometno tekmo s SK Ja-vornikom iz Rakeka. Igra bi se moraila vršiti v korist soe jaJnetM fonda JNS. Neprestano deževje pa je preplavilo Lrtijane, ki so Jevorniku telefonsko odpovedali tekmo. Tako izdatnega deževja nWno imeli že od po mlada.
Sokol
— Sokolska  žalna svečanost  na Taboru.
Sokolska  župa    Ljubljana    ponovno vabi vse sokolsko  članstvo  in  ostalo javnost na  žalno  spominsko  svečano.-!   za bla^.o-Pokojnim   Viteškim   kraljem Aleksandrom I Zed i ni tel jem, ki bo jutri ob -0. v veJi. iik dvorani  Sokolstkega dotma  na Taboru. C"lani,   članice   im   naraščaj  se udekižijo svečanosti v  slavnostnih  krojih s črnim florom  na  levem rokavu surke,  ostali v civilni   obleki   s  sokolskim   znaikoan ovi tim v črn flor. žalne svečanosti na Kon grešnem  tr^u  se  udeleži   depurtacija žu pe z društvenimi prapori, ostalo olanstvo pa naj se udeleži svečanosti v civilni obleki. Cm vajeno Jugoslavijo! 7*lravo!
— Ljubljanski Sok0l obvešča svoje član stvo. ila je preminul njejra dolgoletni in zvesti član brat Josip R u p n i k poštni kontr. dor. Odposlanstvo <iru£tve«ne upra ve ga bo spremilo na poslednji poti, ostalo članstvo pa vabimo, da se v čim večjem Številu pridruži od»p^>sđancem. Zbirali se bomo danes ob 14. uri prrd mrtvašnico splošne bolnice. Obleka civilna tn znak.  BlagoPokojntku časten *apf,antn.
Uprav; 1
Kupujte domače blago!
MALI OGLASI
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti
znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din
HUBERTI iS PLASCE nepreniočljive. otroške  165 Din za odrasle 250 Din. v  vseh barvah  pri   Preskerju.   Sv. Petra ceste   14 4.L
KAVARNA STRITAR vsak večer koncert salonski orkester pjevačice 767L
DAMSKA zapestna ure seje zsrubila. Najditelj naj jo vrne proti  nagradi. Svabičeva  ul. 10
'2886
PRODAM
DVE fcENSKI jopici za srednjo £en«ko |>oslavo. Škornje It 40 ugodno prodam. Oglede se Studen tovska  ul   št.  3/11. 2801
STAnOVATlJA
Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din
HRANILNI IN POSOJILNI konzorcij, Gajeva ul. 9 odda 3 sobno stanovanje z vsemi pritiklinami za november. Moderen konfort, pogled na Beethovnovo ulico. Najemnina Din 900— 2800
GLASBA
Najmanjši znesek 8 Din Beseda 50 par, davek 3.- Din
Kratek KLAVIR boljše znam ke dobro ohranjen takoj kupim. Ponudbe z navedbo znamke in cene na upravo Usta pod »Gotovina«. Ž800
Inserirafte V
„SLOV. NARODU"
Prihajamo zopet in prinašamo zadnje modne novosti. Oglejte si izložbe.
r
T BLEF. 3122—26 POŠT. ČEKOVNI RAČUN ST. 10034 V LJUBLJANI
BRZ O J AV KE NARODNA TISKARNA LJUB LJ ANA
VELEMANUFAKT URA
LJUBLJANA
NARODNA TISKARNA
LJUBLJANA, KNAFLJEVA UL. S
IZVRAUJhi RAZLJOtNE; riSKOVLNlu, AJU&OR: KLTP-
flajBigi nsKOvnro. oa so pisk nsKOVTNB &a
CTKA-Dfi*. BANKU. EIRANTLtNTOE^. POSOJILNICE, VREDNOSTNE PAPIRJE. KOLEDAiUk. DIPLOME, REVIJE, PROSPEKTE. KATALOGE RAČUNSKE ZAKLJUČKE KNJIGE CJENIKE ffiNOBARVNl IN VEČBARVNI TTSK PISMA RAČUNI, KUVERTE, VABILA £N POROČNA NAZNANILA, VIZITKA fTD,
Stran 4
»SLOVENSKI  NAROD«. Torek. 8. oktobra »35.
ht*Y. 228
__
Koroški dan v Ljubljani
Dopoldanska prireditev je morala zaradi sitnili nalivov
Nedeljski koroški dan se neradi nalivov
tel ni mogel izvrsM v vsem pripravljenem obeegu. Sicer todf popoldne ni Mk> bvea de*ja, vendar so mogfl Številnim giedaleem na Cojzovem grabna prOrnTf*ti —fcstpe »sten vanje-« Na sliki Je videti brhke Koro. sire v slikoviti narodnih nošah In »taober« Korošca državnega totUea g. dr Felaherja, ki mu je na prireditvi pripadala naloga ustvarjati dobro raspoloženje vsenaokrog-
Ljubljana, 8 oktobra Ako ne i»i neusmiljeni dež vsaj delno prekrižal načrte Folklornega instituta Glas-bene Matice, bi po njega voditelju g. Francu M aro] tu zasnovani »Koroški dane z radostnim zanimanjem praznovala vea Ljubljana, saj so nam na ljubljanskih ulicah hoteli noši dragi koroški rojaki pokazati svoje najstarejše in najlepše obrede. >Zilj-sko ohcet . V-^tehvanjec in visoki rej pod lipo . Intenzivno zanimanje za lepo in nadvse interesantno prireditev bi privabilo na ulice dopoldne, popoldne pa na Coj-zov nral nebroj meščanov, saj bi bila to edinstvena prilika, da bi videli v celoti rekonstruirane slovensko - koroške svatov-ko. viteška in plesne obrede, ki se žal naglo pretvarjajo in izginjajo, obenem pa bi z iskreno radostjo v svoj« sredi pozdravili mile slovenske rojake, ki jih je usoda iztrgala iz nase srede. Dopoldanska prireditev je pod pritiskom silnih nalivov morala izostati, pač pa smo za mogli po|>ol-dansko »Steh vanje« m »ziljski visoki rej l>od lipo i videti skoraj nemoteno v celoti. Na gornjem delu Cojzove ceste ob Kmon-ski cesti je bil ograjen s kulisami in ee deži prostoren četveroo<jlat prostor. S sedeži in za njimi nameščenih stojišč bi občinstvo lahko videlo do potankosti ves potek Stehvanje in visokega reja, da ni nedisciplinirana množica gledalcev končno udrla na sredino ceste in onemogočila se-dočim gledalcem vsak pogled na izvajalce.
S precejšnjo zamudo so prispele najprej v pisanih koroških narodnih nošah tujske »dečv^«, za njimi zastavni fantje, kniohi nate   pa   so z vriskom   prijezdili   > Štehvov
cic. šestorica izmed njih je takoj pri!ela držeč mirno v tla zabitega >štebha<».. na katerem je bila nasajena lesena bariglca, s kratkimi železnimi kopji zabijati dokaj močno in z otroci zavarovano posodo, /.drlo se je po prvem, drugem diru, da fantje ne bodo zlepa kos svoji nalogi. lTda rili so z vso silo in ne malo spretnosti je bilo treba za to reč. Marsikaterega je konjič ogoljufal za nameravani udar. Po vsakem diru so fantje pevci zapeli po eno koroško na rodno  pesem,  nato se je oglasi
la godba s karakteristično spremljevalno melodijo in fantje so se .spustili v nov d*»r. S*l*> pri petem poskusu se je bariglca razletela na drobne kose.
,stohvovK.ke deevo so nato določile zmagovalca, še s^> ti na 6\*oJa kopja lovili ledene obroče, a po trikratni ježi mi mo >štebhac si je izbrani zmagovalec *»rr:ol na desno r0ko ujeti zma^ovalski venec. Morda bi bilo smislu igre in pradavne tradicije bplj primerno, ako bi ta venec nataknila zmagovalcu na kopje že prej določena najuglednejša »štehovovska deCvac-    Gledalci   6^0     -Stehvanju« 6leriiU
z živahnim Zitnunanjem ter so zmagoval, ou grmovito pleskali. Takoj nato se je pričel >VLsoki rej«. Pod lipo se je po«ta vila Podba. Ta je bila svoj čas, kakor navaja Kuhač po podatkih M. Majarja. sestavlje.na iz dveh gobarjev, klarineta, basa in cimbala. ali pa iz same gajde, ki je igrala melodijo starodavne pesmi >De veta dežela Indija- >rzcifravajnć ju što bolje znade«.
Tuidi včeraj je res otvorJl gJasbeno ze lo zanimiv arhaičen, religiozni enoglasni koral, plesalci njim na čelu zmagovalec s >štehn,p-vsk'» dečvo« so peli pesem v krogu irrede, nato pa je godba, ža.1 ne baš izborna. zaigrala karakteristični, staro davni .p»les. čegar melo/lija je zgrajena na dveh petdelnih ritmičnih skupinah, ki se neprestano monotono ponavljajo- Glasbeni del plesa se je obranil, ni se pa ohranil, menda, koJeoT itski. ker So plesal, ci priplezali v pCividneno nasprotju z mu-ziko. Plesu je sledila istotako vedno ena ko ponavljajoča se, a glasbeno zopet Izredno zanimiva pesem, dokler niso r>le_ salci prodrli starinsko tradicijo in se zavrteli v veselih nam bližnjih tro in dvo delnih plesnih ritmih. S tem je bil >Viso-ki rej, tudi končan Korošci so se razvrstili za er, >dbo in pod koračnico *CU* se je oženi! odšli iz prireditvenega prostora viharno pozdravljeni in obkoljeni od vesele, razigrane množice. Glavna za. shiea za ^oroš^i dan pritiče Folklornemu institutu Glasbene Matice. institut-nemu vodji g. Francetu Maroltu. k\ je v«e te obrede na licu mesta študiral sam. jih razčlenil in opisal v dragoceni š*u dij; Tri obredja z Žile«, dalje njeenve-mu pomočniku p Rorisu Orlu. gg simmi Martin ja.kn. dr. Fellacherju. Karlu Mah k^ti   in   kajpa.da   Glasbeni   Matici č
Ovire italijanskega prodiranja
Ker je Italija baš začela prodirat v Abe sinijo.   bo   nase  čitatelje  zanimalo, kakšne
ovire je postavila narava i tal janski vojski na pot. Najtežja bo za Italijane pot » tro pične in nezdrave obale na visoko gorsko planoto, kjer leži v viš ni 2.400 m približno 130 km od obale glavno   mesto abesmske pokrajine  Asmara    Čeprav je ta razd:ilja majhna, je razlika v podnebju zelo velika Asmara leži še v deževnem abesinskem pasu, dočim na obal . oddaljeni samo 120 km ni o dežju duha ne sluha   V Asmen zna ša najvišja temperatura podnevi komaj 30 stopinj, ponoči pa samo 5 stopinj, v Masaui pa kaže toplomer podnev  v senci večkrat tudi JH) stopinj, a noči so   tako   tople, da
spe ljudje brez odej ak  samo pod tenko
rjuho.
Vroče pripeka soince v severovzhodni Afriki in zrak je tam tako razredčen, da je njegov prtisk neprimerno manjši, nego J v evropskah 'Alpah do 4.000 m visoko. Ta višina pa že vpliva ne človeka, ki je ni vajen tako, da ne more spati, da mu začne srce hitreje utrpati, da ga boli glava, m de krvavi iz ust in nosa. Tudi motorji ne delujejo več tako dobro, kako* v nižava h. Avtomobil, tank in letala potrebujejo mnogo več bencin-*, nego v dolinah.
Zelo težko bo Italijanom preskrbovati vojsko 2 živili n vodo. Zmrznjeno meso, moko in po možnosti tudi sočivje bodo morali dovažati od d-aleč. Največje težave bodo pa 'meli z vodo. Destilirati bodo mo-
rali morsko vodo,   izkopali so ie mnogo
novih vodnjakov in kjer je nekaj već vode, so napravili rezervoarje m vodovode. Za prodira joco armado *e po m kajo na avtomobilih z vodo napolnjeni tanki, da ima vojske vedno na razpolago ohlajeno vodo. Vsak vojak mora imeti na dan 10 litrov vode vsaka ž val pa 20 litrov. Če cenimo italijansko vojsko v Afriki na 120.000 mož in 60.000 mul, oslov in velbkodov, bi znašal dnevni konzum vode 2.400 ton. Ni torej čud«, da morajo parn ki dovažafci vodo več sto kilometrov daleč, da bo pripravljena za vojsko med prediranjem na gorski p'anoti. Poznavalci Abes;t>*je pravijo da bo preskrba 7 vodo za italijansko voj-ko najhujša preizkušnja in da preti od te stran   Italiji največja nevaniort.
Kipar Alojzij Gangl umrl
Njegovo delo sta med drugim v Ljubljani tudi Vodnikov in Valvasorjev spomenik
Ljubljana, 8. oktobra.
Iz Prage je prišla žalosna vest, da je tam v sredo umrl nestor slovenskih k par-jev Alojzij Gangl, star 76 let.
Pokojni Gangl, ki ni bi\ samo najstarejši, temveč tudi najpomembnejši naš k par in katerega dela krase tudi naše mesto, je bil rojen 1. 1839 v osrčju Bele Krajine v Metliki. Pn Idrijčanu Jerneju, podeželskem podobarju in pozlatarju, se je izučil rokodelstva, potem je bil rezbar pri podobarju Karju Ponlajenu v Št Rupertu in pri tvrdk: Naglaa v Ljubljani. Izpopolnjeval se je pri kiparju .lakobu Gšilu v Gradcu, kjer je obiskoval tudi večerno obrtno šolo. Profesorji so .spoznali njegov talent in mu svetovalki, naj gre rta dunajsko akademijo. Od deželnega odbora je prejel letno podporo
m tako se je lahko izaolaj v obrtni šok avstrijskega muzeja, na dunajski akademiji n v specialni šoli stavnega Zaim-buseha. L l&M, je prišed v Ljubljano za učitelja na novo ustanovljenom oddelku tedanje obrtne šole. L sodru potres 1. 18*^5 je imel tudi zle posledice za GangkL, kateremu so odpovedali žvci m po 17 ktih rilužbe je bil vpokojtn. Odšel je domov v Metliko, da sa popravi zdravje, 1. 1914 pa na Dunaj, kjer je živel tri leta, zaton svojega življenja je pa preživel v zlat.; Pragi.
Prvo Ganglovo delo je bil Vodnikov spomenik, znamenit je tudi njegov Pre-sern iz kararskega marmorja, ki je last muzeja. Ko so postavljal hram naše Tali je. je Gangl postavil rva njeno pročelje sohe Tragedijo, Komedijo in Genija s plamenico. Izklesal je tudi poprsja Josipa Stritarja Josipa    Cimpermana.      baTona Schwegla,
Franca Sukljeta. Prešernove ljubke Erne-strie Jelovškove, znamemito je tudi njegovo Kristovo vstajenje, ki ga je napravil po naroČilu biskupa S+rossmajerja na djakov-šk katedrali. Med njegova najboljša dela pa spada mogočni Valva/orjev spomenik, ki je prišej zdaj po preureditvi Muzejskega, trga do prave veljave Je pa mnogo pomembnih njegovih del po raznih dru£"h mestih in krajih, tako na Dunaju in v Praga,  zaradi   katerih ie   pridobil tud**
mednaroden sloves. Gangla ie cenila tudi tujina, morda celo bolj kakor dVjrnovTva, ki je v zadnjih letih popolnoma pozabila rw*nj.
Leni je še nestor naših leparjev zdrav in v krogu svoje družine praznoval 75-let-nico rojstva, obenem 60-letnico umetniškega delovanja in 45-letnico odkar je po-stav'J prvi spomenik — Valentina Vodnika. Za pokojnikom žaluje soproga, rojena (Čehinja iz rodbine Pokornvch. Kivša učiteljica literature, ki mu je rodila hčerko Slavioo, uradnico v Prag-i rn sina Danile, ki ie pomorski častn'k v Rok' Kotorski.
Vaj bo kiparju Alojzi ju Gangl u lahka ^ruda v bratski  češkoslovaški zemlii.
Sovjetski novinarji v Pragi
češkoslovaška je za Rusijo velika država, ker je lepo
urejena in prijateljska
V soboto zvečer so prispeli v Prago sovjetski novinarj in pisa'elji. Na Wilso-novem kolodvoru so jih pozdravih predsednik inozemske sekcije če Iv slovaškega
tiska direktor Sv hovskv, šef poročeval-skeda oddelka v zunanjem ministrstvu Hajek in legacnski svetnik dr .lina. k' je spremljal kot zastopnik zunanjega ministrstva čehosloviške novinarje na potovanju po Rus ji, dalje sovjetski poslanik AJeksandrovski člam poslaništva pis-atelj Josip K'»pta za Društvo pisateljev, dr. Galhi> v imenu društva zm kulturno zbliža n j e s sovjetsko Rusijo, dr. R pka v zastopstvu   zuitfi jcpoliti«cnih     urednikov ter
mnog;« Češkoslovaških novinarjev in pisateljev. Na kolodvor sta j h prišla pozdravit tudi predsednik senata dr. Soukup in sindik l^ichl P<» prisrčnem pozdravu so se odpeljali v hotel »Ambasador«, kjer bodo stanoval  do svojega odhoda iz Prage.
Kolik pomen pripisujejo v Sovjetski Ru siji potovanju novinarjev in pisateljev na češkoslovaško, je razv dno že iz sestava sovjetske delegacije Vodi jo sam predsednik Društva novinarjev m pisateljev Mihail Kolcov. direktor »Pravde«, eden najodl čnejših sovjetskih političnih publici stov in feljtonistov, ki se je med drugim
proslavil tudi s svojo pobudo za zgraditev veleletaLa *Maksim Gorki«. Kolcov je ena najvplivnejših osebnosti sovjetskega javnega življenja. Izmed pisateljev so v delegaciji znani romanop sec Aleksej Nikolajevih Tolstoj, ki je pisal že pred revoluo-jo in ki se je proslavil s svojim krasnim romanom o Petru L, dalje Aleksander Aleksandrovič Fadejev. ponrr socijalisrti-ćnega realizma, Sergej Mihajlovič Tretja-kov. znan po svojem romanu o Kitajski, vodilni ukra>insk pisatelj Ivan Nikitenko, beloruski pesnik Janka Kupala in Ij-Vska pisateljica Aleksandra Karavajeva. Med polithnimi novinarji so zastopniki vseh večjih sovjetskih listov. Bogovoj za »Pravdo«, Kovalsk' za agencijo »Tas«, Vasilkov-rski za gospodarski list »Industrijal-zaci ja« in Taran za ukrajinska »Izvestja« Sovjetsko delegacijo spremlja kot zastopnik komisarijata za zunanje zadeve Bor'« Mi-ronov, zastopnik šefa poročevalske sekcije, ki je posvečal veliko pozornost Češkoslovaškim  novinarjem   ko so bili v Moskv'.
V nedeljo so si sovjetski nov.tiarji ogledal Prago in posetil- Tvršev dom. Zvečer so bili v gledališču kjer so uprizorili njim na čast »Dobrega vojaka Svejka«. Včeraj so bili  dopoldne    na    vojaškem letal šču.
kjer so jfcn ceAoaiovaaki letalci pokazab kaj znajo, popoldne jim je pa priredil ru nanj: romister dr. Bene« čajanko
Sovjetska novinarska delegacija ste je 12 članov;    med njimi >e tudi eden. ki se je pripeljal iz   Vladivoatoka. Na poti je bil devet dni. Delegacija je prispel« v Prago preko VariUve.  Na kolodvoru v Petrovi cah sta   pozdravna   goste   zastopnik zu na njega   m-»v st rs rva.   miniateri ja!ni svetnik Papoušek in predsednik   inozemske »ekci je   Zveze   ceSkodovaskih   novinarjev dT Kubka.    Na    češki    pozdrav zastopnika ostravskega  rk*ka,  glavnega  urednika Dur daka. ki je dejal med drugim, da pozdrav lja mah CeSkosJovaika nminarje   velik r Rusije, je odgovori vodja ekskurzije Ko1 00v, da Češkoslovaška za  Sovjetsko Rusi jo ni majhna država, temveč velika, ker je lepo urejena in prijateijifca.
Pomembne besede sovjet-
V nedeljo popoldne je bil prvrejen sovjetskim novinarjem obed, po katerem je izpregovortj med drugimi tudi sovjetski poslanik v Praga Alekaandzovaki. Dejal je, da naj bodo med Ceikoakrvaiko in Rusijo k&kr^iekoli rarbke, ena pot m en prapor sta >ma skupr«. Ta pot je boj za Drezpo-gojni rnar, aa kolektivno varnost proti vsakemu napadaj en, pa naj kdorkoli posicuai Aeči po naii svobodi, ed> n«tvu in neodvis-noti Ta prapor je »vetovna rnie.. svoboda, m samostojnost vseh narodov od najmanj šega do največjega. Sovjetski poslanik je opozor-4 na nevarnost, ki jo prinaša vojna v Abe sina ji. Vsak maslee človek nehote z napetostjo pričakuje, čigava streha *e bo vnela prej in kam vrže smrtonosna vihra bakljo vojnega požara. Toda tega pričakovanja ne sme n ne bo nihče giedaj prejcri žan4i rok. Odločna volja naaih držav c ne zaostajati za nikomur v tojalnem ^polaje-vanju prevzetih mednarodnih obvezoosu, posebno če gre za to. da se vsem narodom zagotovi   btagoftior   ro ru.   ki  ga čiovedtvo
še nikoli ni tarico cenaio. kakor zvin j. ko ie niso zac cijene rane nedavno prevarah muk. Nobena tajna ni, da leži' t danem po loža ju narodno osvobojena *) obnovljena češkoslovaška država dejal bi zemljepisno in ideološko cez pot orwm državam in sistemom, ko bi hotela zgradatj svojo bodočnost na očitnem zasužnjen ju svojih ■ tujih narodov. Položaj je tehta: in nalog« častna.
Za njim je izp*«go*oni vodja ekskurzije M ha»vl Kolcov. ka je najprej  nagka&ai da vlada za Ceakoalova^ko ter njeno poirtiono in   kulturno   delovanje   v   Rusiji posebno budno   iti  prijateljsko  zanimanje. Narodi Rusuje so prepričani, da je državna samo stojnost ČJeskoslovaike edesi vzrned čaru te Ijev ohrariiTtve splošnega msru ▼ Evropi in da sta nedotakljivost in varnost CSR v se danjem trenutku boi j   kakor   kadarkoi; v interesu vseh miroljubnih evropskih drŽav 4e bi se   bJazneža   spustiti v novo vojno pustolovščino, smo  pr^jravljciid dokazati jim, da jrm ne prinese vojna me dtugoea, nego poraz ki uničenje.
Abesinska carina
Abesinfika. p^JioloB. r>raA' niift ne zaostaja za evropsko. ka«r se rtiči n**kam 6atao To dfeikazaije prigoda S<panca Oorjasalesa de VilLara. Mož je prepotovaJ velik do. Ahesrnije, končno je pa oV>bfl od oesarja koncesijo xs prt<V»bivanje zUata in plati ne. "V trenu** u, ko je hotel zao^i z *ik*. ploatacljo ru^tni^vv. mo je pa kralj kra rjerv apoToćH, da mora o«tatl v«e boga ativo, kar ga ho tek^pal Ie zemlje, v Abe srnJcfl ln da se mora v A*>es*1nifl turi-vnoviiti Spancu nevnda ta pogoj J" htl po volji, pw*tfl je vse in sktenfl vmrti se v SanLgroao-
Ko fe je pa pr*l>ravirjaJ rta. pot. ran je fcinii«.  v smoftna misel   Dvojno dno
srvojih kovčegov je napotorfl * alatim pra šTcom, platino jp pa atcrH t votla nfk. Ija^ta naslonjala svojega oaalonjaca To da na meji ga je čaJcalo neprijetna pre serbeden je. čaetnfk ohrnjpfjne abesinafke frtraže je namreč stopĐ k njemu in mu dejal smeje: >JVionr> ml je znano, gospod, da imate v tem nsatanjaCs pla/tino. v dvojnern dnu svojih ko^ftegov pa Riatrv. a ker je kofltfina otnjeea n nas brez po mena, imajn povelje pustiti va* ^ez mejo-. Prijazno pa je Popadaw» H m r^r+poan.. ixi9: T-ieltrn vam Hiečuv* Pr*t *n nr*snv da se krnaJn vrnete k nam«.
Ne verjamejo mu Masnica: NKkdar več ne piakaj. sinko će nisi prinesel krstnega lista v £*>lo da nes, 15a pa prinese* jutbri. Saj vendar vsi vMljo, da si btl rojen. — Vidijo že, toda 6e ntnoam kratnega liisrta, mi  tega ne verjamejo.
Liuo Feuchtrranger:
49
Zid Suss
Komao
Ta čas, ko je ležalo dekle onesve--euo, si jo je Siiss ogledal od pete do glave in spoznal, da je krasna še nedotaknjena polna soka. Njena orne-đlevica. silen vtis, ki ga je ocividno napravil na njo, sta mu bila po neprijetnem razgovoru z Izakom Lan-dauerjeru uteha in močna opora. Kako lepo zagorel in izrazit je bil pri vsej bledici njen obraz, kako mikavne njene goste obrvi. Ta čas, ko so hiteli lakaji po esence in zdravnika, je Siiss razmišljal. aH bi ji mogel odpeti MuZo.
Na VVeisiSensea, starega servilnega moža se mu ni bilo treba mnogo ozira« ti
Tedaj je pa Sibvla odprla oci, erijih krasna modra barva se je tako čudno odražala od njenih temnih las Siiss ji je pomnsal vstati, božal jo je s po-erledi in glasom, bil je poln udanosti. SMlantnr*5ti in pokorščine. napel ie ^-o umetnost svojih bo srn tih izkušen* >Ja tecljanie Magdalene Stfbvle. cije ;begane oci so ga srledale iz zagore-esra. prebledelega obraza napol gro '°?e. napol opojno, jp odsrovoril s pri
livom uglajene konverzacije. Pre-skrbel je nosilnico. voz, zdravnika. Poslavljajočega se predsednika ni zadrževal niti z besedico. Sam je spremil Magdaleno Siibvlo pod roko skozi predsobo do kočije.
V dvorani sta srečala Sofijo Fischer-jevo
To plavolaso. bujno bitje je šlo mimo lenih korakov in izpod čela se je rado vedno, sovražno ozrlo na Magdaleno Sibvlo.
21
Pred domom v Jezerski ulici množica zijal Temna noč, kalna zmes deja in snega, udarci vetra, ki neprijetno opleta s plašči okrog nog. Ljudje stoje v gneči, čakajo in gledajo, kako se zbirajo k Siissovi reduti kočije, žareče in ropotajoče skozi noc.
Pred vhodom plapolajo posode e smnlo. Vsa okna žare Vrata fto odprta na stežaj, na pragu stoji vratar kakor gora v rdeči livreji in trije lakaji določeni za odpiranje vrate goeposkib
kočn j.
Kočije si naglo slede To ni ed^n izmed onih javnih balov, pri katerih hoče Siiss zaslužiti, kjer da sestavljati =ezname. kdo manjka od dvora, izmed uradnikov tn 17 ljudstva. S svojimi javnimi svečanostmi ie vsilil prestolnici Stuttsrartn btičnejie karnevale, kakor iib  io poznal'" mesto   dosloi in
prisilil je meščane, da so mu pri teh redutah plačali za eno mesto, pri tem pa zapravili več denarja, nego so ga sicer zapravili ves teden Ta intimna maškerada je pa imela samo en namen. Siiss je hotel pokazati na njej ves svoj sijaj, vse razkošje Samo najlepše dame in najimenitnejši gospodje iz vojvodo, ve okolioe so bili povabljeni na to sve čanost Za Stissovimi huzarji in mestnimi biriči iztegujejo ljudje vratove da bi videli, kako so izstopajoči gostje pod plašči oblečeni. Prihajajo ministri, generali, dvor. Tudi tajni svetnik Schiitz. zelo suh in zakrivljenega nosu, nekoč tako mogočnega pod nagubanim ovratnikom njegovega plašr-a španskega granda Toda Remchinger. zari pel in debeluhast. se poti že v kočiji v debelem kožuhu bojarske^a kostuma Ze itak slabe volje je godr njal še bolj, ko je srečal na pragu de Riollesa. zastopnika onih potepuških kavalirjev, ki so doma na vseh dvorih ln raznašajo po Evropi spletke visoke mednarodne aristokracije Nekatere dame počijo v smeh in celo na straži stoječi vojaki se nasmehnejo, ki vidijo drobnega, koščenega. poskočnega možica, ki predstavlja Kitajca, pa je pozabil na srlavi lasuljo Smešen je na moč. ko stopica kraj zavaljenega Remchingena liki pritlikavec, z nagubanim, izžetim of>ra Ton   Honorni   ^venkečo   r/lasno in im-
pozantno z ostrogami kraj pritlikavega Francoza, ve pa, da bo dala vojvodi-nja, pa naj bo že v želji po izpremembi aH zato. da bi ga razjezila, prednost bedasto brbljajočemu tujcu, kakor je storila že več dni zapored.
Peš se preriva skozi množico svetnik deželnih stanov Neuffer v neopiedelje-ni obleki temne in škrlatne barve. Spremljajo ga mrmranje in psovke. Poleg VVeissenseea je edini član parla= menta. ki je bil povabljen Dohiti ga okusna, vsemu ostremu in robatemu spretno izogibajoča se kočija starega kneza Thurn=Taxisa. Knez je prispel včeraj na obisk iz Regensburga. Njegova suha, elegantna hrtja glava moli iz kostuma genovskega plemiča kakor vino rdeče barve Veseli ga, da se lahko prvič pokaže v tej obleki, ki 6e zdi v nji zelo slok Ima pa očividno nesrečo s tem vražjim Židom Takrat, v gradiču Monbijou, je uničil Siiss vtis njegovega bledožoltega suknjiča s svojim bledožoltim salonom, zdaj je pa oblekla ta hebrejska beštija svojo slu-žinčad v livreje barve rdečega vina tako, da bo smatra! vsakdo nj^ga. kne* za. za lakaja V najboljšem primeru bo docela uničen vtis njegovega rdečega kostuma Ob razjarjenem knezu ee pogugava mali. debeluhasti in skromni tajni svetnik Fichtel. ki je prispel za dva dni v Stuttgart s pismi wiirzbur H-eirr» škofi    V čirokib hlačah in tur
škeni suknjicu je kakor krogla*. Njegove lokave oci gledajo i»pod fesa zado voljno in njegova drobna, mesnata ro» ka maha veselo ljudem, šepetajočarn o katoličanih.
Mimo je pri vozila škripajoča ogni jena kočija z edinim slugo   sadajf v atari, že davno ne več moderni obleki je iz stopil gospod visoke postave, modrika sto rdečega. Lokavega obraza in stmik nil je tiho skozi množico v palačo. T< je pfalški tajni 6vetrrik don Bartelemi Pancorbo. Vojvoda sam je naročil upi rajočemu  se Suflou,  naj  povabi tega trgovca z dragulji, ki je že dolgo pre bival    v   Stuttgartu    Don Bartelemi Pancorbo   je   prišel   kakor   običa,jno s povešeno mrliško glavo, štrlečo iz pre ohlapne,  slabo   prilegajoče staromodne dvorne obleke  Druge obleke ni potre boval.
Točno ob   določeni   uri   je prispela vojvodska    kočija.    Izetopil   je Karel Aleksander, danes samo lahno žepajoč mogočen in impozanten   kakor antični heroj Marija  Avgueta z drobno, dra žestno sklonjeno glavico in pasom, ra stočim liki vitka ročica iz napihnjene pavje modre krinoline, oblečena kakor boginja Minerva   To pot je noeila la suljo, na nji pa lep zlat diadem Prea ji je ovijal nežno naznačen zlat oklep Dva paža sta stopala za njo. Prvi fi je nosil Ščit. drugi sovo.
Urejuje Josip Zupančič, — Za >Narodno tiskarnoc Fran Jezersek. — Za upravo ln Inaeratni del lista Oton Chrlatof. _      Vat ▼ Ljubljani.