Poštnina pavianrana. V Ljubljani, torek dne 14. februarja 1922 Posamezna Stev. 50 Dlf* 2 K Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno . . 24t> K mesečno. ...... 20 . za inozemstvo . . 600 # Oglasi za vsak mm višine stolpca (5f 'dno politike, ki ji boj proti kleri-kalizmu tri prazea protifarška gonji, temveč boila za kulturno in ekouom-sko zdravje naroda. JDS je morda s'orila tu in tam taktično pogreši;o. al i nikdar ni postala nezvesta svoji veliki ideji, narodnemu in državnemu edinsivu. Branila je najtežje stvari prevzemala najhujše odgovornosti, padala na kolena, se zopet pobrala, šla naprej, vču-ili v razmerah, ko je sredi mnogokrat bridkih vsakdanjih realnosti naravnost herojsko. braniti idejo, in ko se je ua njo z desne in leve valila vrsta nasprotnikov, ko so proti njej brukali najtežji lopovi demagogije in stiupeni plini infan.nih klevet. JDS je v tem boju pokazala vso svojo žilavost. branila se je s krepkimi; udarci. Bili so prizori. ki se raldočut-j niin du"ani niso dojadali. V tem bojuj pa se j>' pokazalo, tla je zrno nacijo-i r.alrie in napredne ideje v demokrat-; si,-j stranki. S tem ni rečeno, da se pri drugih j strankah ue nahajajo mnogi dobri; ijudie. Ni ga boljšega dokaza nego je ta, tla v naprednih vrstah brez razlike na strankino pripadnost, dozoreva spoznanje. da morajo stopiti naprednjaki vseh strni zopet skupaj, da bo napredni tlel naJega plemena mogel v jugoslovanski politiki vršiti ono pomembno nalogo in oni vpliv, ki mu po njegovi ogromni p /.ikv-u gre. Ta občutek se pojavlja v najširših masah in je razveseljiv znak ozdravljenj naše napredne politične javnosti. Štajerski shodi |>oslanca Kuliovca in na njih sprejete resolucije kažejo, da razpoloženje prehaja že v dejanja. Na teh s1: od i h niso bili le pri-iaSi demokratske stranke: za resolucije, ki apelirali r.a napredne ljudi, čnje onega notranjega glasu, ki mu je v u.-o>I'ji»i1:i:.m trenutku govoril, da brez Jugoslavije ni življenja. zastrti mu oči, tla zgreši v grmičevju in v trnju težke sedanjosti pot v svojo veliko bodočnost, to je za mnoge politike in stranke morda do-hičkanosen posel. Tudi na Slovenskem vi Um o. kako si klerikalna stranka s tako žalostno taktiko skuša pridobivati izgubljene pozicije nazaj. In to delo ji gre dobro izpod rok; kako dobro, o tem naj razniišljujejo tudi tisti, ki smatrajo medsebojno mesarjenje med napredn;aki kot jrosobno sla-t. Skozi razmaku iene vrste naprednih strank ni.iršira klorikalizem, da bi zo-r»et zavojeval slovenskega človeka. Ali bomo pti- lili, da jutri zop^t zavlada bič SLS na Slovenskem in tla se pod njenim vodstvom poda politika slovenskega tlela našega naroda na temna, neznana p°ta- ° katerih vemo le to. da vodijo v uosubo? Stališče nemške vlade omajano POSLEDICE ŽELEZNIČARSKE STAVKE. Berlin, 13. februarja. (Izv.) Izjava državnega kanclerja dr. \Virtha v nemškem parlamentu glede postopanja vlado na-p.am železniškim uradnikom in uslužbencem. ki so zakrivili zadnjo, za nemško finance katastrofalno stavko, jc naletela na levi in desni na silno opozicijo. Nemška ljudska stranka, ki že nekaj časa sem no odobrava \Virthove politike, je vsled kantderevo izjave, da je k pogajanjem o ukinjen ju želczničarske stavke povabil tudi zastopnika stavkujoče strokovno organizacij državnih železničarjev, prenehala biti nevtralna in jc mahoma stopila v opozicijo tcr je predlagala \Vinhovcm kabinetu nezaupnico z motivacijo, da je kancler v zadevi stavke stavkujočim pre- več popustil in s tem ogrozil avtoriteto državo. Tudi komunisti in noodvisni socialisti so predlagali nezaupnico dr. Wirthu, ti pa zato, češ da jc proti stavkujočim preostro j nastopal. Končno sta predlagali nezaupnico tudi dve socialistični frakciji, tako, da je zahteval dr. Wirth glasovanje za zaupanje vladi, nakar pa so centrumaši dosegli od godite v glasovanja in začeli nabirati podpise za zaupnico. Vse tri vladne stranke, to jc centrum, večinski socialisti in demokrati so pripisali. Glasovanje za zaupnico drju. \Virthu se vrši v srclo. Vlad i bo vsekakor dobila za-upn'co, toda ugled Vvirthovega kabineta bo kljub temu, zlasti na zunaj precej trpel. Dr. Beneš v Parizu KOMENTARJI FRAN COSKIH LISTOV. Pariz, 13. »ebrunrja. (Izv.) Češki ministrski predsednik dr. P.encš je prispel v Pariz Na kolodvoru ga je pričakal in pozdravil z večjim spremstvom ministrski predsednik Poincaid. Pariško časopisje razpravlja obširno o prihodu tir. Hcncša in cilju njegovega pariškega bivanja. »Agcncc Ilavas* izjavlja v polnradni noti, da je namen Benc-šovega potovan a samo, da pojasni stališče male antante tlo genovske konference. Več pa vedo povedati dnevniki, ki pripisujejo Benešu cclo nekako posredovalno vlogo ti cd Lon Ionom in Parizom. yd Georgc je izjavil v spodnji zbornici, da o kaki odgo litvi genovske konferenco dosedaj ni niti govora. To je odvisno samo od italijanske vlade. Antrlcški delegati še vedno niso določeni. Vlada tudi še ni odgovorila na Poin-carejev mcinoran luni glede naloge genovske koiifcrcncc in stoji na stališču, naj so više tozadevno najprej posvetovanja strokovnjakov v Londonu. Llovd Georgc je dalje "naglašal, da bo angleško-franco-ška garancijska pogodba predložena parlamentu. še piedno prevzame vlada kake obveznosti. Pariz, 18. februarja. (Izv.) Francoski Beograd, 13. februarja. (Dv.) Današnja »Politika, objavi :a pisma ministra prosveto Svctozarja Pribičcviča, ki so glasi; Memorandum Hrvatskega btaka, ki jc poslan genovski konferenci, klev.ta na najnečavenejš! način Beograd, stbstvo in našo državno upravo in državno politiko. Ta memorandum govori strašr.c;o o naši državi, nego govori v dunajskih listih o češki državi oni nemški p< vstane, ki je v češkoslovaškem parlamentu vrgel bombo s smrdljivimi plini. Isti čas, ko je prispel semkaj glas o toni memorandu. publicirali so radikalci pismo znanega Hercigonje, ki naj bi služilo kot dokaz, da sem jaz hotel ubiti Radiča. Puščam na stran vprašanje, da li je ta pismo avtentično, res od samega Ilcrcigon:e napisano, ali pa prosta in isti-fikaeija- To vprašanje ni nobene važnosti, ker so moro od oseb. l.i so pobegle r»red našo sodnijo. dobiti peln koš pisem, ki imaia cilj. da diskre litirajo režim, proti kateremu so ravno te osebe pripravil lo zaroto. Nočem opozarjati na to, kako neumna izmišPotina je. da bi jaz naročal ubijstvo Radiča po človeku, o katerem :o znano, da je že dalj časa komunist in kateri ima vsaj v tem enak interes z Ba-ličcm, da se spremeni forma in ustroj-stvo našo države. Za mene in vso našo narodno javnost o naVečjega interesa dejstvo, da je bilo to pismo publicirano ravno v tein času samo zato, da se opraviči pred našo n ztin.mvv javnostjo memorandum Hrvatskega bilka, čegar šef je g. Radič. Ako aktivni državni minister in vrhutega im-n'stcr notranj.h del naroča ubnjsivo Ra. liča, potem ono, kar pravi Radč v svo-'cm memorandu, ni kleveta Beogra/la. sibstva in našo države, temveč le bleda slika enih čulcs. ki se dogajajo v naši lržavi. O tem prepričati našo javnost in v-cs znnan:i svet, to je bil glavni cilj pu-Mikacije ITercigonjinega pisma. Državni' i avstro-ogrske monarhije so I fabricir.-li in naročali dokumente proti ir.etr. ki naj bi jim služili v dokaz, da Sibi;a res dela vcllkosrbsko propagando v hrv.vs! ih l.rajih monarhije. Tetlaj so Radič in frankovei udarjali na boben, da so č'm boli poglobili svo:e strupeno delo, ki je šlo za tem, udušiti vsako kal h-va'sko-srbskega edinstva in solidarnosti. Jaz sem bil tedaj kriv, da sem živel, ker sem bil propovednik naše nacionalne misli, in danes sem zopet kriv, da živim, I ker v vprašanju edinstva naše države nočem nobenih kompromisov in koncesij. Zato so zopet prišli t starimi metodamL Naročajo se dokumenti, ki naj koristijo samo emigrantom; tistim elementom, ki so v av6tio-ogrski monarhiji stavljali hrvatsko kot antitezo srbstvu in ki so tudi že takrat Beograd in vse, kar je srbsko, enako klevetali, kakor lo delajo sedaj dan za dnem na najneumornejši in naj-brezvestnejši način. Barcn Sarkotič «von Lovčcn> je napisal prilično prod letom in pol v dunajskih listih da sem jaz demon Jugoslavije, kar tudi frankovci o meni dan na dan pišejo. Gagliardi in flercigonja sta oba emigranta. Ako so njuna pisma avtentična, izmislila sta si najsramnejše klevete o meni. To je koncentričen ogenj vseh elementov, ki so zavzeli znano sta. llšče proti naši državi. Mislim, da se mi ni treba sramovati, da taki elementi navalijo na mene. S tem pa je tuli kvalificirana vloga onih. ki te elemente odkrito ir. neženirano podpirajo. Protičevi družbi sta ljubša Balič in Košutič, kakor pa Pribičevič in Wil ler. IlercigOTiji g. Protič več zaupa nego Pribičcviču in VTiHcrju. Se več, tiska! je Herzisonjino avtentično ali apokrifno pismo kot neovrs'iv rti nesumljiv dekaz, da sta hotela Pribičevič in VVildcr ubit! siroto Radiča, ki sedaj ne ve drusam, neso da beži pred svetovni arcopaR, da tam išče zaščite pred borsij-skimi metodami ministrov in politikov, ki vzdržujejo centralistični sistem v naši dr-žavi. To jc bilo treba suserirati naši jav-nosti in v tem znamenju služi pismo R Hcrciscnjc. To pismo je tilo neprijate-ijen naše države neobhodno potrebno. Gospodje, naročajte a'i falzificrajte stotine takih pisem, ne boste me niti za trenutek omaia'i v tem, da nr.daliuicni svojo dosedanjo politiko s še večjo cn:rzijo in vztrajnostjo. Zahtevajte dokumente od svojih emigrantov, ki so pobegli iz naše države in ki imajo samo interes, da očrni« io prcdstaviteVc jugoslovanskcca režima Razpišite tudi korkurz, da se javijo onii ki so pripravljeni, da dobavljajo dokumente. To Vam ne bo nič pomnnlo v akciji, ki jo vodite proti meni. Od kar vodite to ckcijo proti meni. dobivam vedno več pozdravov iz naroda in vedno več pozivov, da pridem v njegovo sredino. V Beogradu, dne 12. februarja 1923. Svctozar Pribičevič. Zopehii nemiri na Reki COJI MED FAŠISTI IN PRISTAŠI ZANF.LVE. - STRAH PRED HRVATL DOJI ."WbU "pOLICAJI UJETNIKI FAŠISTOV. Angleško posajiSo Ostrili Dunaj, l • februarja. Uradno se objavlja: Angleški poslanik Douslas je izročil avstrijski vladi sledečo noto: .Po naročilu svoje vlade mi je čast naznaniti, da je angleška vlada sklenila, dovoliti Avstriji kredit v znesku 2 milijonov iu:i'.ov. Podrobnosti glccle predujma bodo takoj sporočene avstrijskemu poslaniku v Londonu in urejene z izmenjavo r.ot.» Finančni minister izdeluje v sporazumu z ostalo vlado nač.t o uporabi inozemskih kreditov. Vlada in narodna skupščina sta si popo'noma edini v tem, da se ti krediti ne smejo uporabiti za kritje tekočih izdatkov, marveč izključno samo za produktivne ali valutne svrhe. Kritje tekočih izdatkov se mora dobiti s povišanimi dohodki in s štcdl.iivostjo. Dunaj. 13. februarja. (Izv.) Tukajšnji politični krogi pričakujejo, da bo angleško posojilo Avstriji v znesku 2 milijona funtov v kratkem i/plačano in da bo tuJi francoska zbornica kmalu sprejela zakon o dovolitvi posojila Avstriji v znesku 55 milijonov frankov. «Neue Freie Prcsse. javlja, da bo bivši finančni tajnik angleškega poslaništva na Dunaju, sir Young, osebno izročil avstrijski vladi dovoljeni angleški kredit v znesku 2 milijona funtov in obenem tudi nadziral uporabo kredita. STALIŠČE LLOVD GEORGF\. Praga, 13. februarja. (Izv.) Angleško časopisje obširno razpravlja o možnosti odstopa ministrskega preds. Lloyda fiCronanie novega prpsžs R'm. 13. februarja. (Tzv.) Včeraj dopoldne se je vršilo v cerkvi sv. Potra v navzočnosti papeževe rotlbine, di-plomatičnegn zbora, zastopnikov malteškega reda in nad 50.000 gliv bro-ječe ninožire. slovesno kronanje novega paoeža Pija XI. Papež se je ob D. dopoldne podal v spremstvu kardinalov in prelatov v cerkev sv. Petra, kjer je imel pred altarjem sv. Petra [Kintifikalno mašo. po kat-ri mu jc prvi karJinalski diakon položil t'aro na glavo. Papež je podelil ljudstvu ldairo*! >v in se natu umaknil v svojo sobane. Po cerkvenih obr.viih =o je (»kazal r.a zunanji loži bazilike in vnovič blagoslovil narod, ki se mu je poklonil. KONKURZ VELIKE ČEŠKE TVORNICE. Praga. 13. februarja. (Izv.) Znana vc-'ika tekstilna tvornica Hcrmann & Liebcn je prišla v plačilne težkoče. Pasive znašajo 12 milijonov. Vzrok insolvcnce jc razvrcdnnstitev velikih zalog blaga vsled naraščanja valute. Tvornica zahteva 25 % poravnavo. Upniki so neka velika praška banka in industrijska družba v Li-bcrcih. PO KONČANI RUDARSKI STAVKI NA ČEŠKEM. Praga, 13. februarja. (Izv.) Stavka pre- Trst, 13. februarja. (Izv.) Predsednik reške vlade Zanella ima čedalje tež:e stališče. Prati n;emu rujejo demokrati, na-icionrJisti, dannunzijevci ter bivši legio-nar'i ln posebno fašisti, ki mu očitajo ne-potlzem, slabo finančno politiko in najbolj to, da rekrutiia v varnostno stražo tudi Hrvate, katerih ie v r.jej baje že 05 procentov. V petek zvečer so je po mestu raznesla vest, da se pri le iz Sušaka več Hrvatov ponudit policiii v službo. Fašisti so takoj začeli biti piat zvon* in so s kara-binjerji vrel zastražlli vse dohode k policiji. "Prišlo je do precejšnjih spopadov med pristaši Zanelle in fašisti, pri čemer !o bil ranjen tudi častnik javne straže Maso. Pretepi so trajali vso noč do .Hitra; tekom njih so bili aretirani trije fašisti. Fašisti pa so ujeli šest policajev. V soboto so fašisti seve demonstriral! r.a izpust aretiranih pajdašev, nakar so se ujetniki izmenjali. Tekom dneva je prišlo zopet do pobojev, pri č^rner se je tudi streljalo. Ustanovil se je brambni komite. ki je sestavljen iz vseh antizancllijan-skih strank, cela vojska proti policiji in Zanelli. Bečani pričakujejo v strahu nadaljnje Iga razvoja političnih dogodkov. Avstršia uvafa milico ! Poboji na Irskem Geo^: Gotovo p, le," da bo še Izvedel ^ogovnih dehvcev je končana tudi v Mo- posaianja g'ede genovske konference, pri ravski Ostravi. Delegati delavstva so s čemer mn je zagotovllena podpora vseh 164 proti 126 glasom odobria dosežem strank. sporazum z lastniki rudnikov. Dunaj, 13. februarja. (Izv.) Vojno ministrstvo izdeluje sedaj načrt za nameravani prehod iz naiemniškega v mlllčni sistem Avstrija se je po mirovni pogodbi sicer zavzela, da bo vzdrževala plačano armado, vendar pa so tozadevni izdatki tako veliki, da je avstrijska vlada že ponovno zaniio vprašala antantne vlasti, ali bi bdi pripravljeni privoliti v avstrijsko milično armade. Po dosedanjem razpoloženju so leč, antanta temu ne bo nn sprotovala, dr. Beneš pa je baje obljubil avstrijski vladi v tem njenem stremljenju tudi svojo podporo pri veliki in mali antantL Rzzprava proti vidov-danskim alentatoriem Beograd, 13. februarja. (Izv.) V razpravi proti vldnvdanskim atentatorjem je danes zagovornik Svctislav Grcbcnac nadaljeval svoj govor in naglašal. da obtožencev ni megeče obsoditi po § 78. srbskega zakona. Jutri govori zadnji žago-vornik, bivši komunistični pcslancc Triša Kaclercvlč, nakar dobe besedo obtoženci. Domneva se, da bo razprava končana v desetih dneh> London, 13. februarja. (Izv.) Iz ^ol-'asta s.3 poroča: Nmiri na m lno niso ponehali. Včeraj je bil ori Goneči ra-natlcn neki vlak. Štirje uradniki specialne policije so bili ubiti. 8 ranjenih, 6 pa vjetih. Ubit je bil tudi neki pov nik. Predsednik ulstrske vlade sir Cra!g1i , ie i>osIa] ministrskemu prctlsedniku v London energičen protest, v katerem zahteva, nai zgornja in st>odnja zbor-i niea pogodbe z Irsko toliko časa ne ratificirata, dokler Irci nc izpuste vseh vjetih rojalistov. RUSIJA PROTI EVROPSKIM EKSPLOATAČNIM NAČRTOM Lcndon. 13. februaria. (Izv.) Moskovski dopisnik .Observerja« poudarja, da stoje v Rusiji na stališču, da bi se morala med Francijo in sovjetsko vlado vršiti direktna pogajanja. Sovjetska vlada ne more nikdar privoliti v izscsovalni načrt antante in pričakuje, da bo na drusi strani tudi Nemčija uvidela, da bi tila tudi nje-na peguba, ako bi začela postopati z Rusijo po receptu, ki ga Je sporazumno z Londonom in Parizom zamislil Stinnes. Bonom! redfvlvus Sestava nove italijanske vlade nemogoča. — Bonomijeva d emisija odklonjena. — Parlament naj odloči! — Levica z ljudsko stranko na krmilu. nr Rim, 10. februarja. Kaše parlamentarne razmere so tako 5-azorane, da stranke pač strmoglazijajo neljubo jim vlado. a nimajo moči. postaviti drugo. V mnogem oziru je kriv proporcionalni volilni sistem: tudi v l!aliji volilstvo ni orijentinno po velikih državiu»političnih načelih, temveč po majhnih stanovskih, kampanjskih ali celo osebnih težnjah in potrebah. V narodno zastoj>stvo prihaja tako vsa sila strank in strančie. ki druga drugo zavidajo za »toplo mesto ra vladnem solocu«. Bonomijevo koalicijsko ministrstvo je družilo ccl kup strank, po svojih strankarskih načelih tako si nasprotujočih, da je moralo prihajati vsak ča-do največjih rasprotslev v vladi sami. Ali vlada se je vendar držala še dosti dolgo ravno vsled te svoje slabosti, ker v takih razmerah nikakor ni hilo mogoče najti boljše, močnejše. Ko je padel Bonomi, se je pojavilo geveda vprašanji-: Kdo naj pride za njim? Giolitti. De Nicola? Orlando"' Kralj je klical k sebi drugega za drugim G i c 1 i t t i sam 'e odklonil in priporoča! De Nicolo. Proti Giulittiju je Ha močna klerikalna ITI, brez katere je nova koalicija nemogoča. D" Nicola je po daljšem obotavljanju mandat sprejel. Zdelo se je, da mu trud ne bo zastonj, ker se je medtem Izoblikoval na levici močan blok. ki "-.i mogel tvoriti trdno podlago bodoči vladi. Ali v odločilnem trenutku se je zopet razbilo vse ob nepopnstljivosti ljudske stranke, ki je zahtevah zase v novem ministrstvu iste resorte, ki iih je imida doslej, namreč pravosodje, poljedelstvo in javna dela. in poleg te,r'a še rešitev vprašanja svobode šole v njenem smislu. Demokrat je niso hoteli jiristati na to, ker so se bali prevelikega vpliva ljudske stranke, in De Nicolina misija se je ponesrečila. V italijanski javnosti je De Nicolov Tieuspeh pobudi! skoraj bolestno presenečenje, ker je bilo v«e prepričano, da je zbornični predsednik edini mož. ki bi mogel potegniti zavoženi vladni voz iz blata. Ker se je tu pokazalo, da levičarski blok vendar ni tako trden, kakor se je zdelo, je bilo umljivo. da so sc vladarjeve oči po tem neuspehu obrnile na desno. Prišel je O r 1 a n d o. ki naj bi bil sestavil s pomočjo desnice močno koalicijsko ministrstvo. Ali sedaj je bila hipoma levica zepet trdno sklenjena. Socijalisti so napovedali takoj najostrejšo opozicijo eventualni Orlandovi vladi, reformisti so izjavili, da v tako koalicijo sploh ne vstopijo, ljudska stranka pa se je najod!očneV •uprla glavni Orlandovi zahtevi, tla kodi izbira novih mož za ministrske listnice popolnoma svobodna, ne pa odvisna al sklepov posameznih strank. Tako je postala nemogoča kombinacija z Orlandom. Na Montecltoriju jc, ko se je izve-1 delo. da se ji? ponesrečila tudi Orlan-1 rlova misija, zavladala panika. Vse s^ je e strahom povpraševalo, kaj sedaj. !n velik del parlamentarcev je z irrozo gledal pred seboj pošast — novih volitev, ki bi brez dvoma decimirale mandate mnogih strank, predvsem tistih muh enodnevnic, ki jih je porodila povojna jtsihoza. Ta strah pred novimi volitvami je rodil plod, ki je zelo redek v zgodovini parlamentarizma in ie zopet le znak velike notranje slabosti italijanskega javnega življenja: Kralj je pokPcal k sebi P.onomija. mu izjavil, da ne more sprejeti ostavke njegove vlade, in ga pozval, da s svojo vlado čim prej stopi pred parlament in izzove novo gla P-SedeS sk-3 smylka tekma v Bshinlu Skozi motna okna vagona sije n:kai rdečega in veseli ki'i:i se slišijo od zunaj. Pa menda ne celo sprejem? Res, čisto j formalen sprejem, poln športnega in izlet- j ruškega in bohinjskega in zimskega liu-morja. Ves bistriški kolodvor ro'n, vrliu tega pa nosi šest možakarjev velike L.n-pijone, eden nateza harmoniko, eden govori pozdravni govor, sla\noslna možakarja nam pa prezentira ogromno, s smrečjem odičeno torto iz snega. Vlitup-nem sprevodu se odpravimo v hotel in nosimo smuči, kakor da sino z njimi zavzeli trdnjavo. Po večerji se z žrebom določi vrstni red tekmovalcev. Pri žrebanju se že izkaže, da Je število priiav in udeležencev prav častno In da je ves aranžma točen, čeprav je nesrečna španska« tudi tu napravila nepričakovano vrzel in položila osem dobrih sotrudnikov na posteljo. Nedelja ie jasna, solnčna. mrzla. Zgornji sneg prhek, dobro vležan. Zdolnja piast sren. Kaj hočeš še več? Koraki škrlpljejo. Zrak je suh in oster. Oko opaža vsako podrobnost, klic sega r,d brda do brda. Vse naokrog so postiti biseri, ki se biiiče, kakor zakladnica di-mantov. Poi na start ie kakor božja pot. Gaziti Je ni treba, tudi rdeče zastavice so bolj zaradi reda, kot Iz potrebe. Tir |e že Izvožen, da bi slepec smuknil po njem, pa vkljub temu — ali morda zato — |e pot dovoli oaoorna. Tekmovalni teren le kal soranje. k? naj odloči o u^oli vlade. Bonomi je jtodal ostavko dne 2. februarja. Kralj si je takrat pridržal končno odločitev in ta končna odločitev je. da je po osmih dneh razburljivih posvetovanj, mešetarjenj in pogajanj postal iz »krize« velikanski «krizon». iz katerega ni drugega izhoda, kakor da se ubo-j-a. z vsemi nadloininii in težavami obložena Bonomijeva vlada podvrže parlamentarnemu |>rcbičanju. Za ta preobrat »in pejus>, kakor bi sodil vsakdo, je zelo značilno dejstvo, da je kralj prod svojo odločitvijo sprejel predsednika senata Tittonija. predsednika skupščine De _ Nicolo in Oiolittija, in je Tittoni takoj po avdi-jenci odšel na »Consulta« (ministrstvo zunanjih stvari), kjer so je dolgo 5a*a razgovarjal z ministrom Della Torret-to. Isti večer se je vršila seja ministrskega sveta, katere se je udeležilo t pred jarlaiacntom ia dobil — zau|>-tsico. Izključeno to ni. ker se je medtem dosegel popoln sporazum med demokrati in ljudsko stranko, ki sloni na naslednjih temepnih točkah: 1.) bodoča vlada naj čim prej pripravi in nrcdloži parlamentu zakonsko predlogo o svobodi jtouka z državnim izni-tom, pri čemer pa morejo vztrajati demokrati na zahtevi, da naj so državni izpit vrši r.a kakem javnem zavodu: 2.) obe stranki priznavata potrebo, da sc sestavi odbor večine, ki bi urejeval enotno postopanji- ol>eh strank v vseh skupnih vprašanjih; >'J.) obe stranki se zavezujeta, da bosta sporazumno delovali na čim prejšnjo rešitev krize in ne bosta ne ovirali ne t »odpirali nikogar glede vstopa v vlado. Tako je torej dana trdna podlaga za levičarski blok in levičarsko vlado. Ker Bonomi itak pripada k reformi-stom. ki so tudi v bloku, jo lahko mogoče, da se velikanski »krizen« reši z majhno rekonstrukcijo Bonomi-jevc vlade, pri čemer odleti par ne-všečnih oseb. Ce bi se ja Bonomi sam nc zdel dorastel novemu položaju, bi sedaj, po dovršenem sporazumu med demokrati in pipijevci. De Nicola pač ne imel nobenih težav več pri popolni preosnovi kabineta. Kriza se potemtakem more smatrati. da ie v bistvu že rešena. Gre le še za osebe, ki naj tvore vlado. To vprašanje pa ne 1k> delalo težav, ker jih odpravlja tretja točka zgoraj navedenega sporazuma. In če so potegne črta pod ves ta loltri račun, kakšen je rezultat? — Levica t.a krmilu z dobrohotno nevtralnostjo, odnosno celo podporo so-cijalistov, torej »socijalizacija* vlade, in pa zopet znatna okrepitev vpliva klerikalno ljudske stranke. Političir modernizem papeža Benedikta XV. irro v cvetje, in Pii XI. more reči, da z večjo močjo vlada zodnjeni I talin kot jc Pij IX. pred letom ISTO. vi a''al svoji papeški državici! Beseda o vatikanskem jetniku je danes re« žo samo bajka, ki bo skoraj pozabljena! Pismo R. rercigosfe Danes objavljamo besedilo dozJcv-neira pisma Rudolfa Hercigonje na ministra Pribičeviča. Ilcrcigonja je bil pred leti jugoslovanski omladinaš. ki >e je proslavil z atentatom na ba. .i Skerlecza. Za ča-a vojne je mnogo trpel. V Jugoslaviji je polagoma, zabredel med komuniste. Bil je ml nekda' eksaltiran človek. Udeleževal se je komunističnih zarot in se zapletel 'udi v atentat l.a pokojnega ministra Dr.tš srečno izbran. Svet ie izprva gladek, le j zmerno valovit, potem sc dvigne in izpre-! tninja gor in dol. Priscje ali osoje (ali senčine) se menjavajo in z njimi kakovost snega. Pri boji navkreber nam smuči drče, zlasti onim, ki so porabi i preveč voska. Spešno hitimo ped start in prvotno navdušenje za »lahko* progo se vedno bolj hladi. Presneto bo treba hiteti tod doli in obenem ohraniti ravnotežje! Pol ure pod Dobravo jc dnmski start. Tu ostavimo tekmovalke, sami pa navkreber, najprej po zledeneli drvarski poti, čez do-bravsko goličavo, v razkrekali in ključih navzgor in pod bo*ovce. Na startu smo! Tu se cddihamo in solnčimo. Pod nami onkraj gozdiča molče pastirske staje pod g'ohoki;n snegom. Veličasten, cčarljiv pogled na to pravljično zimsko pokrajino! Točno ob polenajstih odrine prvi senior, za njim v cuominutskili presledkih vsi ostali d.ug za drugim. Vrsta sc je odvi'a v najlepšem redu z redko preči rnostjo in discirlino, brez najmanjšega nereda a:i zmede. Prvi je odfrčal čez prav hude pra-j gove z eleg antno sigurnostjo da smo z j občudovanjem gledali za njim. Drugi so j se tudi prevračali, ali dekili »pike«, kakor je udomačeni smučarski izraz: eden ; več, drugi mani, ne da bi se bili tovariši i brez potrebe norčevali iz »padarja«. Šport vzgaja tovarištvo! I Med potjo so se potem nekateri tekmoval... dohitevali --ehitevali, trije so morali izstopiti zarau. manjfh havarij. Med j njimi tudi jaz, ki sem tako prišel ob svoje zadnje mesto In le prepustil drugemu ravnotaico vrednemu kandidatu. Pri damah. ki so imele s sveleea starta veleza- kovida. Aretaciji se Je odtegnil t bogom v Avstrijo. Ilcrcigonja ima poznanstva v mno- ffih narodnih krogih. TiiJj marsikat >ri Slovenec ga [>ozna iz mučeniške do!>e našega naroda. Po osvoboditvi je bil tudi on med tistimi, ki so kot racijo-nalni trpini u]»ravieeno apelirali na Jugoslavijo, da jih no pozabi. S [-osebno zavratnostjo so se fran-kovski falzifikatorji posdužili baš imena tega nekdaj odločno racionalnega mladeniča, da skujejo atentat na čast in poštenje ministra Pribičeviča. Sto-jan Protič v svojem besnem sovraštvu proti Pribičeviču se je dal oJ njih preslepiti ter je pismo objavil v sv«>-jem glasilu kot dokaz, da je Pribičevič stregel lta.liču po življenju in da je sokriv uinora na Draškovieu! Afera jc skonstruirana tako, da pi5e Ilcrcigonja iz P. (Prage?) ministru Pribičeviču pismo, v katerem sc nahajajo jasne aluzije ra zločinske načrte ministrove. Ne gre torej za f.ilzifikat Pri-bičev ičevega pisma Ilercigonji (da bi minister dajal pismene nalogo za umor. (ta je vendar predebela celo za fran-kovce), t'nncč za odgovor, ki ga daje Ilcrcigonja miniflru Pribičeviču na njegove dozdevne instrtikcije. Iz pisma naj bi bila razvidna tu li intimnost Hercigonje z ministrom in pa p«*lan dokaz, da sta bila v stalui kores-pomienci. Famozno pismo se glasi: »Gospod minister! Gotovo niste sprejeli mojega pisma od 4. oktobra U I., v katerem odgovarjam na Vaše naročilo, koje ste mi poslali preko W„ ker sem včeraj prejel od njega pismo, v katerem me ioSljcte denar in |>riporoč-lo za A., ker akoravno tudi sedaj živim v pri-lično slabih razmerah in «e:n razvt>n tega tudi slabega zdrav-a, vseeno imam rajši, 'la »cm tu l.ližje Jugoslaviji in da iz kota motrim, kaj se tam razvija. Vaš strah mi je nernzumliiv. Mislim, da ste se že leta 1911. mogli zadostno prepričati o čistosti mojega značaja. Vprašajte o tem \V.-a. Istina je, tla so naši odnošaji drugačni, kakor so bili leta 1911.: takrat naci'oi-:ilista Vj in jaz — sedaj pa predstavnika črnega reakcionarnega in krvavega režima. Jaz revolucljonarre, anarhist, rušilec današnjega reda. tla. g. Svctozare, jaz ves čas naših odnošairv pred in t>o osvobojen hi nisem sumil o tem. da naju dva ne vodijo nikakršni skupni inte-rsi in da vsak od naju dveh želi nekaj drugega. — tako da naju druži le stremljenje, da drug drugega čim bolj izkoiistiva za svoje cilje. Vi ste si to seveda vse drugače zamišljali, smatrajoči, da so nahaja v metli še prilična doza predvojnega na-cijonalNtičnega romantieizma. Kakor vidite, ste sc varali! Iz tega vzroka jt pri?!o med nama do nesporazuma, ker, iii bilo v mojem interesu, da se od-: strani n. pr. kakega Palica, ki mi v borbi za dosego svojih ine-alon-anskih ambicij sam-> poma-ra rušiti. Zato bi lilo to samo v Vašem interesu. Jaz sem to \Y.-u natanko obrazložil v Z.-u ko 5cni prejel Vaš predlog. Bes je, ne maram Badiea. On je ostuden človek, konservativen in nevaren megaloman. ali bil bi nor, ko bi se teli sredstov poslužil jiroti osebam, ki. akoravno ne ve-le in z drugimi sredstvi, pomagajo ^anio meni. Iz tega razloga sem bil tndi_ proti napadu na Draškoviča. ker mi je bilo znano in mi je tudi g. W. o neki priliki govoril o tem. da pripravka Pras-kovič v demokratski stranki sliemi puč, kakor Protič radikalcem. ter bi torej s takim aktom kuii-til \am. kakor se je to pozneje tudi z-ioddo. nimiv razgled ua tekmo, sc je tudi pripetil isti maler, da ste dve izstopili. Končni izid smuške tekme za prvenstvo Slovenije in Bohinja navajamo zdelaj. Po članr.tvu ie bilo med t-kmovalci največ Skalašev, ostali so razdeljeni na l.j. Športni klub, sp. Ilirijo ia Zimskosportni odsek Bohinjski. Dolfina proge je povsem odgovarjala običajni dolžini v manjši.) mednarodnih tekmah Svicc, Češke, srednje Franciic in Avstrije. Doseženi časovi so po istem merilu dokaj dobri, čas prvaka uprav prvovrsten. Letošnja vehka norveška tekma je šla na distanco 10 km z enakim časom. Le velike distančne tekme na 00 km daljave v Jugoslaviji še nismo imeli, in pa prave tekme v dolgem skoku. Skakalna tekma sc v manjšem obsegu vrši prihodnjo nedc'jo zepet v Bohinju. Velike 60 km distančne tekme so da-Incs pri uas šc nemogoče, ker moramo prej imeti irnogo več športnih klubov, k: potom izbire in medsebojnih izločitverih tekem šele postavijo primerno moštvo. Tudi ne vem, ali ie pri nas danes mogoče priredili brezhibno progo za f.O km? Vsekakor pa bodo s'ovcnska moštva na tekmi za Jugoslovansko prvenstvo v Planici (čez 11 dni) postavila dokaj dober materija!, s katerim tekmovanje nikakor ne bo igrača! Pred odhodom le smučarje — goste ln domačine — združila gostoljubna dvorana Mencingerjeva (hotel Markež., o katerem velja naš pregovor: .Dober hotel se sam hvali,. Ta se hvali. Pri iužini smo poslušali objavo časov, čestitali prvakoma ln si ogledali priborienl darili, ne- VI se sedaj bojite In razumem, da bi Vam bilo neugodno, ko bi ise zvedelo. tla paktira šef »parlamentarno demokratske vlade, minister jiolicije z — anarhistom; joč zato mi tudi svetujete j Kit v Ameriko. Kilo ve, kaj nameravate z menoj? Zato rajše ostanem tu. Ni se Vam treba bati! Nc bom Vas ocenjeval kot ste Vi mene. ljudi okrog Hrvatske zajednice preveč nizko cenim, tla bi se jih i^osbiži! v borbi proti Vašemu režimu. Da vidite, da sem odkrit. Vam vračam sedaj svoj kurirski dekret, edini dokument, ki je še ostal jiri meni in ki bi mogel osv.>-dočiti najino zvezo. Vse dokumente, katere sem pred svojim odhodom iz Z. sjtrcjel od W.-a. sem zažgal, čim sem prestopil mejo. Nc imejte torej -čem posluževati. Imam rajši bombe iti revolver te. To je bolj odkrito in lepša nrak-a. Torej ne bojte sc! 1'., 23. XI. Vaš Rudolf Ilcrcigonja.« »Radikal« si tolmači kratice v pismu tako - b-: A = Amerika, \V = Wil-der, Z. = Zagreb, llrv. Zaj. = Hrvatska zajednica. P. na koncu ju da najbrže znači Prago. Politične beležke -f Avstrija in koroški Slovenci. Izjava našega kraPa Aleksandra napram ooslanrii Brandnerju. tla bo morala Avstrija v smislu mirovne |>ogodbe izvesti določila o zaščiti slovenske na-rodne manjšine na Koroškem, je vzbudila v avstrijskih političnih krogih veliko pozornost in vznemirjenje. Prav jH»>ebiio je zapekla nemške naei-itmalci!. ki so stavili radi tega v parlamentu na zunanjega ministra inter-prlacijo. v kateri odločno zavračajo očitke, da se gode koroškim Slovencem krivice, češ. da j>ovzročajo neza-dovoPstvo samo »slovenski agenti». in zahtevajo, naj poprej Jugoslavija izpolni določbe mirovne |>ogv>lhe o z.i-ščiti nemške narodne manjšine, ki je baje popolnoma brezpravna. Res radovedni smo. kaj bo odgovoril avstrijski zunanji minister na to interpelaciji, ker mu mora bili gotovo znano, da so v naši državi dani nemški manjšini vsi kulturni in g.>spodarski pogoji za-ircn razvoi, dočim nimajo koroški Slovenci, ki so naseljeni kompaktno, niti ene slovensko ljudske, kaj šele srednjo fcolc. SoSoIsM uestniS PROGRA.M VSr.SOKCLSKEGA ZLETA V LJUBLJANI, Za prvi jugoslovanski vscsnkolski zlet je v f^rokem okviru določen ta program: 1.) Petek, dne 11. avgusta: Tekma Oa-nit- Saveza; mclnapxlna tekma. 2.) Sobota dne 12. avgusta: tekma <51 runo v Saveza; modnarodiu tekma; prihod Cehov. 3.) Nodelja dne 13. avgusta: dopoldne izkušnje. [Hip. I. javna telovadba. 4.) Pori leljek dne I I. avgusta: Nastop dere naraščaja (iz Ljubljane in bliinj« okolice) in vojske. 5.) T irek dne 15. avgusta: dop. povor-ka. p:.p. II. javna telovadba. f..) V naslednjih dneh krajši in daljši izleti po Jugoslaviji. POSLOVANJE 2UP IN DRUŠTEV. Zletni txllor potrebuje za zlet mnoga infjimativTiili potlatkov od iup iu društev. Porivl/amo žo sedaj žnpne in dru-A;vrne funkcinr.arje. tla v tem času takoj odgovorijo na vsak ilopis. Ilrcz točnega in hitrega poslovanja ni muijoče izvrfcti v redu vseh priprav za zlet. ČIŠČENJE V SOKOI-STVU NA HRVATSKEM. Kot posledica vladajočih politifnih nt-n.cr na Hrvatskem, se je zanesla fmlitika tu.li v nekatera soktilska društva na Hrvatskem. vsle-1 česar je prišlo v nekaterih društvih do upora. Iz Saveza je <1of6-daj izsteplo Rokolsko društvo Zagreb, Wilsf.nov ire, ter skuSa zanesli ta š(>ot tuli ineJ druga društva. Ta spor na Hrvatskem — v kolikor jc tudi sam na s«-bi obial ivanja vre len — n' Sokolstva prav nič v škodo, ker se s tem le čisiijo naše vrste in se izloči enkrat za vse!"! politika iz naš li društev. Tozadevna poročila nekaterih listov so pretirana — ia tendenciozna. Jugoslov. Sokol ski Ssvez fzletna pisarna) v LJubljani ima svojo telefonsko številko iu sicer 513. Prosvcfa IV. sinlonični konccrt «0 kcstralnega društva Glasbene Matice« v Ljubljani jc napolnil sinoči unionsko dvorano skoro popolnoma. Uspel ie tudi v umetniškem oziru prav dobro in priznanje, ki ga je žci dirigent g. proi. Jcrai, je Lilo v po ni tneri zasluženo. Obširnejše poročilo sledi. *Ljii'jlltmskcsa Zvona» prva letošnja številka je izšla. Uredništvo ie prevzel letos pesnik Pran Albrelit, ki bo kakor sc hval.ihogu kaže, ostal zvest resni nalogi ki si jo jc bii stavil »Zvon«. Zvezek je okusno opremljen iu je tehnično vsekakor nekaj idealnega. Zal. da ne prin iša tudi slik. Piva številka vsebuje: Oir.n Zupančič: »Iz nenapisane komedije«, dr. Mole: »Umetnost in narava«. Li-tai pc-Prct-nar: »Bell jastreb«, A. Gradnik: »Solkan«, P. Oo ia: »Pri kralju Matjažu«. A. Neva-čan: »Saiiiosir.ik«. Juš Kozak: »Tehtnica«. M. Bcrg: »Junaki Dostojevskega in riifka revolucija«. P. Kozak: .Ljubezen«. — Književna poročila. — Kronika. — Nove knjige. Vsebina Je prebogata. Strcussov ciklus v l'raei. Praško novo nemško gledališče priredi te dni nekak Stransr.ov teden. Izvajale se bodo: »Šaloma«, »Elektra« ia »Rosenkavaller«. vse z dunajsko komotno pevko Uutl.cil-Scko-derjevo v glavnih tilogah. Schodcrjcva priredi v Pragi ludi tn koncertne večere, na katerih bo pela same Straussovc pesmi. koliko smo drug drugega kritizirali, pa le, kar Je treba. V naslednjem celotna klasifikacija tek- 03ČNI ZBOR SPLOŠNEGA SLOVENSKEGA ŽENSKEGA DRUŠTVA. V nedeljo popoldne se je vrši! v magistralni dvorani občni zbor »SploS-iietra sbrvenskega ženskega društva* v Ljubi ia nt. ki jo (»raznovalo lani 20-letnico "svojega us|.ešn.ga kulturnega in soei'altiega de!ovan;a. Društvo izjiremonilo t::i>lov v «S?!oHo ienjko dreštvo« in se je dalje spojilo s »Socialno - gospodarskim in kulturnim ženskim društvom» v enotno organizacijo. tla se zbero vse sile v usjicšnej-5e tlelo. Tajniško poročilo je podala ga. M i uk a Gttvekarjeva, Matrajniikn ra ■'a Antonija Gogala. Ponos tlruštva je krasna knjižnica, ki šteje S1H0 zvezkov Pri slučamnstih j" ometu1! predsetlnica ga. Pranja dr. Tavčarjeva. tla je za zidavo »Otroškima doma k'ra'jico Mariie« v dveh tetinih nab-?.-nih že nad 100.000 kron. Izvoljen i-i bil ^'iz-n .. sekunde: var,i- ,x, t 1- .1. i 8 1 Knez Sa*a, LSK, 20 min. 47 sek.; Na progi 6.5 km so starejši dosegi, sle- ^^ ^ ^ ^ 4?J se_ deče čase: li-„„*i» L Svigell Zdenko (Llubnanskl Sportn, ^ Pav,e> TSKi 22 mln. 21.5 sc- k uli l.SK) lo nun. 5.1 sek; ' , 2. Svigcli Pcdar. LSK. 16 min. ?l.' se- *unoc. kund: 3. Habiht Antc (Turist, klub »Ska- la« TKS), 17 min. 18.f> sek 4. Prcdahč Stanko, TKS, 18 min. 13.5 sekund: 5. Ttnkoczv Stanko, TSK, 18 min. 36.3 sekund; _ 6. Skrajnar Tone, TKS. 20 min. 06.7 sekund: 7. Pdebania Janez (Zimskosportni odsek Bohinj ZSOB) 21 min. 54 sek.; 8. dr. Zupane Prance, LSK, 22 min. 45 sekund: 9. lligersbetscr Pavel, Celje, 24 mm. 53.5 sek.: 10.) K veder Ivan, TKS, 28 min. 09.8 sekund: , M red njimi si Je torej pridobil v zmis.u razpisa g. Zdenko Švigelj naslov prvaka Slovcniic za leto 1C22. in lično nagrado v spomin. V skupini mlajših so bili na Isti progi doseženi sledeči uspehi: L Godec Tomaž. ZKG3, 16 min. 41.7 sekund 11. Šlrcclj Hinko, »Ilirija«, 25 min. 14.4 sckur.t'e: 12. Dclkin Oskar, TKS, 26 min. 31.5 sekunde: 13. Cimpertnan Maks, TKS, 33 min. 48.1 sek.: Izmed iunioriev si |e s tem pridobi1 naslov prvak za Bohinj v letu 1922. g. Tomaž Godec. Pri dameki tekmi so doseženi na razdaljo 3 km sledeči uspehi: 1. Tramer Berta, ZSOB, 17 min. U sekunde; 2. Sepetavcc Talika, »Ilirija«, 28 min. 12.9 sek.; 3. Gabrijclčič Klavdija, »Iliriia«, 30 min. nut C0.9 sek.; 4. Kačič Vera, »Ilirija«, 32 min. 57.2 sekunde: 5. Pcrjan Gclca »Ilirija«, 33 min. 06.1 sekunde. Prvenstvo Bohinja |e torej pripadlo kakor lani, gdč. Tramerjevi. Starter Je bil 2. dr. Souvan, nad fini- 2) Prestor Jože, TKS, 17 min. 08.2 se-jskom so straži!! organizatorji tckwe ga. kunde. IR. Badlura. dr. Jesenko in A. Mencinger. * Seja načelstva demokratske stranice Je v č. i. ek ilne to. feb.uarja popoldne točno ob 3. uri v strankinem tajništvu. * Starešinska organizacija JDS ima sejo jutri v sredo ob 5. uri pop. v tajništvu JDS. Prosi se točne iu zanesljivo udeležbe. * Javen shod demokratske stranke v Slovenjgradc-J bo dno 19. februarja ob i/.in. c=nika Nje-misn na Otinju. Sedaj se je sestavil odbor. ki bo vodil vse predpriprave. Kakor znano, so avstrijsk« oblasti po zasedi njn I.ove-iia prepeljali Njcnt-geve zt-mske ostanke v crrlcev sv. Petra ra Cetinju. kjer se nahajajo še sedaj. Prosvi-tno ministrstvo je c'redilo da se Izvrši prevoz na Lnvčen šele p" lemil iti popravi cerkve na Lovčenu. ki jc bila med vojno močno poškodo-vjioa. * Nove novč.-nl.e po 10 Oincrjev so dospele iz Amerike pred neka] dnevi. Nov-Carice so izdelane ra zelo dobrem papir ju Iti se bodo pustile v promet o priliki izmenjave novčanic po 5 dinarjev, ki se vzamejo iz Drometa. • Možnosti izvoza naše živine v Francijo. Po poročilu iz Marseja bi so dala na tamošnjcin tržišču zelo [»voljno ra/pc-čavati naša živina, zla-sti voli. Živina mora biti zaklana mlada in ne izpod CUO kg žive teže Obenem se poroča, da bo v teku enega meseca dni največja francoska parobrodna družba »Mossagge-ries Maritiiincs* otvurlla progo Soliin-Manev in obratno. Kratki ta transport bi bd zelo povuljen za naš izvoz v Francijo, kamor Uo®loj nismo izvažali v večji meri. * Novi vojaški unirormni predpisi. • Eno najlepših vfnogradslclh posestev v mariborski okolici jc nti prodaj. Ustno informacije sc dajejo ra obe stranki brezplačno le rosnim reflektantom brez posredovalcev iz zgolj strokovnega interesa na vinarski in s.nUarski šili v Mnrboru lo dne 25. februarja, vsak dan med 12. in 13. uro. • Pcboljševalr.Ice v Kočevju ne ba. Iz Kočevja nam poročajo: Proti nameri, da c, kadar so v službi, al; jmc]a -vršiti v Goctzovi dvorani v Marina paradi, preko pla"ča. Oficirji, k' boru dobrodelna tombola. Naval na pri-imajo odlikovanja z lento, nosijo ista , re,jjfev pa je bil tako velik, da jc mom-preko plašča, a oni, ki imajo odliko- (a p^p^j^ pr0s»0r izprazniti, ker je ob-vanja. ki se nosijo za vratom, smeji; st0-a]a nevarnost, da se zgodi kaka ne-ob taki priliki nositi plašč z Odprtimi j z.Ira ]j le?a so bo vršila tomluda reveri. ! v 8i,,ča"a lepega vrcmctia žo prihodnjo * Proti s!ovansk'm tolam aa Dana-; ne ,r|;n na prnstcm. ju. V neilcljo dopoldne jc_ pnrcdd; • Ncsrcj3 ln nezgodc. Ključavničarske-»Sclmlvorcin* na Dunaui veliko pro-; ^ va;enca v publ anski strojni tovarni testno zborovanje proti šolskim zalite- |jvan). lj(lov'Č3 Ivana> j0 Jlri ,ictu za-vam slovanskih manjšin v Avstriji ' • .. , flTvt TRG I = 23 vzpostavitev obrata na progi . * ,* , ■ , '»Iurslta Sobota-Uodcš. Ljubljanska trgov. . . Zagreb, 12. februarja. ska ln tboniica se je obrnila Pretck'1 teden so sc že itak slabe pro- na vojno ministrstvo, naj se dovoli po-1r.ct.1e raruterc vsicd snežnih metežev 5c pravilo ob madžarski tneji na 20 m pre-posl-t'.'a!e, tako da je promet povsod za-1 trgane železniške proge, ki teče od Mur-stal. To je povzročilo, da so ccuc zopet sl;e Sobota-Hodoša po našem ozemlju in narčstln. Tako i-'K'cda, da cenc ne bodo katere prva postaja na madžarskem ozem-popustllc, dokler to trajala zima, zlasti če , iju je Kotormdnv-Davidhaza. Železniška bo valuta šc radaijc radnla. Uvoz cencj-' .iirekcija v Z:;grcbu se jo že izjavila z» Sesa lita iz inozcr.siva ti ECtovo rcg-.i- j pripravljeno obnoviti promet, lil al cenc detracemu fc!asu. Toda. če bo( Tako bi se p. c!ro Madžarske obnovil valuta šc nadalje padala, se bodo c.ne železniški promet Murske Sobote z našim inozemekemu etnejiemu tlnsu Izenačile ; ozemljem. z našimi ctmmi. — V sle J zastoja pro-j _ bolgarski vrgonl za nalo državo, meta }c pn«-2n;kanjc moke v pasivnih , Nt3j jtiejjat Ui/.a Maikovič, višji inženjer krajih žc veliko. — Izvoz Ic p-cnehal po-j p..ome5n(^,a ministrstva, ki sprejema v polnoma zaradi visokih cen, ki so visoko V3JJ0,ie_ katere nam mora Bolgar- ska izročiti po mirovni pogo-lbi, poroča na vlado, da nam je li.d-arska od 2000 vagonov, ki nam jih mora izročiti, vrnila doslej 1200 vagonov, da ima šc 200 vagonov za predajo in .la se ostanek 000 vagonov sedaj zbira. Direkten tovorni promet med Bavar- , , . ,. , i;lu-i«.l uvjii 1111 joiiiin. —- — češ da so pretirane in da tudi no od- _ 2van Mar1in ,ovarn;Ski delavci govarjajo duhu mirovno pogodbe. | Jcseo:cah ■ ^ ssnkanju s tako Mod drugimi je govoril tudi prorektor ^^ cb ro"esor ii" takoj v stavko, ako se ugodi češkim šolskim zahtevam na Dunaju Covorniki so tudi koroškim Slovencem odrekali pravico do slovenskih šol. Predsedniku republike ilr. Ilainischii je bila izročena protestna rcsolttcib Dr. IIaini.-'di je izjavil deimtaciji, 'ni, kar znači kp napredek za. našo skromne p.ilike na tem /lasti tuli za trše kmetijstvo važnem pcijn. * Demokratski ('r iilatni veCcr v C.1J'J, ki ga je priredila krajevna or-gan'7acija v soboto je uspel na l vsi sijajno. Predavanje tiniv. prof. dr. Ib-šiča n Strossmayerjn. ji' želo turne "ohvalo. Nato s? ja razvila nrpri>ilj • na, res demo!:ratična domača zal m-, a * Ccsp3icrs!:o <'n š:vo demokratske strar.!:e v Sp. Sišl.i Je imel i v nc lelVi 'no 12. februarja dobro obiskani občni '.bor. na katerem so bii v predsedstvo zvoljcni gg.: p:c Iseluik g. Ivan Bajžid . I. podpre Isedtiik Albin A llešič. II. jmd proJsednik Alojzij Lombar. ta nik Milsr. Cimcrmaii. blagajnik Kando Tušar. * Podr.:žn'ca Jugoslovanske Matic v Celju ima l'i. t. m. ob 20. uri v mal" dvorani NarO'Iii"ga doma občni zbor * Oheni zber pedr. Jcgcslcv. Katice v ClIJu b;i v četrtek dno 10. februarja ob 8. uri zvečer v mali dvorani »Nar. doma». >p-irel običajen. * Cane Splošne org. voj. Invalidov, vdov in siret poverjeništva za Ljubljano •n okolico [Kizdvla odbor, da prilejo v Ineh 1-1. in 15. februarja v p sarno po člrns'0 kn ižlcc. ki so so pri lanskem razdeljevanju moke odvzele. Konrcm te--a tedna bo poverjeniJtvo delilo svojim članom moko po znižani ccni. Da se no bo razde! tcv [n nepotrebnem zavlačeva la zaradi iskanja poscmeztiih knjižic, se vabijo člani, da se v lastnem interesu odzovejo gorenjema pozivu. Kdaj se bo moka delila, se bo šc poročalo. * Opozorilo našetra cbelrstvu. Prejeli smo: Kakor je obveščeno Strokovno U-druženje Jugoslovenskih obl kujoč.h u-metnikov, sc nahaja v Ljubljani slikar Malota. ki si io znal pridobiti veliko naklonjenost ljubljanskega občinstva in ki računa za svoje »portrete* razmeroma zelo velike vsote, čeprav ti portreti nimajo umetniške vrednosti. S. U. J. O. I', si šteje v dolžnost v svrho čuvanja ugleda našega občinstva protestirati proti zlorabi umetnosti od strani pretkanega tujca. Naglasa pa. da polčrtujc umetniško manj-vrelnost Malotinlh izdelkov in da bi ne imelo povoda nastopiti preti njemu, da je umetnik — čeprav je tuj državljan. * Služba podkovskega mojstra na državni žrehč:;rni pri LjubFaui je razpisana 7 Ura lnem listu št. 13. * Španska bolezen .ie zahtevala zabije dni v Sl ivenjgradcu dve žrtvi. Dne fi. fe-brtiarja jo umrla soproga brivskega mojstra ga." Julija Vibornv, dne 7. febr. pa po dolgi bolezni nadkomisar finančne kontrola v do k. e. marka VrUuiči^ grabil gon lni jermen in mu zavil roko. ...... ec na silo levo no- — Pi i drsanju sc je ponesrečil SOIctni mizarski pomočnik Lovrenc liruner in se poškodoval po levi s'rini života. — Mesarskemu pomočniku Francu Jancžiču je pri klanju v ljubljanski mestni klavnici jdle'cl nož v čelo in ga ranil. * Tatvine. Trgovcu Alfredu Sumlju jc iil v kopališču pri »Slonu* v L ubljani ukraden 25 000 kron vreden kožuh. Iz »obe »Ljubljanskega Zvona* v Narodnem lomu je izginilo 12 m zelenega platna. Narečni JcgoslovanslU etaše. Na Dunaju je' bil V solioto me licinec Aleksan lcr Asoidi :z Debrccina. ki se je izdajal za atašeja jugoslovanskega poslan štva na Dunaju in ir vršil cclo vrsto goljufij. •ib«o en na ? leti in pol ječe. * Aretirani vdelat. V Mariboru je bilo v za In Vin času izvršenih nebroj tatvin. 110 da bi bilo mogoče zločiiu-u priti na :,lcl. Včeraj se ie njo! sam. Zasačili so -a namreč r.a Aleksandrovi cesti št. P •avno v trenul t u l.o je h"t<1 izvršiti vitim. PiSe sc Franc Dol nšck in 'i;a je na.la ia njegovem stanovanj.1 veliko Število ikradcnlh prclmetov. Dolinšek jo vse atvinc pri '.na! in navedel tuli vse ose-•e. katerih 'a?t jo posamezna blago. Iz •sčen jc bil takoj so lišču. * Sop ključev sc ;c našel v solioto zve -cr v "Ljubljani na križišču Vojaške in 1'risojne ulice. Lastnik jih dobi v upravi Jutra*, Prešernova ulica 51. nad svetovno pariteto. Plcnlca se je s'abo ponujala. Srcmska pšenica se je tržila po 16C0 do 1050 K, a srtijanska po 1540 do 1GC0 K ab vtovorna postaja. Cena pšenici pariteta Zagreb 1700 do 1750 K. Rž se Je tržila samo srbskega izvora Za blago so jc zahtevalo do 1200 ab v to- s,.0 in Jugoslavijo. Bavarski oddelek vorna postaja. Za jari Icjir.cn sc jo ponujalo 1200 do 1350 K ab vtovorna AMERIKANSKE DEDSČINE. Ocncn.lnl konzulat kraljevino S.bo-". Hrvatov in Slavcncev v Ncwvor!;u }c p -l il vsem pokrajinskim upravam v Jun lavi'i navodila, kako postop-.ti v sliion-'11 smrti kakega jug slovanskega držav-ran:i. ki ie umi! v Ze linjeidli državah ii ' i jo 7."p'is*iI kako Imovino (denar 1* 1 • '..-.' eiti i iled ei morajo v dosego reali7a i's te zapuščine pjslaM generalnemu konzulatu izvcstnico s pitrcbni-ni podat ' i ter p mblastilo temu kon-nlatu. Ob.. !'s:ini mora overoviti pristojno solišče. \ko so zakoni i deliči ncili lc ni, mor:; ■oobkistll i po 1 pisati varuh. 1 i sa ima p-> ',„ ; kazati z ovcrovlcnim odlokom 5 katerim jc postavljen za varuha. Ti dva lo'- iimonta sta potrebna t:i Ii telaj. ako e Ml pokojnik zavarovan pri 1 a' i do rdi r.mcriš! i zavarovalnici. Ako pa 3 pokomk uaivl vsle 1 nezgode ra driu nora io zakiniti doliči izpolniti še dve vvsebni listini, s katerimi se potrjuje, la h je po' ojnik vzdrževal in jim pošil al 'cn.-.r iz Amerike. Natančnejša pojasnil:: o didie pri okrajnih glavarstvih in ma -L-tratlh v mestih z lastnim statutom. prometnega ministrstva se bavi z misli.o jc poDujalo 1200 do | uvodenja direktnega tovornega prumeta postaja po kakovo- |ncj p>:ivargko in po njej s celo Nemčijo sti. Ječmen za krmo, srbski, se je trži! ,er jj^iavijo; v to svrho se je že obr- ust-v Subotico posebno bavarsko odposlaništvo, da uredi to zadevo, zlasti tudi vprašanje tarife. = Zlata pariteta v Avstriji Z Dunaja poročajo: Poslovno vodstvo Avstro-Ogr-sko banke javlja, da je zlata pariteta (proračunsko razmerje glede plačan:a carine v zlatu) za dobo ol 13. do 13. felir. določena na 14H0 avstrijskih krou v papirju. = ICartcl čeških ln madžarskih tvorni: sladkorja. Kakor poročajo iz Bu limpešte. so to obnilli madžarski tvornlčarji slal-korja na češkoslovaške, da osnujejo skupni kartel. = Kri:a ustilke steklarske industrije. Iz Prago [«ručajo. da je ustavljen ibrai v vseli steklarnah ustiškega ekraja. = Cirkulacija papirnatega denarja v Madžarski. Dno 7. februarja zaključeni izkaz madžarskega noveaničnega zavoda izkazuje ol dne SI. jan. do dne 7. febr. porast " bankovcev v prometu za znesek 211,CI1.K!1 na 25. 92 l.f.73.(K!l madžarskih kron Kovinska podlaga je v istem času narasda za 9111.93 na 13 282.100.82 Km. = Cirkulacija bankovcev v Franciji. Po i7.ka.zu Francoske banke dne 2. febr, je nar-stla množina bankovcev v prometu tekem enega telna za 233,920.090 na r,G,.H(lfi 701.000 frankov. = Cirkulacija bankovcev v 5par.:ji. Po izkazu Španske državne banke z dne 31. januar a e bilo v Španiji v prometa 4„209,S70.575 paplrnat.h pcseU Zabave GF.SKA OBKC V LJURUANT po ;iila ilne 14. t. m. o S. tod. večor v ■Klikov^ mistnosti Narod. Dcnni (re tauraee) za spolnufnkovAni p. J' \ou!i':a z Pral 1 v zajimnvon esperi-nentalni predndšku« »O hypnoMsmt •clepati.ii a mnrmotetnV"*. Vstu \olny. Zučnsti.čte se bojne. Gledališče LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. DRAMA. Torek, 14. febr.: Zaprto. OP°-RA. Torek. 14. febr.: »Cavallerla rustlcana. »Plesna bgcndica*. D. REPERTOAR MAR1CORSKEGA CS VT" "dČA. Torek. 14 f;br.: »Sovražnik ljudstva* Prcmijcra. C. Sreda, 15. febr.: »ManTzclle Nltouche. B. Za blago se jc ponujalo ckoli 1200 kron baza Sisak a l Zagreb. Na trg js prihajalo večinoma slabše srbijansko in bosansko blago. Povpraševanje po koruzi, in sicer po blagu v rrke, je tilo živahno Plačalo sc je o 1350 K pariteta Zagreb. Za nevtovor-;cno I laso ni tilo zanimanja. Navz'ic terr.u pa so zahtevali lastniki blaga visoke cene, in sicer z banatskili postaj po 1250 do 12&0 K postavno šlep na donavski postaji. Cenc rr.cki so vsled porasta cen pše-ni:i narast'c. Moka št. 0 bačvanskcga izvora sa jc plačevala po 23 K. a št. 0 -namke »Ku'a* po 23.75 K. Pile so seveda tudi višje cena. Cena št. 2 pariteta Zagreb 22.59 do 23 K, št. 6 pariteta Zagreb 20.50 do 21 K. Otrobi so sc tržili do 850 K pariteta Za-rcb. Fižol se )a ponujal: pisari po 1150 K, jtli po 1250 K. Kupcev ni bilo. • • • *= Itvoz kon'. Kakor poroča zagrebška rgovinska in olctniška zbornica, je dovoljen v zmislti obstoječih prelpisov iz-.'07. težkih konj do in preko treh let brez akšn h omejitev. Plačati je treba le iz-.oano carino in osigurati valuta (pr-.tom a'eroga pooblaščenega denarnega zavo 'a. I-.vozna cr.'irta znrša za ton o do tnh k t 200 D'n. a preko treh let 4C0 Din za komad. Pe> I tež'imi konji se ra-iimeva I 'iclgi.iska in noriška pasma in tu li me.I-"mtirsl-a. Nasproti temu je izvoz lahkih onj dovoFcn pri carini 250 Din samo v okvirju kontingenta, ki so prrio lično ion'a in ki znaša sedaj E0C9 komadov n s!ecr preko carinarnic Rakek. Maribor, Bcvzb Zagreb, devize: Berlin 151 — finkareš .1 2!l - 2!5. Mdan 1183 — 1190, Sporf Redni občni zbor Športnega kluba «Ilirija* se vrši danes dne 14. t. m. ob 20. uri v restavracii! Narodnega doma. Člani in članice se pozivljilo k po'noštcvilni ude'ežbL — Trening v iahalnici danes odpade. ruž, Pittilje in Ojevgjelije. Preko Pa- i^.pli-n 13:18 — 13!0. Sevvork Ček 303 — 30".. kaliti "05 - 30:;. Pariz 2000 — 2015, P it. "a r.f0 — 585.75. Švica 5950 — 507j! 1'onai 4.80 — 4.99. Bu limrešta <3 _ 41. valute: dolarji 301.50—302.50. rublji 21 — 23, nr.polooni 1130, marke 150." Banka za Pri-norje 700 — 780. T'g. obrtna tanka 290 — 295. Bro-Uka bank.a 378 - 380. llrv. cskcniptna b:'tika 780 — 795. Jadranska bani a 1100 - 1150. !ugo«1 .venska barka 492 — 498. L'i;b. krclitna ban'a 915 - 925. Slavonska banl.a 520 — 525. 1'raštediona 5100 — 5125. leč' a ptička banka 400 - 408 5Iov. eskomptna banka 020. v ^rnska banka 725 — 730. -;t'.voni'a (175 — 085. Union banka 2700 - 2800. Ljub. strojne tovarne in livarne 800 Beograd, valute: dolarji 75.25, marke f!). avstrijske krone 1.35. leji 59. levi .-,0 50 n.-peleotii 280. devize: Lonlon 333 Pariz nr.0. Ženeva 1)90. Praga 115. "e;lin 39, Dunaj 1.11, M.lan 372, Budim-peš*a 11. p-a"3 devize: Dunai 0.74, Berite ->5 85, Rim 255.50, Pariz 452, Budimpešta 7.97, Londcn 220.50, Curih 1025. C"rih devize: Berlm 2.52. Newyork 5.13, l.cnJon 22.20. Pa iz 43.70, MPan 21.55, Praga 9.70, Dunaj 0.80, Zagreb 1.60, Varšava 0.15, Dunaj 0.18, žigosane 0.08. Dur.cJ. devize: Amsterdam 239.950 -"»■lO.OOS, Zagreb 20-18 — 2052, Beograd x?no _ 8220, Berlin 3297 — 3303, Lrndcn 27.R90—27.910. Budltnp. 9.9S—9.C9, Mi'rn 30.890 — 30.910, Ncwyork 64.48 — 64.52, Pariz 54.5S9 — 54.620, Praga 12.222 — 12228. Sofija 4095 — 4105. Varšava 1.83 — 1.91, Cu-ih 124.775 — 124.825; valute: dolarji 6348 — 6352. marke 3187 — 3193, funti 27.590 — 27.610. franki 53.990 — 54.020, lire 30.IC0 — 30.210, dinarji 8150 — 8170, po'iske marke 182 — 184, leji 4945 4955, švicarski franki 123.475 — 123.525, četke krone 12.172 — 12.178, madžarske krone 1008 — 1011. Cerlln, devize: Rim 970 — 972, London 881.60 — 8S3.40, Ncwyork 202.72 — 203.21, Pariz 1733 — 1736. Švica 3956 — 3974, Dunaj 6.93 — 6.97, Eudimpešta 31.01 — 31.90, Praga 383.60 — 384.40. al;a .0 kontingent že izčrpan, a preko "'aribora sc še moro izvoziti 331 kema-lov. = lavog c!" r:'.-c^a rapfa. Fp—vri Ib t državnih meno-j.clov Jc na p 1 Ilagi d. C. svojo ure Ibo na prošnjo »Zamalj-' cga Saveta tr -ova"."» sl l.uill n i sv:i-"n 5. sestanku dna 17. januarja sle leče: !.) Da se vsem posestnikom cigaretneTa i.:,])lr'a v 1 n'iž:c:.'i in tuFcih dovoli iz-.•oz istega v Inozemstvo iti da na njega ne kiča Jo zviša.-a tnmr.p d-ke takse, to la. a sc JHm tuli ne vrne menopilska tak a. ki so j« plačali pri uvozu tega ciga ctr.ega papirja. 2.) Da se ima'o carin-ke oblasti, preko katerih se bo i/voz rš'l. br'"r"i ra to. da se za i-voz pri-"avlena kr.llčina v resnici tuli izvoz ter a i:-.vi7i cigaretni papir, a tc kaj dni--ega. Ko se prepričajo, da jo cigaretni >~pir. fe m -raki 7. Istega vzeti ban lerolc e uprave, če so na nem prlleiitcne. Rok a izvoz tega cigaretnega papirja sc do-:5a do 1. marca 1922. = NaM trgovci in perest če5kcs'ova5I:c rona. Vsle 1 rorasta češkoslovaške kro-•e si s'ari Kč dolgovi naših trgovcev 'ako narastli. da groTi mnogim trgovcem lolom. Trgovci iz L'ubFane. Maribora in 'Iclja so pol vzeli vfle-1 tca skupno ak-••'o. da do«cže'o pri svoTih češkoslova-',' ih dnbnvitel."h popust. V glavnem za-'itcvajo, da se računajo njihovi dolgovi ■n kurzti. ki je bi! za časa sl;1en:ene kupSijc. Kakor čujemo, sta iz L:ubl;ane e odpotovala dva zastopnika trgovcev •/ Češkoslovaško. Cene češkoslovaškemu lagti »o sedaj za nas tako poskočile, 'a nim pride n. pr. celo italijansko ma-uifakturno blago za 50 od**, cenejše, no -o češkoslovaško. Se cene:šc nego itali-'ansko pa nam pride nemško blago. Ce-";kr-s!ovr.5ki dcbavitcl i. ki *o navezani i.a •ick lanje ozemFe Avstro-Ogrsko, b ido •■otovo morali popustiti, nko si 1»olo I10-eli oblrlati tc trge. Podobno akcijo, kakor naši trgovci, so podvzeii tudi av--tri.iski in madžarski trgovci, o čemer mo že poročali. «= Poštni čekovni zavod v LJub*JanI iz- ' a-.u e sledeče poslovne usjiche za mesec loccmlier 1921: Stavilo vlogov 158.202 v decembni 1920: 129.781) s prometom v i-.ncsn 730.782.0 !3.48 K <358 202.580.01 Ky. število i7pličr1 51340 f53.fi'2) s prometom v i-nosu 725 128.755.28 K (343 559.H43 kron 2G vin.). Imovina na račun'h je zna-fcih dne 3! decembra 1921: 200,442.315.70 (80,816.413.06 K). 1 tdgovorni urednik V i L F. J ?. I e n c« L»*Ujik iu i*tdj Kouz"rcii »Jutra*« z vero v srcu, duši, ker smo za trenutek so Imeli kakrSnosižcbodi zvezo s tujimi konzuli — vsi ti so prav pogosto odhajali v Niš k svojim poslanikom na poizved — so bili 5c mirnejši nego mi. Vso pozornost smo posvetili le vestem iz bojišča, kar požirali smo jih. Govorile so, da se naši na fronti junaško drže, da se pretvarja nemški prehod čez Donavo v njihov lastni poraz. V Nišu prav mirno motre dogodke ali vsaj očito kažejo svojo trdno vero. Nestrpno smo pričakovali časopisov, sc trgali za nje; telefoni v načelstvu, v centrali so izpopolnjevali vse, česar niso prinesli časopisi. Ljudstvo se jc po ulicah, vogalih, pred trgovinami gnetlo okoli tistih, ki so čltali na glas z debjiimi črkami pisane telegrame, po kavarnah pa so nam razlagali, ki so sprejemali najnovejše vesti po telefonu. V skopljanskih kavarnah «Pri Znnjskcm» in v »Slobodi« so nastali posebni klubi za sprejemanje in naznanjevanje teli vesti. Opoldne in zvečer ni bilo nikjer praznega kotička; vsaki pr.šlec je prinesel kaj novega. V »Slobodi« so se radovedneži trumorna zbirali okrog železniških uradnikov. Ti prinašajo vesti, katere sprejemajo od svojih niških tovarišev, ali kar poročajo potniki. Oni zvedo marsikaj prej, kakor pa tozadevne oblasti. Pri »Zrlnjskem« pa sc shajajo častniki iz poveljstva čet; ti so zadrgnjeni do vrata, malo govore, kvečjemu da potrdijo ali prekličejo kako že razširjeno vest; pri-iiajajo vojaški cenzorji, uradniki telegrafske centrale ter šcpc-Kt čno" tohiiačcnie teli dogodkov. Vsi, kiltajo o vesteh, katere je ta ali oni telegrafist iz Niža sporočil BKANTSLAV NUSIC? 2 Devetstopetnajsto Tragedija naroda. Kakor po nevihti je bilo, ki je že pretila vse pokončati s svojim ognjem, pa sc razjasni nebo ter sipa dež na zemljo, tako smo spremljali tudi mi odslej krvave boje da, celo z nekim tajnim sramom v podlegli. Vesti, prihajajoče z bojišča, so le še podčrtavale to zaupanje v samega sebe. Nemci so v spopadih na naših obalah, nezavarovani od svoje artilcrije, ki je ostala onkraj Donave, izročeni našim bajonetom na milost in nemilost, drago in krvavo plačali vsako stopinjo po naši zemlji in verjetno je, da bi sc ponovila zopet starozavesina bajka, če bi ne bilo groznega prvega oktobra in zavrainega sunka z nožem v bok; tudi Goljati bi naenkrat spregledali, da jc še vedno želja rr,a!'!i nad nasiljem velikih. jako močno smo sc že vživeli v to zaupanje, ki so ga venomer krepile vesti iz bojišča, da smo prezrli, ali vsaj ped-c.njevali pojav gostili oblakov, zblrajočili se na vzhodnem cbzorju na3e domovine. Ni nam ostalo prikrite, c'a so Dolgari napove . ali mobilizacijo, toda na to nismo pazili ter uporno tlač li Vi ako pesimis zjutraj, ko Je odhajal Iz dežurne službe, svojemu skopljnn-skemu kolegu; vso noč jc črpal te vesti iz brzojavk, ki iili je pošiljal na vse strani. Naposled pridejo tudi sotrudniki •Srbskega Juga» ter pripovedujejo, kaj so sc razgovarjali šele pred tremi ali štirimi urami z niškim poročevalskim uradom, ali o novi vesti, ki jo je načelnik pred kratkim odposlal v tiskarno ter se bo zaradi nje zakasnil list. Vse to pa spremlja burna giaja, pojasnjevanje, dokazovanje, obveščanje. Oni tam izpolnjujejo vesti z nekim svojim, privatnim virom, ta zopet ne verjame, dokler nc vidi »črnega na belem«. Optimisti se navdušujejo, pesimisti bi se radi pridruži!;, pa nimajo poguma. Navdušeni naroča pivo »za vse»; hladni ter razmišlicni pomaka kopirni svinčnik v pene piva ter riše po belem kavarniškem prtu položaje, kar kavarnar nc voljno motri čez pleča, ali pa dopušča mimo iz sanic ljubezni do teb krasnih vesti, ki so tudi njega razigrale. »Mackcnsen naj se odreče svoji vojni slavi!« vpije oni, ki je naročil pivo za »vse«. »Se sedaj smo v ravnini« pojasnjuje neusmiljeni mazač kavamarjevega prta. »Nezadostno zavarovani, a ogromna fronta od Višegrada do Kladova. Malo bomo morali odstopiti: da se prikopljcmo do višje ležečih pozicij. Takole n. pr. to-le fronto zasedemo...« in že potegne govornik grdo, debelo črto. ki se razlije po prtu ter sliči debeli, modri gosenici. (Dahe prihodnjič.) lTpemensko LjnMana, 13 ffihruaria 1!>22 poročilo Ljubljana 30*? m n d m'>ricm Kraj npa7<>T ji nt: . I.jnli'ian:i . Zaureb . . Ueiigiad i unai . . Praga . . louUlOSt . . oh J /ia. bi tlak /ra. ua temperatura Veter Oiilačuo 0-10 l'ad ivine tnni 7. 741 0 -118 trejvetra rnrgla - ! 14. 74; 0 -5 7 8e». vzli. a.- it. - j 21 741 3 -7 3 sev. lap. oblačno 7 77-zG —12 0 I.rezv. ira tii«*i»» • 7. 17 .-2 - 17 0 se', »ap. obl i^iio - 7 771 4 -100 jug. vzh. več obL - 7 _ — — —- - 7. 771 2 — 120 brezretra megla — 1 jnblian l»*sr»m. pa.h. temr«. «ta:in»Pn». — Solnre vzhaia ob 7 10, zalaja oH 1* & sa feMsP atansio lo 20 se.ed' Cm J-- .»»»It. •MrtitUit«. 5 -.»••«' 1 oii>. - Vfi:o,js. satan M3110.KH «• ».»-n.Gn..*» ,e 20 o«-o31 Oin. »■>» nlaMilllK 6 3 01» - »1.4. .. ..O'«. 'u«' • — — rn.ms.ft.i n, • [>..,«• !• «0..4bi»!i» cimtl c. »fllovor 1 r"' Eau-ofto jsa, *anrsljiv kn igo. o.l a l;orr-Bi-on !« nt »liilii vodilno st:i n" tn st" pri man ši družbi v LjuMjani. t urrivi „Jutra". i(J4 Tališči, IG ilo 17 let starega. ki obenem it ki c ra. sprejme spe-divii-ko piul etje Vestu..st in !>• ilj-a. preiii <.l r; ».li.i pud-p>ig".'. Piimiillie pni »TeFač« uj upravo «Jutr:i». Pošten učeueo za trgovini nu a nega Iacrn na deželi. se spiejme. 1'ieil-tiost im i o ve izurjeni v t„ iiruko. ^i.isluv pw.6 u ram »Jutra«. 3ii7 Fotoaparat. 38.; leseni, torniat 13x18. z po-kia|uiskii 1< 6>. ilvu|i*i kaset: iu rt ialo, s« pruila /.a IDOU K Isasiov ptiid Siieiu«. aii"uin lnrn, Movo uiesto. Zelo lepi p:«, 3S »olčje na- me , pru< i Dober- m ni, r kratkim rep. m osem ii.eSt cev star. i.a|lwiliši za n.:it. so pola. lena f!';0 ,1 >i iriev. Vprašanja in-tl «II>»I-uil*~» ua. upravo «Jutra>. Preda se: 2 ženski zlat' uri; 2 f« n ka obrska. (ii z!ut, _'le ia S" p 1 s. F. Iv ha.ser puskar, Lj ililjana, Šeltuhur-g.na u ;a. 37li Enodružinska vila v LjuUjaoi. o i mina v n tj liližii okolici, so kupi i"«» liililliO |o no ! ti pol »Sta-uovauje 38-» na iipiuvm Iv »Jutra«. 3b2 Mlad gospod 2J že i znanja z go-poihcno ve-seli' na a ve, ncouiailržc ane ptcukliis(i,siarone u d 31ct. ki Iu ila pr. ra> Ijena stopili ž n im v korcspiiiiiicnci »li na ž 1 o t Vnj o-e'ino 7nan-s;v.i. Vrnitev ni >/.kl učrni < Uli.ro>a-jt s<" 'o n;i rr-ti'' po-nuillie in če ln ra"Co'o s sliko T i ost zajamčeni. „l*o-doIu'-stu, upriv. ^Jiura". Gospodična, 3-*<1 ki iina IliSo. se srz-ia- iti t starejšim g"Spml"in, ki je ur že ezmci uralms ali v k»ki slulni služ i Sam" ie uc i (mu 11 na iipravništvu »Jutru« pod št. 15. Veko lesno im!nstri;skn pol ;cije u deželi (Kranjsko) išče izurjenega 37J strngarske?a ln ao^a vlčarsk ga pcmožuiiia. Služba stalna, rlača prvo irsur.i. Itaiiiofam s- knm tuiii solavldtrckl ttroj s sti k i uicmi vre i ter iro deli za česen na ctvi Pinii >>e na Al uia Conr anv. I.jii ljana, Knu^iosni trg 3. Zanesljiva "Sclia, ki potuje prihodnji ed n v Ti st in ua l!ek<> p rev/.a me naročili za ta. C' njene p. iuulue na npiam »Jutra«. b7J Poslano" g. Šaki, pošt emu oflcijaln. Resnici na liubo, na katero sem bila kot priča pri sodnijski razpravi o »Poneverbi na ljubljanski pošti« zaprisežena, katero prisego smatram za nekaj resnega in svetega, sem priniorana objaviti sledeče: Kakor poroča »Jutro« z dne 8. februarja, ste se Vi izjavili, da sem Imela baje navado, v odsotnosti strank (mojih podnajemnikov) stikati po sobah. Ni res, da bi bila moja navada taka, ampak le ! moja dolžnost je bila, da se prepričam i o srnigi in redu v stanovanju, ker sem bila zato. kot gospodinja stanovanja, odgovorna tr'i hišnemu gospodarju. Sicer pa puščajo podnajemniki večinoma sobe odprte, da jih je mogoče pospraviti. Vaš zagovornik se jc skliceval tudi na moj prcklic v »Jutru« od dne 16. januarja 192'. Izjavljam, da sem bila k tej izjavi od Vas prisiljena. Naj torej izve javnost, v čem je obstala tista izjava a'i z drugo besedo prcklic nekega obrekovanja. Ob času, ko so kili aretirani poštni uradniki, mi jc gospodična Zaicc zaupala, da ji jc povedal višji poštni uradnik, da ste tuJI Vi izgui ili službo. To sem povedala g. Tramni'u, postnemu oficijalu, ko jc piišcl glede zamenjave Vašega stanovanja k meni, in to ste smatrali Vi za tisto obrekovanje. Od njega je prišo to do Vašili u";s. na kar ste s svejo ženo navali'! z vzdignjenimi pestmi v mojo sobo, g ozeč mi, da me boste stepli, in Vaša žena me je tudi enkrat udarila. IMče so na razpolago. Imen dotične gospodične in gosnoda poštncca uradnika nisem snela takrat povedati. Boječ sc za svoje življenje in z ozirom na imenovano EO:podi'no in gospoda uradnika ter stoječ pod Vašim pritiskom, sem torej podala onn nepotrebno izjavo, kar nbža'ujem še danes. To ie vsa moja k ivda, moje takozvano obrekovanje. Kar sem kot priča pri sodniji izpovedala, ni bi'o maščevanje pač pa resnica, ki sem jo bila pod prisego dolžna izpovedati. Ljubljana, 10. februarja 1922. (359) Fani Wrus. * Za vsebino je uredništvo odgo vnrim le v toliko, v kolikor j ir odpisuj, zakon. Proda so Sb'j več železnih peči za parno kurjavo. Vprašanja na Antoa S.nkovae, mehanična vrvarna, talilnica ia predilnica v Grosuplju. Sprejmejo se pridni 2e1pzn;n«rja in »pecerista, zanesljivega priil-nen> p/ti]e