LETO XI
Naložbe za skladnejši razvoj
Sestavni del srednjeročnega plana razvoja Bresta so tudi investicijska vlaganja v enostavno in razširjeno reprodukcijo. Investicije v letih 1976 do 1980 so usmerjene predvsem v nadaljevanje prestrukturiranje proizvodnje, v specializacijo proizvodnih kapacitet, v zamenjavo in modernizacijo opreme, v razvoj trgovine in lastnega tfasporta. Razlogi za takšno usmeritev investicijskih vlaganj so znani. Prestrukturiranje proizvodnje ne pomeni njenega zmanjšanja, temveč oblikovanje takih proizvodnih zmogljivosti, v katerih bonio predvsem z vloženimi sredstvi omogočili pogoje hitrejšega Ustvarjanja dohodka za modernizacijo pohištvenih kapacitet. Investicije v prestrukturiranje proizvodnje, kamor prištevamo od predvidenih predvsem investicijo v sedanji objekt stare tovarne ivemih plošč — investicijo v proizvodnjo mineralnih plošč, bodo torej posredno omogočile dobro osnovo za hitrejšo rast produktivnosti in standarda zaposlenih tudi v pohištvenih tovarnah.
. Isti cilj zasleduje tudi politika investiranja v specializacijo pro-tzvodnje. Takšen primer investicije je na primer investicija v Proizvodnjo tapetniških izdelkov, f-n-ta naj bi s koncentracijo proizvodnje po!yuretanskih izdelkov ?n izdelkov iz iprena omogočila industrijsko proizvodnjo tapetniških izdelkov v novi industrijski coni v Podskrajniku. Na tej komunalno urejeni lokaciji se bo oblikovala nova temeljna organizacija, ki se mora dvigniti na takšno tehnično-tehnološko ra-Ven, ki bo že v bližnji prihodnosti omogočala vsaj 100 milijonov uinarjev letne proizvodnje. To Pomeni takšen obseg, ki bo za-8otavijai ustrezno stopnjd ekonomičnosti poslovanja. Prostorske Otožnosti takemu razvoju ne bo-uo ovira
Po drugi strani bo zagotavljen tudi specializiran razvoj. Tovarne pohištva Martinjak, ki naj bi hitreje povečeval proizvodnjo masivnega pohištva in stilnih tapetniških izdelkov. Opredeljena politika prestrukturiranja in specializacije torej ne pomeni stagnacije ali pa celo zaviranja proizvodnje pohištva, temveč pomeni temelje modernizaciji, rasti produktivnosti in skladnejšemu razvoju Bresta kot celote.
Politika skladnega razvoja vseh proizvodnih zmogljivosti Bresta je mogoča le z združevanjem sredstev, s skupno investicijsko politiko, tako kot jo imamo opredeljeno s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo. Združevanje sredstev na Brestu temelji na dohodkovnih razmerjih, kar pomeni, da
cilj združevanja sredstev ni v obrestih na združena sredstva. Cilj je višji dohodek v vseh temeljnih organizacijah. Tak primer združevanja sredstev smo na Brestu že uveljavili pri izgradnji nove tovarne ivernih plošč, ki v prvem letu proizvodnje seveda še ni mogla dati pravih rezultatov, da bi lahko na sprejetem skupnem dogovoru že videli tudi praktično korist v dohodku temeljnih organizacij, ki so sredstva združila.
Verjetno ne bo odveč, če poudarim, da terja združevanje sredstev, zlasti še, če gre za delno lastno časovno omejevanje investicij, v korist skupno dogovorjenega razvoja, veliko mero preudarnosti, razumevanja in ne nazadnje tudi samoodpovedova-nja. Veliko laže je, če so vsi ti dogovori tudi zapisani v našem dokumentu razvoja, torej v srednjeročnem planu, ki je kažipot naše prihodnje investicijske dejavnosti.
Uresničevanje investicijskih naložb je v primerjavi s srednjeročnim planom v skorajda enoletni zamudi. Pri tem pa ne smemo prezreti, da smo nekatere manjše nakupe opreme za modernizacijo proizvodnje opravili tudi v letu 1976. Predvsem smo modernizirali ali bolje rečeno povečali svoj kamionski avtopark, (Nadaljevanje na 2. strani)
gradnja novih šolskih prostorov v Cerknici. O vprašanjih v zvezi z njo vas seznanjamo v posebni prilogi nfisega glasila.
Štirideset let KP Slovenije
Letos proslavljamo tri pomembne jubileje: tovarišu Titu poteka petinosemdeset let življenja; pred štiridesetimi leti je prevzel vodstvo naše partije; štirideset let je preteklo od ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije. Vsi trije jubileji so tesno povezani, vsi trije so del zmagovitega pohoda našega delavskega razreda za osvoboditev izpod izkoriščanja domačega in tujega kapitala, narodnostnega zatiranja, fašističnih zavojevalcev in zmagovitega pohoda k zmagi socialistične revolucije.
Ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije je bil 18. aprila 1937 na Čebinah v Zasavju. Ta kongres pomeni zgodovinsko prelomnico v razvoju slovenskega delavskega gibanja. Manifest, ki je bil sprejet na njem, je odjeknil med našimi delovnimi množicami. Slovenskim komunistom je pomenil vodilo ne le tedaj, ampak je bil vir navdiha v pripravah in v vodenju narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije.
PRELOM NAŠIH REVOLUCIONARNIH GIBANJ
Zastavljena politična smer ustanovnega kongresa pomeni preporod v delu naše partije, ki je s frakcijskimi boji znotraj sebe razjedala lastno moč. S sektaško politiko, ki jo je partiji vsiljevala Kominterna, ji je grozilo odtujevanje od množic. Poleg frak-cionarstva in sektaške politike je tedaj doživljala partija hude udarce zaradi državnega nasilja v šesto januarski diktaturi. Vodstvo partije je bilo tedaj v tujini in tako odrezano od svojega članstva, pa tudi od razmer v domovini. V takih pogojih so nekje od leta 1932 naprej posamezni komunisti začeli iskati ustreznejše načine političnega delovanja, prilagojene jugoslovanskim razmeram, med članstvom — zdravim proletarskim jedrom pa se je začel odpor proti sektaški politiki vodstva. Zlasti tovariš Tito si je prizadeval, da se vodstvo partije vrne v domovino. Ves ta preporod je bil postopen, njegov vrh pa predstavljajo dogajanja v letu 1937. Tega leta je tovariš Tito že vodil partijsko delo v domovini.
Pomembna za delo naše partije sta 4. pokrajinska konferenca KPJ za Slovenijo leta 1934, ki je bila v Goričanah ob neposredni Titovi udeležbi in 4. državna konferenca KPJ, ki je bila istega leta (decembra 1934) v Ljubljani. Na njej je bil tudi sprejet sklep, katerega pobudnik je bil tovariš Tito o reorganizaciji partije — o ustanovitvi narodnostnih partij v Sloveniji, na Hrvatskem in v Makedoniji. Tedaj so razčistili odnos partije do reševanja narodnostnega vprašanja, sprejeta je bila leninska koncepcija. Ne bo odveč, če ob tem spomnimo na pomen Kardeljevega dela »Razvoj slovenskega nacionalnega vprašanja«, ki je izšlo prav tedaj.
Osnovni pomen ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije je v njegovi politični usmeritvi, ki je izraženo v njegovem manifestu. Njegov avtor je tovariš Kardelj, ki ga je napisal v soglasju s tovarišem Titom. V njem je ocenjeno takratno politično stanje. Ocenjena je nevarnost fašizma za prihodnost slovenskega naroda. Ta kongres je bil v času, ko sta fašizem in nacizem začela neposredno ogrožati mir v svetu in neodvisnost evropskih narodov, med njimi slovenskega in drugih jugoslovanskih. Takratni jugoslovanski režim pa je začel iskati oporo prav pri fašističnih režimih ter se začel naslanjati na os Rim-Berlin. Kongres je pokazal na možna pota in način boja proti fašistični nevarnosti in ob tem poudaril zgodovinsko odgovornost delavskega razreda za usodo slovenskega naroda. Vrhovi slovenskih buržoaznih političnih strank (klerikalne in liberalne) so bili tedaj nesposobni ali pa iz strahu pred ljudskimi množicami niso hoteli organizirati resničnega odpora proti naraščajočemu fašizmu.
Kongres je v takšnih političnih razmerah pozval vse delovne množice, naj se združijo v široko protifašistično fronto, pozval je na pobratenje Slovencev v tem boju.
REVOLUCIONARNE IDEJE SE ŠIRIJO
Dogodki iz naslednjih let po ustanovnem kongresu slovenske partije so potrdili pravilnost ocen kongresa, kar kaže na njegovo prodornost in daljnosežnost. S takšno svojo politiko in akcijo si je vse bolj pridobivala zaupanje množic, v najrazličnejših oblikah se je širilo ljudsko gibanje, ki je čez štiri leta po kongresu dobilo svoj izraz v Osvobodilni fronti kot najširšem narodnoosvobodilnem gibanju v boju proti okupatorju, pa tudi v boju za spremembo političnega in gospodarskega sistema slovenske družbe. Osnove za ustanovitev Osvobodilne fronte so bile torej podane z usmeritvijo tega manifesta. Razmere in dejstva govore, da je bila Komunistična partija dejansko edina organizirana politična sila na Slovenskem, ki je lahko organizirala v najtežjih dneh osvobodilni odpor slovenskega ljudstva v njegovi tesni povezanosti z jugoslovanskimi narodi.
Idejne zasnove in politična usmeritev Komunistične partije po letu 1937 se je uresničila v kasnejšem dogajanju, v sklepih 2. zasedanja AVNOJ, v vseh ustavah nove Jugoslavije in v razvoju
(Nadaljevanje na 2. strani)
Naložbe za skladnejši razvoj
(Nadaljevanje s 1. strani) kar je pomembno s stroškovnega vidika, pa tudi z vidika bolje organiziranega servisa.
V začetku leta so tudi delegati temeljnih organizacij v skupnem delavskem svetu razpravljali o naših investicijskih načrtih. Ugotovili so, da je zamuda investicijskih vlaganj posledica naših rezultatov poslovanja. Predvsem je treba vedeti, da smo imeli po zaključnem računu za leto 1975 nepokritih kar 49,8 milijona dinarjev obratnih sredstev z dolgoročnimi viri. Temeljna oziroma delovna organizacija pa je investicijsko sposobna šele takrat, kadar ima na voljo toliko lastnih obratnih sredstev poslovnega sklada, kreditov za izvoz in kreditov za obratna sredstva nad leto dni, da z njimi v celoti pokriva vse svoje zaloge gotovih izdelkov, zaloge surovin in reprodukcijskih materialov ter drugih obratnih sredstev.
Primanjkljaj trajnih obratnih sredstev, ugotovljen po zaključnem računu za leto 1975, je bilo z zakonom dovoljeno razdeliti na dve leti. Ljubljanska banka — podružnica Ljubljana nam je s spremembo kratkoročnih kreditov v dolgoročne pokrila enoletni razmejeni del nepokritih virov obratnih sredstev ter nam hkrati odobrila investicijski kredit in nas tako na koncu leta 1976 investicijsko usposobila.
Letošnja investicijska vlaganja bodo pomenila predvsem fizično izpeljavo naložb, ki smo jih samoupravno sprejeli v letu 1976 vrednost teh investicij znaša 33 in za katere je zagotovljeno tudi
finančno kritje. Predračunska milijonov dinarjev. Glavni del investicije pomeni izgradnjo novih hal za proizvodnjo tapetništva. Z deli smo že pričeli. Izvajalec del je SGP Gradišče, ki je bil pri izboru izvajalcev najugodnejši ponudnik.
Plan investicij za leto 1977 je razdeljen na dva dela. Takšno razdelitev je bilo potrebno opraviti glede na finančne možnosti, kajti poudariti moram, da nas čaka še drugi del pokrivanja primanjkljaja trajnih obratnih sredstev. Tudi tega bomo rešili le v sodelovanju s poslovno banko. Osnova takemu sodelovanju pa je lahko le dober investicijski program. Dober v smislu pričakovanih poslovnih rezultatov.
V skladu z zakonom o investicijski dokumentaciji je skupni delavski svet imenoval ustrezne strokovne komisije za izdelavo in pregled investicijskih programov, ki jih bodo obravnavali organi upravljanja v vseh temeljnih organizacijah.
Strokovna komisija, ki pripravlja prvi »paket« investicij, bi morala svoje delo končati do konca marca. Delo pri oblikovanju programa bo iz objektivnih razlogov v zamudi. Realizacija teh investicij bo v najboljšem primeru možna šele proti koncu leta. Seznam investicij zajema predvsem vlaganja sredstev v izgradnjo tovarne mineralnih plošč, v modernizacijo najnujnejše strojne in druge opreme ter v nakup trgovskih lokalov.
Druga strokovna komisija, ki bo pripravljala investicijski program za preostale naložbe iz pla-
na investicij za leto 1977, mora pripraviti investicijski program do avgusta, za realizacijo v letu 1978.
Vse investicije morajo biti predložene v soglasje Gospodarski zbornici, predvsem zaradi družbenega preverjanja koristnosti in usklajenosti investicijskih programov delovnih organizacij s skupno politiko razvoja celotnega gospodarstva.
Še za eno vprašanje gre, ki ga ni moč prezreti. Obvladovanje zunanje trgovinske bilance terja aktivno poseganje družbe na področje uvoza iz dežel, s katerimi imamo negativno devizno bilanco. Predvsem bo dana prednost investicijam s področja energetike in drugim infrastrukturnim projektom, ki smo jih leta nazaj preveč zanemarili. Lesna industrija prednosti vsekakor ne bo imela. Verjetno je dovolj podatek, da smo lesarji že v prvem letu izkoristili več kot polovico devizne kvote, namenjeni uvozu opreme za celo petletno obdobje srednjeročnega plana 1976—1980. Glede na to, da se z izvozom močno srečujemo z mednarodno delitvijo dela in da je oprema v naših proizvodnih kapacitetah potrebna zamenjav in modernizacije, bomo ta ukrep prav gotovo močno občutili tudi na svoji koži, na realizaciji plana nakupa opreme v vseh temeljnih organizacijah Bresta. To je problem, katerega rešitev verjetno kaže dolgoročneje iskati v še večii medsebojni delitvi dela, v delitvi dela v okviru delovne organizacije, sestavljene organizacije in predvsem v delitvi dela v celotni lesni industriji. D. Mlinar
Letošnje leto je že drugo leto uresničevanja srednjeročnega načrta razvoja posameznih temeljnih organizacij in planov, ki so jih sprejele družbeno-politične skupnosti. Z njimi smo opredelili razvojne cilje, sprejeli vrsto dogovorov, ki jih v letnih planih podrobneje opredeljujemo. V planskih dokumentih smo med drugim ponovno zastavili vprašanje o razvoju samoupravnih odnosov, o prihodnji rasti vsake temeljne organizacije, o dohodkovnih odnosih in zagotovitvi
občutek, da ne gre vse po njihovih zamislih in da njihovi interesi niso upoštevani. Trenutni zasebni interes postaja prevladujoč, zato skušamo izigrati dogovore, vprašanja skupnega razvoja in skupnih interesov pa potisnemo v ozadje.
Nekaj podobnega se je nedavno dogajalo v temeljni organizaciji Tovarna pohištva Martinjak. Celovit program razvoja Bresta, ki je bil objavljen tudi v našem internem glasilu v lanskem ju-
Z gradbišča v Podskrajniku — zrasli bodo proizvodni prostori nove temeljne organizacije
socialne varnosti delavcev. Odnosi s krajevnimi skupnostmi pa temeljijo na skupno opredeljenih nalogah. Tako so plani temeljnih organizacij, krajevnih skupnosti in družbenih dejavnosti povezani v okviru srednjeročnega plana občine.
Tako temeljito pripravljeni predlogi ne doživljajo sprememb. Težave pa se žal pojavijo pri uresničevanju sprejetih programov, še zlasti, če imajo posamezniki
liju, je bil sprejet na organih upravljanja in bil vključen tudi v sprejeti srednjeročni načrt razvoja občine. Sedaj — ob uresničevanju plana — pa so se nenadoma pojavili pomisleki. Mislimo, da je prav in potrebno s stalnimi analizami gospodarjenja zagotoviti tudi uresničevanje srednjeročnih programov in dogovorov, jih sproti dograjevati, pa tudi spreminjati, če to zahtevajo skupno dogovorjena načela, interesi in cilji.
Vendar bi pri tem želeli opozoriti še na drugo vprašanje. To je aktivnost pri sprejemanju skupnih aktov. Ob sprejemanju smo velikokrat nezainteresirani, namesto da bi v njih ugotavljali odnose, razvoj, socialno varnost, dohodkovno povezanost in potrebe družbenega razvoja. Sprejemamo programe, ne da bi ob njih razmišljali in da bi se sestanek čimprej končal. Pozneje, ko pa je treba programe uresničevati, imamo občutek, da ne gre po naših zamislih, pa ugotovimo, da so programi slabi, da imajo drugi več koristi in zato želimo vse, že sprejete dogovore spreminjati. Na takšnih sestankih seveda porabimo veliko časa za medsebojno dokazovanje, kdo ima prav, kar pa prav gotovo slabo vpliva na odnose v temeljni organizaciji in med temeljnimi organizacijami. Veliko bolj učinkovito in smotrno bi bilo, če bi ta čas porabili za delovne dogovore, kaj bi storili za boljše gospodarjenje.
Podobni primeri, kot je primer v TOZD Tovarna pohištva Martinjak, so bili tudi na drugih področjih (delitev dohodka in osebnih dohodkov, samoupravni sporazum o stanovanjski izgradnji in podobno). Mislimo, da zahtevajo omenjeni primeri bistveno spremembo v našem delu. Prav bi bilo, če bi več časa porabljali za resnične dogovore in celovito osvetlitev programov in planov že v času dogovarjanja in sprejemanja. Če bi delali tako, tudi ob uresničevanju sprejetih načrtov ne bi bilo nepotrebnega dokazovanja, kdo ima prav. Svoje sile bi raje uporabili za pripravo ukrepov za boljše gospodarjenje, za poglabljanje dohodkovnih vezi in za utrjevanje samoupravnih odnosov.
Čeprav omenjeni primeri niso splošen pojav, pa je prav; da nanje posebej opozorimo, sicer bodo postali stalna praksa.
B. Mišič
:
Uresničevanje srednjeročnega načrta — dograjevanje industrijske cone v Podskrajniku
Štirideset let KP Slovenije
(Nadaljevanje s 1. strani)
našim razmeram prilagojene socialistične družbene ureditve. Tudi spor z Informbirojem leta 1948, spopad s stalinizmom, ki je ne le za našo državo, ampak tudi za mednarodno delavsko gibanje zgodovinskega pomena, ni nastal slučajno, ampak segajo korenine tega spora leta nazaj, nastajajo iz samostojne poti jugoslovanskih komunistov v graditvi socializma, za opredeljevanje te samostojne poti pa imajo vsa dogajanja v letu 1937 izreden pomen.
ODPORNIŠKA NOTRANJSKA
Politični razvoj na našem ožjem notranjskem območju je povezan z dogajanji v takratnem slovenskem in širšem prostoru. Če posežemo nekoliko nazaj, v konec prve svetovne vojne, vidimo, da so ideje oktobrske revolucije našle tudi na Notranjskem plodna tla. Revolucionarno vrenje v Loški dolini je rodilo notranjsko-so-vjetsko republiko, ki jo je bilo potrebno streti s silo, pomenila pa je nov revolucionarni nauk za vse brezpravne kmete in delavce na Notranjskem.
Na prvih volitvah leta 1920, na katerih je naša partija v vsej državi dosegla pomemben uspeh, je bil v Ložu izvoljen za župana kandidat Komunistične partije. Kmalu je bilo delovanje partije, z Obznano prepovedano, toda ves teror ni mogel zatreti naprednih komunističnih idej. Celo med šesto januarsko diktaturo so po vsej Notranjski oživele nove partijske celice, vendar pa jih je policija odkrila ter pripravila znani notranjski proces.
Kljub temu partijsko delo ni zamrlo, pač pa se je predvsem po četrti partijski konferenci KPJ za Slovenijo še bolj razraslo. Na podlagi politike Komunistične partije se je na Notranjskem razvilo močno delavsko-kmečko gibanje. Ustanovljena so bila delavska kulturna društva Svoboda in Vzajemnost, društva kmečkih fantov in deklet, delavci so se začeli organizirati v strokovna društva. Pomembni uspehi tega gibanja so se pokazali na občinskih volitvah leta 1936. Posebej naj omenimo zmago delavsko-kmečke liste v Loški dolini.
Organizirano delo Komunistične partije je na Notranjskem tako ustvarilo trdno podlago za ustanovitev in hiter razmah Osvobodilne fronte. Že takoj v začetku vojne je bil ustanovljen okrožni partijski komite in postavljena rajonska partijska vodstva, ob njih pa so bila organizirana okrožna in rajonska vodstva OF ter postavljena široka mreža odborov OF.
Prav zaradi organiziranosti priprav, vodstva KP ter revolucionarnih tradicij je na tem območju kmalu nastalo osvobojeno ozemlje, na katerem je dejansko ljudsko oblast prevzela Osvobodilna fronta pod vodstvom Komunistične partije.
ŠE DANES ŽIVI CILJI
Lahko sklenemo, da manifest ustanovnega kongresa KP Slovenije tudi danes, po štiridesetih letih ni izgubil na svežosti in veljavi; resda v popolnoma spremenjenih razmerah, na bistveno višji stopnji ekonomskega in političnega razvoja, ki smo ga dosegli z graditvijo samostojne socialistične samoupravne družbe. V drugačnih razmerah pa tudi danes v uresničevanju ustave, zakona o združenem delu in sklepov partijskih kongresov težimo k doseganju najširšega sodelovanja vseh delovnih ljudi pri neposrednem odločanju v temeljnih in v krajevnih skupnostih. V svetovnem merilu pa z neuvrščeno politiko in z naprednimi socialističnimi silami poteka boj proti silam reakcije, imperializma, hegemonizma za drugačne, pravičnejše gospodarske in politične odnose v svetu.	J. Frank
S pretekle seje občinske konference Zveze komunistov; med drugim o uresničevanju ustavnih načel v SIS
Uresničevanje
načrtovanih ciljev
NAŠE GOSPODARJENJE V ZAČETKU L. 1977
Z letnim načrtom smo opredelili naše cilje gospodarjenja in si Zastavili ukrepe za njihovo uresničitev. Čeprav sta pretekla šele dva meseca, že lahko ugotavljamo in ocenjujemo uresničevanje zastavljenih ciljev. Oglejmo si torej najosnovnejše podatke o našem gospodarjenju.
Proizvodnja je bila dosežena v znesku 132,562.000 dinarjev, kar je za 0,2 odstotka nad normalno dinamiko mesečnega doseganja letnega načrta. Primerjave z lanskim enakim obdobjem kažejo
30	odstotkov rasti, vendar so nerealne glede na obratovanje v no-vi tovarni ivernih plošč. Upoštevati pa je tudi treba, da je bil obseg proizvodnje v lanskih Prvih mesecih prilagojen tržni situaciji in da je v posameznih Primerih šlo tudi za omejevanje Proizvodnje.
Pomembno je omeniti, da je Slede na tržno situacijo dosežena Prodaja v prvih dveh mesecih za
31	odstotkov nad prodajo v enakem obdobju lani. Tako dosežen rezultat je pogojevala ugodnejša Prodaja, ki se je povečevala že v drugem polletju lanskega leta.
Tudi izvoz je v prvih letošnjih mesecih ugodnejši, kar je razumljivo glede na zastavljeno kontinuiteto in na sklenjene dogovore s tujimi partnerji.
,V prvih dveh letošnjih mesecih smo dosegli 947.036 dolarjev tzvoza.
Glede na proizvodne rezultate *? se povečali tudi osebni dohodki- Tako znašajo poprečni osebni dohodki na zaposlenega 3874 dinarjev, kar je za 15 odstotkov
nad poprečjem doseženih osebnih dohodkov lani.
Prav na to vprašanje pa bi želeli opozoriti. Z letnim planom smo se namreč dogovorili, da osebni dohodki naraščajo z rezultati gospodarjenja, predvsem pa dohodka. Zato so težnje po povečanju osebnih dohodkov le na račun obsega proizvodnje preveč enostranske in niso odraz celotnega gospodarjenja. Zavzemati se moramo za porast dohodka in s tem osebnih dohodkov, le-te pa deliti po rezultatih dela posameznika. Samo ocena delovnega mesta ni in ne more biti osnova za delitev osebnih dohodkov.
Pomembno je omeniti, da smo letos pričeli med našimi temeljnimi organizacijami z uveljavljanjem dohodkovne soodvisnosti na skupnem prihodku. Temu vprašanju moramo nenehno posvečati posebno pozornost in zastavljeni sistem sproti dograjevati. Prav gotovo je to osnova za boljše in bolj načrtno gospodarjenje vseh temeljnih organizacij ter osnova za ugotavljanje rezultatov dela vsake temeljne organizacije.
Zavedati se moramo, da z začetnimi uspehi še ni rešen zastavljeni cilj in da začetni uspehi ne smejo ohromiti zastavljenega dela.	B. Mišič
Referendum uspel - kaj pa zdaj?
Ze v prejšnji številki našega glasila smo pisali o referendumu o sPremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združitvi ^ SOZD Slovenijales — proizvodnja in trgovina, ki so bile potrebne, bi se SOZD registrirala in da bi končno pričela uresničevati eko-n°rnsko potrebno povezavo med proizvodnjo ir. trgovino v smislu u$tavnih načel. Žal nas je čas izida glasila prehitel in nismo mogli Poročati tudi o izidih referenduma. Omenimo naj, da je uspel v YSeh temeljnih organizacijah, ki se združujejo v SOZD Slovenijales. n kako je bilo na Brestu?
Za spremembe samoupravnega sporazuma je glasovalo:
, — v TOZD Tovarna pohištva Cerknica od skupno 785 zaposlenih delavcev, kar je 74 "/»;
,P~ v TOZD Tovarna ivernih plošč Cerknica od skupno 141 zaposle-*h 101 delavec, kar je 71 "/»;
■yE~ v TOZD Tovarna pohištva Martinjak od skupno 395 zaposlenih " delavcev, kar je 71 “/«;
~~ v TOZD Tovarna lesnih izdelkov Stari trg od skupno 204 zaposlenih 187 delavcev, kar je 92 °/o;
i7T~ v TOZD Tovarna pohištva Stari trg od skupno 155 zaposlenih delavcev, kar je 79"/».
Referendum je torej uspel. Brestovi delavci so znova pokazali s;'°JO pripravljenost, da ustvarjalno sodelujejo pri oblikovanju se-avijene organizacije, vendar pričakujejo v prihodnje več sadov ^sodelovanja med proizvodnjo in trgovino kot so jih bili deležni
jjA7 aPrilu bodo tudi volitve delegatov vseh temeljnih organizacij in 0 upmh dejavnosti v delavski svet SOZD ter skupnega delegata v tud-0-' samoupravne delavske kontrole na ravni SOZD, kasneje pa ni?-1 upunovanje delegatov v skupne organe družbenopolitičnih orga-da‘iuiJ- Postopek evidentiranja delegatov je že stekel in pričakujemo, tLub°d° delavci izvolili res delavne in razgledane delegate, saj bo ni od njih odvisno prihodnje oblikovanje odnosov v SOZD.
se 0r!naln°sti so torej v glavnem opravljene, zadnji čas pa je, da zacno tudi vsebinski premiki.	B. Levec


Skladišče nove tovarne ivernih plošč v Podskrajniku
Sporazum proizvajalcev ivernih plošč
biti odvisni predvsem od produktivnosti in rentabilnosti vsake temeljne organizacije.
Zato bodo podpisnice skupaj določale za proizvajalce ivernih plošč tako imenovane normativne reprodukcijske cene, ki zajemajo družbeno opravičljive stroške ter osebne dohodke in sredstva skupne porabe v skladu s sporazumi o delitvi osebnih dohodkov, pa tudi takšen delež akumulacije, ki so ga v nekem obračunskem obdobju po kriterijih živega in minulega dela v poprečju ustvarile vse podpisnice sporazuma. Družbeno opravičljivi stroški ter enak delež akumulacije po vloženem živem in minulem delu pa je mogoče objektivno ugotoviti samo, če se ugotavlja za čim širši krog proizvajalcev in predelovalcev plošč. Načela tega ugotavljanja in obračunavanja so v sporazumu natančno določena.
Slovenski proizvajalci ivernih plošč — BREST Cerknica, GLIN Nazarje, LESNA Slovenj Gradec, Lesna industrija Kočevje in MEBLO Nova Gorica — so pripravili predlog samoupravnega sporazuma, s katerim naj bi dolgoročno uredili medsebojne odnose. Sporazum temelji na določilih zakona o združenem delu. Naj omenimo njegove glavne značilnosti.
Sporazum ureja oziroma določa reševanje vseh pomembnejših vprašanj pri medsebojnih odnosih v reprodukcijskem ciklu proizvodnje in v predelavi ivernih plošč.
Posebno pozornost posveča ureditvi dohodkovnih odnosov. Proizvajalci ivernih plošč so želeli zamenjati stare tržne odnose s sporazumom o deležu posameznih podpisnic pri skupaj ustvarjenem prihodku. Seveda dohodkovni odnosi ne bodo zaživeli med vsemi podpisnicami sporazuma, ampak med tistimi, ki s svojimi medsebojnimi dobavami dejansko ustvarjajo skupni prihodek, dosežen s prodajo končnega izdelka. Oblika deleža pri skupnem prihodku ne omogoča vsaki podpisnici avtomatično dobrih rezultatov poslovanja, če vse podpisnice dobro poslujejo. Rezultati poslovanja so in morajo
Sporazum, ki je eden izmed prvih takšne vrste, prav gotovo ne bo popoln. Zato se bodo morale podpisnice potruditi, da ga bodo po enem letu na osnovi izkušenj dopolnile in izboljšale ter pritegnile k njemu tudi druge temeljne organizacije, ki s svojim
delom sodelujejo pri ustvarjanju skupnega dohodka.
Proizvajalci ivernih plošč, ki so pobudniki tega sporazuma, se zavedajo, da dveh oblik medsebojnih razmerij med proizvajalci in uporabniki plošč, še posebno dveh tako protislovnih oblik kot so tržni odnosi in dohodkovni odnosi, vzporedno ne more biti. Zato bodo po podpisu predlaganega sporazuma poslovali samo s tistimi temeljnimi organizacijami, ki bodo k sporazumu pristopile.	V. Harmel
BRESTU — SREBRNI MERKUR
Novinarsko založniško podjetje JEŽ je lani razpisal javni natečaj za najboljšo karikaturo na temo izdelkov široke potrošnje. Natečaj je bil javen, na njem pa so sodelovali poklicni in amaterski karikaturisti iz vse Jugoslavije.
Iz velikega števila karikatur je strokovna žirija, v kateri je sodeloval tudi predstavnik Bresta, izbrala devet najboljših. Te karikature so objavili v časopisu JEŽ, nakar so bralci glasovali za najboljšo. Čeprav je Brest na tem nagradnem natečaju sodeloval prvič, je za karikature na temo »program Dragica« dobil drugo nagrado — »srebrnega Merkurja«.
Ker je bil odziv karikaturistov in bralcev Ježa izjemno velik, lahko rečemo, da je ta akcija uspela — ne glede na nagrado — tudi in predvsem s propagandnega vidika.	B. Lavrič
4
Proslavljanja dneva
. ■ ■ v naši občini
Letošnji dan žena je bil v naši občini »usklajen« s priporočili in stališči sveta za družbenoekonomska in politična vprašanja žensk pri republiški konferenci SZDL. V večini primerov je bilo praznovanje delovno usmerjeno in popestreno s kulturno vsebino. Žene so praznovale v vseh krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah. Kot posebnost pa izstopajo trije dogodki:
—	Kmetijska zadruga je letos že drugič organizirala delovno srečanje s kmetijskimi proizvajalkami s področja celotne občine, tokrat v Loški dolini. Na srečanju je bilo 400 žena. Poleg kulturnega programa so imele tudi delovni dogovor o vprašanjih in perspektivi kmetijske proizvajalke v obliki ustnega časopisa, ki ga je vodil novinar Tone Urbas.
—	Na Rakeku so dan žena proslavili kar na delovnih mestih v Kartonaži. Učenci osnovne šole Jože Krajc z Rakeka so namreč pripravili kulturni program, ki so ga izvajali v hali Kartonažne tovarne. Tako so se oddolžili delavkam in delavcem te tovarne, ki so delali na prosto soboto, denar pa namenili za potrebe vrtca in šole na Rakeku.
—	Svet za družbenoekonomska in politična vprašanja žensk pri občinski konferenci SZDL je imel za dan žena slavnostno sejo v avli osnovne šole v Cerknici, na katero so bile povabljene delegatke vseh družbenopolitičnih in samoupravnih organov. Vabljenih je bilo 190 delegatk. Zbranim delegatkam je spregovoril predsednik občinske konference SZDL tovariš Janez Praprotnik, predsednica sveta tovarišica Marjana Urbas pa je prisotne na kratko seznanila s sestavo, vlogo in pomenom sveta za družbenoekonomska in politična vprašanja žensk. Mladinke so delegatkam razdelile cvetje, sledil je kulturni program, v katerem so sodelovali Logaški oktet in recitatorji osnovne šole Cerknica.
Na slavnostni seji so bili tudi najvidnejši predstavniki družbenopolitičnega in kulturnega življenja v občini.	E. Lenarčič
Največ žena na proslavi je bilo seveda v Tovarni pohištva Cerknica
■ ■ ■ v Loški dolini
■.. na Brestu
TOVARNA POHIŠTVA CERKNICA
Na povabilo osnovnih organizacij sindikata smo se žene zbrale v lepo okrašeni delavski restavraciji. Žensk je na Brestu veliko, nad polovico vseh zaposlenih. Povabljene so bile tudi upokojenke in prostor je postal skoraj premajhen za vse, ki so se odzvale vabilu. Sicer pa to ni motilo prijetnega vzdušja na proslavi. Program so obogatili godba na pihala, pevci, recitatorji in seveda slavnostni govornik, predsednik sindikata. Po programu so ženske dobile darila in zakusko, ki se je nadaljevala s prosto zabavo. Žene so zadovoljne zapuščale proslavo, saj so zopet enkrat preživele lepo popoldne, ki je bilo namenjeno samo njim.
Morda bi bilo dobro, da bi v prihodnje organizirali na ta dan posvet žensk, na katerem bi žene prispevale svoja mnenja o položaju žensk. Res smo žene hvaležne za vsak nagelj in vsako čestitko, izrečeno na naš praznik, zavedamo pa se, da to ne bo rešilo težav, ki nas spremljajo vse leto. Kaj smo že storili za boljši položaj žensk? Kaj še lahko storimo? Kako je z varstvom otrok? Na kakšnih delovnih mestih delamo? Takšna in podobna vprašanja nas spremljajo vsak dan. Ali ne bi bilo dobro, da bi se končno tudi preprosta ženska začela zavedati, kaj pravzaprav pomeni osmi marec. Ženske smo vse premalo zastopane v družbeno-poli-tičnih organizacijah. Kaj storiti, da se položaj izboljša? Mislim, da je mogoče z dobrim namenom
in s sodelovanjem moških marsikaj narediti. Verjemite, da bo to v obojestransko zadovoljstvo.
M. Grbec
TOVARNA POHIŠTVA MARTINJAK
Letos so v bogatem kulturno-zabavnem programu sodelovali otroški pevski zbor iz Grahovega ter pevski zbor in godba na pihala iz Cerknice. Zanimiv program, ki je trajal uro in pol, je izzvenel v prijetnem razpoloženju. Po programu je bila sproščena zabava s plesom, kjer je bil vseskozi prisoten nepogrešljiv refren:
Na dan žena je mrzla kuhinja
in tri konzerve za moža ...
Krajani Grahovega in delavci naše temeljne organizacije si želijo, da bi postala takšna oblika praznovanja tradicionalna.
Sicer pa smo ženske v naši temeljni organizaciji vsako leto za 8. marec proste dela ob 13. uri, popoldanska izmena pa ob 21. uri. Tudi letos smo se zbrale v delavski restavraciji, kjer smo dobile darila in se ob zakuski in enournem dobrem razpoloženju lepo zabavale. Sindikalna organizacija je imela pri izbiri daril dokaj srečno roko. Lepo rožnatih rjuh je bila vsaka izmed nas vesela, za kar se sindikalni organizaciji lepo zahvaljujemo.
J. Ileršič
TOVARNA LESNIH IZDELKOV
Za letošnji Dan žena je mladinska organizacija skupaj s sindikatom in s šolsko mladino pri-
žena...
redila kulturni program, ki so ga izvajali učenci osemletke iz Starega trga v prostorih delavske restavracije z zanimivo temo »moja mama«.
Za dobro voljo pa so žene tudi zapele in zaplesale skupaj s povabljenimi upokojenkami. Govor predsednika sindikata je seveda dopolnil prireditev.
Ob tej prireditvi se je razrasel občutek, da žene niso pozabljene. Ljubezen in spoštovanje mladincev do starejših žena je priznanje za njihov trud do mladega rodu, ki je ravno sredi svojega plodnega in zagnanega življenja.
M. ŠEPEC
TOVARNA POHIŠTVA STARI TRG
V	Tovarni pohištva Stari trg so delavke in upokojenke praznovale svoj praznik v prostorih delavske restavracije. Pozdravi) jih je tovariš Alojz Humar, predsednik sindikata ter jim v kratkem orisal pomen praznika ter vlogo žene v samoupravljanju. Po končanem uvodnem govoru sta sledili obdaritev žena in majhna zakuska. Žene so nato v sproščenem pogovoru nadaljevale praznovanje. V. Ogrinc
TOVARNA IVERNIH PLOŠČ CERKNICA
V	novi tovarni je število zaposlenih žena zelo poskočilo, s prejšnjih dveh na sedanjih enajst. Za njihov praznih seveda nismo mogli mimo njih in tako so se na sam dan žena vse skupaj zbrale v naši jedilnici ob nekaj jedače in pijače. Čisto brez moških ne more iti, kajti tu so bili tudi nekateri moški predstavniki samoupravnih organov. Da bi bile še lepše, smo vsaki podarili po eno osebno tehtnico ter lak za lase. Vse skupaj je pripravila sindikalna organizacija.
SKUPNE
DEJAVNOSTI
Letos so žene Skupnih dejavnosti proslavile svoj praznik v delavski restavraciji Tovarne pohištva Cerknica.
Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata je za to priložnost pripravil krajši kulturni program, ki ga je izvedla Glasbena šola Frana Gerbiča iz Rakeka. Program je obsegal nekaj recitacij in glasbenih vložkov, ki so jih mladi glasbeniki kar se da prisrčno izvedli. Na proslavo so bile poleg zaposlenih povabljene tudi vse upokojenke, ki so nekdaj delale na Skupnih dejavnostih. Kot gostje so se proslave udeležili tudi nekateri vodilni delavci. Proslava je potekla v prazničnem vzdušju in lahko rečem, da je v celoti uspela.
Za zaključek je bila pripravljena skromna zakuska.
F. MELE
Žene v Loški dolini so svoj letošnji praznik proslavile na različne načine odvisno od možnosti in pogojev v njihovi delovni organizaciji oziroma v krajevni skupnosti. Več ali manj je bil upoštevan dogovor, ki so ga sklenile ženske lani na sestanku sveta za družbenoekonomski razvoj in politični položaj žensk. Med drugim je bilo dogovorjeno, naj se na ta dan ne konča predčasno z delom, naj se ne razsipava z denarjem in podobno. Vsekakor pa si naše žene zaslužijo veliko več, kakor da se jih spomnimo le enkrat na leto. O tem pa sta v uvodnikih lepo zapisala tudi Brestov obzornik in Glasilo Kovinoplastike.
Konferenca sindikata Kovinoplastike je za svoje članice odkupila dve predstavi drame Pot do zločina, ki jo izvaja amatersko gledališče DPD Svoboda Loška dolina. Eno predstavo je za nezaposlene žene odkupila krajevna konferenca SZDL Loška dolina. Vse žene so prejele čestitke, članice sindikata pa tudi praktična darila v teh kolektivih.
V TOZD TP Stari trg so med svoje zaposlene žene povabili tudi upokojenke, katerim je predsednik sindikata dal praktična darila. Obiskali pa so tudi vse bolne žene na domu.
V TOZD TLI Stari trg pa so žene na pobudo sindikata izpolnile anketo, kakšno obliko praznovanja si želijo. Med šestinšestdesetimi izpolnjenimi anketnimi listi je bilo triinštirideset žena za to, da odstopijo znesek, ki je namenjen za obdaritev, za Onkološki inštitut v Ljubljani. S tem so dokazale svojo veliko humanost in družbenopolitično zavest, še posebno tudi zato, ker je marec posvečen boju proti raku. Mladinska organizacija pa je skupaj s sindikatom in s pionirsko organizacijo osnovne šole v Starem trgu pripravila lep kulturni program, ki je bil ob razstavi risb naj mlajših in deklamacijah otrok zelo prisrčno sprejet. V sindikatu so se dogovorili, da obiščejo tudi bolne žene, na proslavi pa so bile tudi povabljene upokojenke iz te delovne organizacije.
Tudi žene, zaposlene v trgovini in gostinstvu, so bile obdarjene. Kakšnih posebnih programov pa niso imele.
Če naj povzamemo, lahko ugotovimo, da je bilo letos praznovanje tega praznika v duhu samoupravnih odnosov, da pa so potrebna še velika prizadevanja za družbeno uveljavitev naših žena.
M. ŠEPEC
Na vseh letošnjih proslavah so bili tudi kulturni programi
Sporazum o razdeljevanju stanovanj in Brest
Stanovanjska vprašanja so v naši občini še vedno zelo pereča, kljub temu, da za reševanje teh vprašanj izdvajajo delovne organizacije iz dohodka znatna sredstva. Polovica teh sredstev ostane v delovnih organizacijah za nakup stanovanj in za stanovanjska posojila, z drugo polovico pa razpolaga samoupravna stanovanjska skupnost.
Nekatere delovne organizacije imajo za razdeljevanje stanovanj in stanovanjskih kreditov izdelane samoupravne sporazume ali pravilnike. Kriteriji za pridobitev stanovanja ali kredita pa se med posameznimi delovnimi organizacijami razlikujejo, tako da dobivajo stanovanja različne strukture delavcev. Ker je pri stanovanjski skupnosti tudi sklad za dodeljevanje stanovanj socialno šibkim in mladim družinam, naj bi v delovnih organizacijah dobivale stanovanja ostale kategorije delavcev.
Zato je na pobudo republiškega sveta Zveze sindikatov samoupravna stanovanjska skupnost izdelala osnutek sporazuma o razdeljevanju stanovanj, ki naj bi ga podpisale delovne organizacije v naši občini. Predlog je v javni razpravi in je bil pri nas, vsaj kar se tiče kriterijev, dobro pregledan. Primerjali smo prednostne liste, sestavljene po tem
predlogu in po veljavnem Brestovem sporazumu. Ugotovili smo, da v prednostni listi ni bistvenih razlik. Tudi po novem s porazil; mu bo še vedno imel največji delež kriterij »stanovanjski položaj«, obenem pa bo večji poudarek na kadrovskih potrebah. To pa predvsem zato, ker naj bi stanovanjska vprašanja mladih in socialno šibkih družin reševal samoupravni sporazum o dodcljc; vanju solidarnostnih stanovanj pri stanovanjski skupnosti, ki je že sprejet.
Novost v predlogu novega samoupravnega sporazuma je kriterij »odnos do dela oziroma uspešnost in prizadevnost pri
delu«. Oceno o aktivnosti in pri-zadevnosti prosilca naj bi dal vršni odbor osnovne organizacij6 sindikata temeljne organizacij6-Ostali kriteriji v osnutku novega sporazuma so v glavnem podobni ali celo enaki kot kriteriji v Brestovem sporazumu.
Priloga: OBZORNIK ZA OBČANE
POROČILO
o delu gradbenega odbora za uresničevanje programa gradnje šolskih prostorov in telovadnic po sprejetem referendumu
Uvod
Takoj po sprejetem referendumu o izgradnji šolskih objektov in telovadnic je skupščina občine Cerknica imenovala gradbeni odbor za uresničitev zastavljenega programa, objavljenega v Ur. listu SR Slovenije št. 16/75.
Gradbeni odbor je izmed svojih članov imenoval za nemoteno in vsklajeno delo več komisij: tehnično, finančno in komisijo za samoupravno sporazumevanje s temeljnimi organizacijami. Vsaka komisija je opravljala naloge s svojega področja ter poročala in vsklajevala svoje delo na skupnih sejah gradbenega odbora. Potrebno je omeniti, da je gradbeni odbor sestavljen tako, da so v njem zastopani člani vseh krajevnih skupnosti, v katerih je predvidena izgradnja.
Naj na kratko povzamemo dosedanje aktivnosti komisij.
—	Tehnična komisija je v skladu s programom izgradnje pripravljala strokovno tehnično dokumentacijo, opravila licitacijo za izgradnjo objektov v krajevni skupnosti Cerknica in skupaj s finančno komisijo sestavila predlog gradbene pogodbe z izvajalci del. Sedaj komisija pripravlja nadrobnejše strokovne načrte za izgradnjo ostalih objektov.
—	Finančna komisija je sproti spremljala dotok sredstev, sodelovala pri finančnih načrtih za izgradnjo objektov v krajevni skupnosti Cerknica, urejala finančno operativo s strokovnimi službami izobraževalne skupnosti pri pripravi finančne dokumentacije.
—	Komisija za samoupravno sporazumevanje z združenim delom je pripravila predlog samoupravnega sporazuma o solidarnostnem financiranju in ga skupaj s Socialistično zvezo uveljavila v temeljnih organizacijah.
Pri tem je komisija v skladu s planskimi dokumenti občinskega razvoja v juniju 1976 sporazum vključila v celotni paket samoupravnih sporazumov v združenem' delu. Do sedaj je sporazum podpisan od vseh TOZD v občini razen TOZD v krajevni skupnosti Loška dolina.
Komisije in gradbeni odbor so se sestajali večkrat in na svojih sejah so vprašanja obravnavali tudi skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami.
REALIZACIJA PROGRAMA INVESTICIJ
a)	Predračunska vrednost investicije po referendumu
S sprejetim referendumom je bila opredeljena izgradnja objektov po naslednji predračunski vrednosti:
Znesek v 000 din
izgradnja 8 učilnic in telovadnic pri osnovni šoli Cerknica	11.940
'— izgradnja šole z 8 učilnicami in
adaptacija doma TVD Partizan v Novi vasi 8.380
' izgraditev 4 učilnic, večnamenskega prostora za ureditev telovadnice na Rakeku	4.650
izgraditev telovadnice	v	Grahovem	1.280
' adaptacija prostorov za telovadnico
in ureditev kanalizacije	v	Begunjah	550
~~ izdelava investicijske tehnične dokumentacije ter komunalna ureditev zemljišč	9.200
SKUPAJ:	36.000
Vrstni red investicij pomeni hkrati tudi dogovorjeni vrstni red uresničevanja investicij.
Predračunska vrednost investicij naj bi se po referendumu pokrila iz naslednjih virov:
v 000 din
—	sredstva samoprispevka	20.000
—	sredstva po sporazumu temeljnih
organizacij	16.000
SKUPAJ:	36.000
Gradbeni odbor že sedaj ugotavlja, da je naraščanje cen v gradbeništvu bistveno nad dinamiko rasti osebnih dohodkov in dohodka v temeljnih organizacijah občine Cerknica. Ta razlika povzroča odstopanja od začrtanih sredstev po sprejetem referendumu. Takšno stanje je zahtevalo od gradbenega odbora (glede na nalogo, ki mu jo je poverila Sob Cerknica), da pripravi novo vrednotenje predračunske vrednosti investicij ter ugotovi možnosti in rešitve za finančno kritje nove predračunske vrednosti.
Posebej poudarjamo, da zajema naše poročilo izključno investicije, sprejete z referendumom in verificirane z družbenim programom razvoja občine za obdobje 1976/1980. To poudarjamo zato, ker se pojavljajo nove ideje o izgradnji šolskih objektov v občini izven obsega referenduma in o katerih upravičenosti ali neupravičenosti se gradbeni odbor ne opredeljuje.
b)	PREDRAČUNSKA VREDNOST INVESTICIJ PO NOVEM VREDNOTENJU
Nova predračunska vrednost temelji na osnovi sedanjih cen za kvadratni meter gradbene površine in z resolucijo o ekonomski politiki začrtanih trendov rasti cen. Tako smo za izračun upoštevali sedanje cene v gradbeništvu z vsakoletnim povečanjem za 10 %, s tem, da smo dinamiko izgradnje po vrstnem redu prilagodili možnim virom financiranja.
Na teh osnovah izračunana predračunska vrednost znaša:
v 000 din
—	izgradnja učilnic in telovadnice
pri osnovni šoli Cerknica	26.600
izgradnja učilnic in adaptacija doma
TVD Partizan v Novi vasi	23.000
—	izgraditev učilnice, večnamenskega prostora in adaptacijo
telovadnice na Rakeku	10.300
—	izgradnja telovadnice v Grahovem	9.700
—	adaptacija prostorov za telovadnico
v Begunjah	1.500
SKUPAJ:	71.100
V tej predračunski vrednosti so vključeni stroški projektov, gradbena in obrtniška dela, oprema objektov, stroški obresti za premostitvene kredite in stroški plačilnega prometa in nadzora gradnje.
Da bi povečanje predračunske vrednosti (ki je po naših preračunih izračunana glede na čas vlaganj in ceno za kvadratni meter gradbene površine) laže razumeli, posredujemo naslednje ugotovitve:
Predračunska vrednost, opredeljena z referendumom, znaša 36,000.00 dinarjev in je bila pripravljena pod močnim vtisom stabilizacijskih prizadevanj. Prav tako je čas gradnje upoštevan kot trenutek sprejetja referenduma, kar pomeni, da ni upoštevanih podražitev in obresti od najetih premostitvenih kreditov. Najeti krediti omogočajo hitrejšo izgradnjo, vendar obresti od teh kreditov povečujejo predračunsko vrednost.
Po naših izračunih je mogoča prva faza izgradnje šole v Novi vasi (II. prioriteta) šele v letu 1979, kar glede na gibanje cen povzroča povečanje predračunske vrednosti. Enaka ugotovitev velja tudi za ostala vlaganja po sprejetem vrstnem redu gradnje. Za laže dojemanje povečanja predračunske vrednosti naj omenimo, da so cene v gradbeništvu v letu 1975 v primeri z letom 1974 narasle po podatkih Biroja za gradbeništvo za 28 %. Ta rast je bila v letu 1976 glede na leto 1975 manjša, vendar je v letu 1977 glede na sprejeto resolucijo o cenah potrebno računati najmanj z 10 % podražitvijo.
Prav gotovo je solidna osnova za primerjavo povečanje predračunske vrednosti odnos cen kvadratnega metra stanovanjske površine po letih.
Tako je kvadratni meter stanovanjske površine v občini v letu 1974 znašal 3966 dinarjev, v letu 1977 pa je predračunska osnova za kvadratni meter stanovanjske površine 7357 dinarjev. Indeks povečanja znaša 186, kar pomeni, da se predračunska vrednost izgradnje po referendumu dejansko giblje v skladu z zakonitostmi trga.
c)	VIRI FINANCIRANJA NOVE PREDRAČUNSKE VREDNOSTI
Za oceno virov financiranja smo upoštevali za obdobje zbiranja kreditov v času 1977/1980 15 % letno povečanje mase osebnih prejemkov, medtem ko smo pri sredstvih, predvidenih iz združenega dela, za čas 1976/1980 upoštevali 15 % letno povečanje mase dohodka, od leta 1980 do vključno 1982. leta pa 10 % povečanje mase dohodka.
Na teh osnovah ocenjujemo, da bodo zbrana sredstva znašala po letih:
I.	Iz samoprispevka :
v 000 din
1.	Zbrana sredstva od 1.7.1975
do 31. 12. 1976	6.100
2.	Referendum	1977	5.600
3.	Referendum	1978	6.500
4.	Referendum	1979	7.500
5. Referendum 1980 (zaključen 31.6.1980) 4.300
SKUPAJ: 30.000
II. Sredstva, predvidena po samoupravnem sporazumu iz združenega dela (nismo upoštevali TOZD iz KS Loška dolina, ki samoupravnega sporazuma še niso podpisali)
— leto 1977 (plačilo po zaključenem računu
za leto 1976)	1.460
—	leto	1978	(plačilo	po	ZR	1977)	1.740
—	leto	1979	(plačilo	po	ZR	1978)	2.000
—	leto	1980	(plačilo	po	ZR	1979)	2.300
—	leto	1981	(plačilo	po	ZR	1980)	2.600
—	leto	1982	(plačilo	po	ZR	1981)	2.860
—	leto	1983	(plačilo	po	ZR	1982)	3.150
SKUPAJ:	16.110
III.	Vsega zbrana	sredstva iz samoprispevka in
sporazuma (I.	in II.)	46.110
IV.	Primanjkljaj (Ill-b)	24.990
d)	DINAMIKA IZGRADNJE GLEDE NA UGOTOVLJENE FINANČNE MOŽNOSTI
I. Telovadnica v Cerknici (pričetek gradnje nov. 1976 — dokončanje sept. 1977)
A.	Predračunska vrednost
L Vrednost telovadnice (projekti, gradbena in obrtniška dela)	7.700
2.	Stroški obresti plačilnega kredita	60
SKUPAJ: 7.760
B.	Viri sredstev
1.	Zbrana sredstva po referendumu od
julija 1975 do novembra 1976	5.560
2.	Blagovni kredit izvajalca del SGP
Gradnje Postojna	2.000
3.	Sredstva izobraževalne skupnosti SoB
Cerknica	200
SKUPAJ: 7.760
C. Viri odplačila kredita v znesku
1.	Sredstva referenduma, zbrana v decembru in delno v novembru 1976	540
2.	Sredstva gospodarstva po ZR za leto
1976 (po samoupravnem sporazumu), plačilo v letu 1977	1.460
SKUPAJ: 2.000
Opomba: Izvajalec del je dal kredit z vračilnim ro-rom do 31. 3. 1977.
Objekt telovadnice v Cerknici je v izgradnji, sredstva in plačila so zagotovljena v skladu s predpisi.
Na osnovi neposrednega zbiranja ponudb je bila za najugodnejša izvajalca izbrana organizacija združenega dela »Gradnje« Postojna. Dela potekajo po predvideni dinamiki in v skladu z gradbeno pogodbo. V predračunski vrednosti ni upoštevana oprema telovadnice in morebitno povečanje nepredvidenih del. Znesek opreme in nepredvidenih del je vključen v izgradnjo 8 učilnic pri osnovni šoli Cerknica. Treba je poudariti, da se investiciji v telovadnico in učilnice medsebojno prepletata (oprema, nekatere skupne instalacije kot je kotlovnica in podobno).
II.	Izgradnja 8 učilnic pri osnovni šoli Cerknica
(pričetek gradnje april 1977 — dokončanje avgust 1978)
A. Predračunska vrednost
1. Vrednost učilnic z opremo učilnic in telovadnice ter predvidenimi podra-
	žitvami v višini 10 %	17.440
2. Obresti kreditov in stroški plačilnega		
	prometa in garancij	1.400
	SKUPAJ:	18.840
B. Viri sredstev		
1.	Kredit izvajalca del SGP Gradnje Postojna	7.500
2.	Kredit republiške telesno-kulturne skupnosti	2.000
3.	Sredstva gospodarstva po ZR za leto 1977 po samoupravnem sporazumu (plačilo v letu 1978)	1.740
4.	Sredstva referenduma, predvidena za leto 1977	5.600
5.	Sredstva referenduma, predvidena od januarja do vključno maja 1978	2.000
	SKUPAJ:	18.840
C. VIRI ODPLAČILA KREDITOV
a)	Obveznosti
1.	Kredit poslovne banke	7.500
2.	Kredit Telesno-kulturne skupnosti SRS 2.000
SKUPAJ: 9.500
b)	Odplačila
1.	Sredstva gospodarstva po zaključnem
računu za leto 1978 (plač. v letu 1979)	2.000
2.	Sredstva referenduma od junija do
decembra 1978	4.500
3.	Sredstva referenduma od januarja do
maja 1979	3.000
SKUPAJ: 9.500
Z neposrednim zbiranjem ponudb za telovadnico je bilo SGP Gradnje izbrano tudi za izvajalca del pri izgradnji 8 učilnic pri osnovni šoli Cerknica.
Predstavniki gradbenega odbora so v sodelovanju s poslovno banko in SGP Gradnje Postojna zagotovili premostitvene kredite, tako da bo inve-
sticija prijavljena pri Službi družbenega knjigovodstva konec meseca marca. V začetku aprila bodo zagotovljena tudi plačila za investicijo, tako da bo lahko v aprilu sklenjena s SGP Gradnje gradbena pogodba in možen začetek gradnje učilnic, ki naj bi bile dokončane do avgusta 1978.
III.	Ocenjena dinamika vlaganj v vzgojno izobraževalne objekte ostalih krajevnih skupnosti
Po zaključenem referendumu na dan 30. 6. 1980 bo na osnovi našega izračuna ostalo neporabljenih 11,100.000 dinarjev, s tem, da bo od predvidenih investicij zaključena samo izgradnja telovadnice in 8 učilnic pri osnovni šoli Cerknica. Poleg omenjenega zneska bo ostal odprt tudi dolg gospodarstva od zaključnih računov za leto 1980, 1981 in 1982, kar bo predvidoma znašalo 8,810.000 dinarjev, ali skupaj neporabljena sredstva referenduma in sredstva po samoupravnih sporazumih gospodarstva 19,710.000 dinarjev.
Upoštevajoč, da znaša vrednost izgradnje učilnic in adaptacija doma TVD Partizan v Novi vasi 23,000.000 dinarjev, ki je po dogovorjenem vrstnem redu investicij na vrsti takoj za Cerknico, lahko ugotovimo, da je po zaključku referenduma premalo sredstev, da bi lahko začeli z načrtovano izgradnjo objektov v Novi vasi.
Rešitev vprašanja celotne investicijske izgradnje je mogoča na dva načina:
1.	s podaljšanjem referenduma za 3 leta,
2.	s podaljšanjem referenduma za 2 leti — skupaj z realizacijo samoupravnega sporazuma v temeljnih organizacijah združenega dela na območju krajevne skupnosti Loška dolina za obdobje 6 let (po zaključnih računih od leta 1978 do vključno leta 1981).
Na osnovi enega ali drugega vira bi zagotovili pričetek realizacije dogovorjenih in sprejetih investicij v naslednjih rokih:
— šolske objekte v Novi vasi po fazah s pričetkom leta 1979, na Rakeku 1981, v Grahovem 1982 in v Begunjah 1982.—1983. leta.
Zaključek
Ob celotni akciji izgradnje šolskih objektov je potrebno poudariti, da je področje krajevne skupnosti Nova vas opredeljeno z vsemi družbenopolitičnimi akti kot nerazvito področje občine. Prav zato je drugi način financiranja začrtanega programa izgradnje (podaljšanje referenduma za 2 leti skupaj z realizacijo samoupravnega sporazuma v TOZD krajevne skupnosti Loška dolina) edini realen.
To lahko argumentiramo z naslednjim izračunom:
1.	v krajevni skupnosti Nova vas se bo zbralo v
času referenduma	v 000 din
a)	iz samoprispevka (zaposleni, upokojenci)	3.100
b)	iz sredstev združenega dela (Gramex) 300
SKUPAJ: 3.400
Če upoštevamo, da znaša predračunska vrednost 23,000.000 din, se samo krajevna skupnost Nova vas pokrije le z 14,8 %, kar pomeni, da ostane nepokritih 19,600.000 dinarjev od predračunske vrednosti.
Pri potrebnem solidarnem združevanju sredstev za izgradnjo šolskih objektov v nerazviti krajevni skupnosti Nova vas smo vzeli za osnovo doseženi dohodek iz 1975 (podatki za leto 1976 v tem trenutku niso v celoti na voljo).
Na tej osnovi bi združeno delo v Loški dolini prispevalo 34,4 % ugotovljenega primanjkljaja, kar znaša vrednostno 6,740.000 dinarjev (po zaključnih računih 1976/1981).
Združeno delo v ostalih krajevnih skupnostih pa bi v enakem obdobju prispevalo 65,6 % ali 12,860.000 dinarjev.
Ugotovljeni znesek za pokritje primanjkljaja pomeni 0,6 % od dohodka v TOZD.
Gradbeni odbor

Trrrrp”

i C 1
	^JPhh|			
			P	SjH
				
				
Gradnja novih šolskih prostorov lepo napreduje; vprašanje je, kako b omo finančno zmogli program izgradnje
Kmetijstvo v naši občini
Krepko smo že stopili v drugo leto planskega srednjeročnega obdobja 1976—1980. Zastavljene naloge so ob sprejemanju planov temeljile predvsem na doseženih rezultatih v obdobjih 1971—1975 in na nekaterih novih spoznanjih, ki so bila ugotovljena med tem obdob-
Osnovna izhodišča pri sprejemanju planov so bila predvsem v tem, da je nujno kar najhitreje zagotoviti reproduktivno sposobnost kmetijstva in gozdarstva, ker le tako opravičujemo prihodnje investiranje v predvidenem obsegu. Istočasno je potrebno zagotoviti hitrejšo uporabo strokovnih izsledkov v kmetijstvu in gozdarstvu, učinkovitejšo izrabo razpoložljivih zemljiških in hlevskih kapacitet ter proizvodnih možnosti; to pomeni združevanje
zemljišč v večje enote (komasacije, kompleksno gospodarjenje z gozdovi) in uvedbo takih strojnih linij, ki bodo zagotovile sodobnejši industrijski koncept proizvodnje v lastni in družbeno organizirani kooperacijski proizvodnji. Prednost v tem naj ima boljša, sodobnejša in bolj gospodama izraba tega, kar že imamo, pred graditvijo novih kapacitet. Osnovna preusmeritev proizvodnje, na kateri temelji srednjeročni načrt je:
— Prihodnji razvoj živinoreje, kjer je dan poudarek zadostni proizvodnji kvalitetne krme in sicer: proizvodnja mleka od sedanjih 2,3 milijona litra mleka na 3 milijone litra tržne proizvodnje oziroma od sedanjih 4 milijonov vse blagovne proizvodnje na 5,5 milijona litrov mleka in proizvodnja mesa od sedanjih 1250 ton na 1600 ton žive teže živine.
— Proizvodnja valilnih in konzumnih jajc od sedanjih 2 milijonov na 4 milijone valilnih in 27 milijonov konzumnih jajc.
— Proizvodnja poljedelskih kultur:	od sedanjih 500 ton
krompirja na 1500 ton.
— Na realizaciji letnih etatov, ki so predvideni z desetletnimi načrti gospodarjenja z gozdovi.
Za izpeljavo nalog v srednjeročnem obdobju je planirana živahna investicijska dejavnost, saj
predvidevamo, da bo v lastno kmetijsko proizvodnjo vloženih do leta 1980 60 milijonov dinarjev, v družbeno organizirano kooperacijsko proizvodnjo 70 milijonov dinarjev, v gozdarsko proizvodnjo, za izgradnjo cest, vlak, enostavno reprodukcijo in v razširjeno reprodukcijo pa 120 milijonov dinarjev.
Zaradi kvalitetnejše ocene programov razvoja kmetijstva in gozdarstva na področju naše republike je o ceni uresničevanja sklepov II. seje konference ZKS, ki je bila leta 1970 posvečena razvoju kmetijstva za prihodnje obdobje, razpravljal CK ZKS na svoji 25. seji 25. 10. 1976. Nekaj mesecev kasneje je tudi predsedstvo republiške konference SZDL obravnavalo smernice prihodnjega razvoja in pripravilo teze za najširšo javno razpravo o »zagotavljanju pogojev za hitrejši razvoj kmetijstva, ugotavljanje no-
vih družbenoekonomskih odnosov in preobrazbe vasi v srednjeročnem obdobju 1976—1980«.
Na osnovi dokumenta republiške konference SZDL in sprejetih planov osnovnih nosilcev ter izhodišč družbenopolitičnih organizacij občine Cerknica je občinska konferenca SZDL prek Sveta za družbeno-ekonomska vprašanja kmetijstva, gozdarstva in vasi organizirala od 19. 3. do 21. 3. 1977 po vaških skupnostih javno razpravo o prihodnjem razvoju kmetijstva in gozdarstva v občini Cerknica. Udeležba na zborih in razprava sta nakazali, da so osnovne usmeritve pravilne, potrebno pa bo posebej aktivno delati na področju organiziranja in povezovanja kmetijstva ter gozdarstva v občini.
Podrobnejše izvlečke planov osnovnih nosilcev bomo objavili v prihodnji številki Obzornika.
L. Frelih
Pomen dveh obletnic
ŠTEVILNE PROSLAVE TUDI V NAŠI OBČINI
Letos se bomo s posebno pozornostjo, spoštovanjem in ljubeznijo spominjali dveh izjemno pomembnih mejnikov iz zgodovine razrednega in narodnostnega boja delavskega razreda jugoslovanskih narodov za njegove pravice: štiridesetletnice prihoda tovariša Tita na vodstvo partije in štiridesetletnice ustanovitve Komunistične partije Slovenije. To sta dve ločnici, ki sta ustvarili temelje revolucije in narodnoosvobodilnemu boju, priborjenemu lastništvu delavcev nad proizvajalnimi sredstvi, preraslemu v kvalitetno novo, s še bogatejšo vsebino osveščeno delavsko samoupravljanje, katerega vrh je zakon o združenem delu, ki smo ga za Dan republike lani plebiscitarno potrdili vsi jugoslovanski delavci.
Kako se bomo spominjali obeh dogodkov? Z delom, z zavestnim dagrajevanjem družbenopolitičnega sistema, ki smo ga potrdili za svojega, s sodelovanjem v delu organov, kjer sodelujemo kot delegati ter s svojim stalnim strokovnim in družbenim izobraževanjem. Poleg teh osebnih, a za vse obvezujočih oblik in načinov, bomo obe pomembni obletnici počastili še s številnimi zunanjimi znaki, pomembnimi založniškimi dejanji na področju izdajanja družboslovne misli, srečanji in pogovori z udeleženci razrednega in narodnostnega boja, ki so desetletja svojega življenja izgorevali za delavsko stvar, danes pa kje v pokoju ali Po krivici odmaknjeni vstran opazujejo življenje okrog sebe, ki je vrednostni odraz njihovega življenjskega boja, ko bi še vedno lahko dragoceno svetovali, s spodbujenim delom knjižnic, z nastopi amaterskih skupin, z ljubiteljsko dejavnostjo, ki podira okvire brezosebne potrošniške družbe in gradi pristne, tople medčloveške stike, s tovariškim delom v sindikalni organizaciji, s Povezovanjem v krajevni skupnosti in s proslavami.
In kako bomo obeležili pomembni obletnici v naši občini?
Naj na kratko povzamemo poglavitne zamisli o prireditvah iz okvirnega programa, ki ga je pripravil posebni odbor pri komiteju občinske konference Zveze komunistov.
. Najosnovnejši sklep je, naj
tmajo vse letošnje prireditve in
proslave obeležje teh pomembnih obletnic (vrsta takšnih prireditev je letos že bila). Posebej pa naj bi jih proslavili v aprilu in maju z vrsto prireditev.
— Postaviti bo potrebno več spominskih obeležij za naslednje predvojne revolucionarne dogodke: zmago komunistov v Ložu na občinskih volitvah 1920, zmago delavsko-kmečkega gibanja na občinskih volitvah 1936. in 1938. leta v Loški dolini, uspelo stavko lesnih delavcev na Kovačevi žagi, ustanovitev partizanske celice v Loški dolini, revolucionarno vrenje po prvi svetovni vojni.
— Izdelan je že celoten program praznovanja in prireditev ob letošnjem Dnevu mladosti, ki v glavnem predvideva: sprejem zvezne in lokalne Titove štafete; kresovanja po vseh krajevnih skupnostih s krajšimi kulturnimi programi in razgovori z revolucionarji in borci; osrednja proslava Dneva mladosti bo 22. maja na Rakeku; vrsta športnih prireditev (vse to je le povzetek iz programa, ki ga je pripravila občinska konferenca Zveze socialistične mladine).
— Konec aprila ali v začetku maja bo svečana seja občinske konference Zveze komunistov, na kateri bodo tudi predvojni komunisti in komunisti iz NOB.
— Svečane konference Zveze komunistov bodo tudi v vseh krajevnih skupnostih.
— Organiziranih bo vrsta razgovorov z revolucionarji, ki jih bodo pripravile osnovne organizacije Zveze socialistične mladi-
krvodajalska akcija
Obveščamo vse občane, da bo krvodajalska akcija v Cerknici 19. in 20. aprila 1977 od 6. do 14. ure v Zdravstvenem domu v Cerknici.
Na odvzem krvi naj se javijo vsi zdravi prebivalci od 18. leta sta-r°sti dalje.
K čim večjemu sodelovanju pri krvodajalski akciji vabi
Občinski odbor Rdečega križa Cerknica
Simbol
v •
žive narave
?b Razstavi slikarja janeza KOVAČIČA
Brestov Salon pohištva v Cerk-:'1Cl je postal že tradicionalni Pfjjstor za slikarske razastave , hznjih in drugih slovenskih li-ovnih umetnikov. Lahko bi tr-hi: to je nekakšna notranjska galerija, saj se je v njej zadnjih letih zvrstila že vrsta naČsta.v priznanih in manj priznani slikarjev, pa tudi slikarjev — jbaterjev iz domačega kraja in Jjolice. Tako se odpirajo možno-u širšemu kulturnemu utripu panjskega kulturnega središča
~~ Cerknici!
Industrija pohištva Brest s ,ein smotrno podpira kulturno fJavnost, obenem pa v estetski , Phki tudi reklamira svoje po-I\tVo 'n druge izdelke, v Na marčevski razstavi smo sre-akademskega slikarja Janeza b°y?čiča, ki je tudi naš rojak iz n a a ne; diplomiral je v letu 1968 va Akademiji za likovno umetnost o Ljubljani pri prof. Maksimu Ledeiu. Nekaj časa je bil v ZR Nemčiji; postdiplomski študij pa f opravil pri prof. Z. Didku in • Berniku. Njegove samostojne azstave so bile v Logatcu, Kra-vJn, v Klubu kulturnih delavcev Ljubljani, v Mariboru; izpopol-
njeval se je tudi v tujini; poleg Nemčije tudi v Franciji, Danski, Nizozemski in Italiji...
Prehojena umetniška pot je sicer kratka, a vsebinsko in oblikovno bogata. Umetnik išče svoj obraz v različnih medijih slikarstva, zato uporablja najrazličnejše tehnike: od grafike, perorisbe do akvarelov, ki so čisti vtisi, na meji realnega in domišljijskega sveta. Tihožitja in portreti kažejo zanimanje za figurativnost stvarnosti; v strogi oblikovni liniji se srečujemo tudi z osebno doživetimi predmeti, pokrajinami, ki kažejo trenutna razpoloženja ne le v stvarnosti, temveč tudi umetnikov opredeljeni odnos do sveta stvarnosti. Zanima ga vse živo; žive, a nekoliko temnejše so tudi njegove barve; umetnik je svoboden v svojem nenehnem iskanju in se odziva vsemu živemu s svojo zmagujočo zeleno barvo, ki je tudi simbol žive, ne-uničene narave in mladosti...
Zelo istovetno je učinkovalo na številne goste ob otvoritvi razstave, tudi petje Študentskega okteta iz Ljubljane, ki je zapel devet pesmi in navdušil s svojim svežim in barvitim nastopom.
Takšnih kulturnih doživetij si še želimo.
B. Brecelj
ne.
— Kulturna skupnost in ZKPO bosta pripravili svoj program nastopov amaterskih kulturnih skupin in književnih večerov.
— Sindikalna in mladinska organizacija bosta organizirali obiske Kumrovca, Čebin in Trbovelj ter muzejev in spomenikov NOB.
— Tudi šole se bodo vključile v praznovanja s posebnimi učnimi urami in svojim programom prireditev, učenci pa se bodo vključili v tekmovanja s pisanjem nalog s temami, posvečenimi tem obletnicam.
— Glasila delovnih organizacij bodo obletnicam posvetila posebno pozornost in spremljale vse omenjene prireditve in proslave.
— V tem jubilejnem letu bo izšlo več knjig in brošur, ki jih bo potrebno nabaviti v naše knjižnice in »rdeče kotičke«.
To je le bežen pregled poglavitnih prireditev, s katerimi bomo tudi v naši občini dostojno proslavili predvojno revolucionarno komunistično gibanje, obdobje, iz katerega je zrasla naša sedanjost.	B. Levec
TEČAJI IZ VARSTVA PRI DELU
Tečaje iz varstva pri delu, ki smo jih organizirali v marcu, je obiskovalo 146 inštruktorjev in drugih vodilnih delavcev. Večina od teh je že opravila tudi zahtevani izpit. Tečaji za delavce Tovarne pohištva Cerknica, Tovarne pohištva Martinjak, Tovarne ivernih plošč in Skupnih dejavnosti so bili v Cerknici, za delavce obeh temeljnih organizacij v Loški dolini pa v Starem trgu.
Po zahtevnosti učnega programa so bili tečaji razdeljeni v dve skupini. Delavci, ki so kdaj prej že opravili začetni tečaj, so prišli le na eno predavanje, na katerem so skupaj s predavateljem obnovili že prej pridobljeno znanje, poleg tega pa so bili seznanjeni z novostmi na tem področju. Tak tečaj je obiskovalo 106 delavcev. Izpiti so bili v obliki izpolnjevanja ustreznih testov. Vsi rezultati izpitov še niso znani; znano je le, da jih je od 45, kolikor jih je izpite opravljalo v prvi skupini, padlo sedem.
Delavci, ki še nimajo prvega izpita iz varstva pri delm so obiskovali začetni tečaj. Učni program tega tečaja je bil precej obsežen, saj je obsegal pravice in obveznosti delavcev v zvezi z varstvom pri delu, ki nam jih nalagajo zakon o varstvu pri delu in samoupravni splošni akti delovne organizacije, tehniko varnosti, zdravstveno varstvo, požarno varnost in podobno. Zato je bil potreben obisk štirih predavanj, ustrezno težji pa bodo tudi izpiti.
V. ŽNIDARŠIČ
Oktet Jelovica pri nas
Tudi v marcu so imeli Brestovci in ostali Cerkničani priložnost doživeti kvaliteten kulturni večer, saj je pri nas gostoval priznani oktet Jelovica, ki ga poznamo tudi z več televizijskih nastopov in ki velja za enega izmed najboljših oktetov slovenske lesne industrije (le-ti se združujejo tudi v enoten pevski zbor).
Pred polno dvorano (redkost pri nas!) so izvedli smotrno zgrajen program: od renesančne in klasične vokalne glasbe mimo slovenskih narodnih, obarvanih z gorenjsko folkloro — do pesmi jugoslovanskih narodov. Odzivnost pri občinstvu je bila izredna in je dokazala, da naši delavci znajo ceniti kvalitetno pevsko kulturo.
Omeniti velja, da je bil koncert namenjen predvsem Brestovcepi in da je bil organizator Brestov sindikat. Polna dvorana in odzivnost občinstva pričata, kako hvaležno delo je organizacija kulturnih prireditev za naše delavce. Temu pa je naš sindikat doslej posvečal žal premalo pozornosti, čeprav ga zavezujejo tudi njegovi kongresni sklepi, ki zadevajo področje kulture.
Morda bo uspelo organizirani koncert (tudi naši gostje so bili navdušeni nad sprejemom in občinstvom) spodbuda, da bo v prihodnje tudi kulturno delovanje v naši delovni organizaciji sistematično in trajno ter da bo končno tudi kultura našla svoje mesto v delovnih programih sindikata, pa ne samo v programih, ampak tudi v delu.	B. Levec
Občutljivo in zahtevno delo
DELO IN VLOGA SOCIALNEGA DELAVCA V DELOVNI ORGANIZACIJI
Socialno delo je za mnoge ljudi še vedno precej nejasen in nerazumljiv pojem. Ljudje pogosto ne vedo, kdaj naj se obrnejo po pomoč k socialnemu delavcu.
Iz prakse je znano, da pride stranka po pomoč k socialnemu delavcu šele takrat, ko sama ne vidi več izhoda iz svojih težav oziroma takrat, ko za rešitev svojih težav nujno potrebuje pomoč drugih. Vendar pa ni dolžnost socialnega delavca, da sam reši strankine težave, ampak ji le pomaga pri reševanju teh težav.
Socialno delo v delovni organizaciji obsega tri temeljna področja dela in sicer:
—	delo za kolektiv, kar imenujemo področje družbenega standarda,
—	skupinsko socialno delo,
—	socialna pomoč posameznikom.
Delo socialnega delavca za kolektiv je v najtesnejši povezavi z delom sindikalne organizacije v temeljnih organizacijah. Socialni delavec naj bi imel v tem okviru predvsem analitično strokovno delo, moral pa bi biti tudi pobud-
Z otvoritve razstave mladega slikarja J. Kovačiča
nik posameznih akcij, ki so širšega pomena za kolektiv.
Delo za kolektiv obsega:
—	stanovanjske zadeve,
—	prehrano,
—	prevoze na delo in z dela,
—	letovanja,
—	različne obdaritve in podobno.
Pri teh zadevah socialni delavec samo posreduje predloge in podatke organom upravljanja. Tesno sodeluje tudi z drugimi strokovnimi službami v podjetju in z zunanjimi ustanovami, zlasti s socialno službo v občini.
Skupinsko socialno delo je v delovnih organizacijah še precej nerazvito. Razen v klubih zdravljenih alkoholikov se metode skupinske obravnave v delovnih organizacijah še niso uveljavile.
Socialno delo s posameznikom pa obsega:
—	delo z invalidi v invalidskem postopku in sodelovanje pri premestitvah invalidnih delavcev na ustrezna delovna mesta;
—	delo z duševno motenimi;
—	družinska vprašanja;
—	žene delavke in vprašanja varstva;
—	delavci z naj nižjimi osebnimi dohodki;
—	matere samohranilke;
—	delo s kroničnimi alkoholiki in ostalimi kroničnimi bolniki;
—	delo z mladoletnimi prestopniki;
—	delo z zdravljenimi alkoholiki;
—- informativno in svetovalno delo.
Pri socialnem delu s posamezniki dela socialni delavec po načelih tajnosti in zaupnosti. Zato je nadvse pomembno, da se pogovarja s stranko v posebni sobi, saj bo stranka izrazila svoje težave le v okolju, kjer bosta s socialnim delavcem sama.
Socialno delo je zelo mlada stroka, kratek čas vpeljana v Brestu, zato se na tem področju pojavljajo težave, ki pa jih bomo lahko odstranili le z dolgotrajnim sistematičnim in organiziranim delovanjem.	V. Simčič
Obračun dela in načrti
S KONFERENCE BRESTOVIH SINDIKATOV
24. marca se je sestala konferenca sindikata Bresta. Po posredovanih poročilih o preteklem delu je stekla bogata razprava, v kateri so bile nakazane in izkristalizirane osnovne pomanjkljivosti, ki so bile v delu prisotne, bila pa so tudi razmišljanja, kako naprej. Vzporedno z razvojem samoupravnih odnosov, ki se v naši samoupravni družbi nenehno poglabljajo, je vse bolj čutiti spoznanje, da bo potrebno poleg organiziranega poslovanja zagotoviti tudi zahtevno družbenopolitično delo v delovni skupnosti.
Že leta in leta razpravljamo o temeljni opredelitvi dela sindikata. Njegova vloga je sicer jasno opredeljena, toda še vedno nas morijo stare, iz preteklosti ukoreninjene navade, da se mora sindikat ukvarjati z nabavo in razdelitvijo najrazličnejših dobrin za svoje članstvo. Razprava je jasno ugotovila, da je potrebno s to prakso dokončno prenehati. Imamo službe, ki so dolžne opravljati te naloge.
Osnovna naloga sindikata je, da skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami zagotavlja realizacijo sprejetih sklepov, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki smo jih samoupravno sprejeli.
V razpravi je bilo tudi več pikrih, toda dobronamernih na račun naših sistemov nagrajevanja. Pred dobrimi tremi leti smo z dobro voljo, s precejšnjimi finančnimi sredstvi in s podporo organov upravljanja začeli izobraževati kader, ki je začel svoje delo pri uvajanju WORK-FAK-TOR sistema. Nad dvajset tečajnikov se je zagrizlo v nelahko nalogo. Začeli so v Tovarni pohištva Cerknica, sistem vpeljali na večino delovnih mest in nato poskušali nadaljevati v drugih temeljnih organizacijah. Vse lepo
in prav, toda ravno v tej razpravi so delegati sprožili grenki, toda že večkrat načeti vprašanji: Ali bo tudi ta sistem kot že več prejšnjih splahnel v zrak? Ali sta to red in organizacija, da imamo na enakih delovnih mestih ob enako vloženem delu različne osebne dohodke?
V	razpravi je bilo med ostalim obdelano tudi izobraževanje delavcev. Izobražujejo se posamezniki, ki pač po svoje k temu težijo. Izvolimo komisije, odbore in podobne organe, da bodo vzpodbujali tisto, kar želimo in kar nam narekujeta družba in naša družbena zavest. Ker pa smo za člane_ organov upravljanja zares storili, da bodo kos svojim zahtevnim nalogam, so se spraševali v razpravi. Volitve so sicer začetek, toda še pred njimi je treba organizacijsko pripraviti vse, da bo delo izvoljenih organov steklo po zastavljeni poti.
V	razpravi je tekla tudi beseda o naših delavcih, ki so leta in leta opravljali delo na svojem delovnem mestu, pa so zboleli in jih je bilo treba premestiti na drugo, njihovemu zdravju primemo delovno mesto. Vprašanje je, ali dobimo primerno delovno mesto. Razprava je dala vedeti, da bo treba pri načrtovanju proizvod-
nje razmisliti in storiti vse potrebno tudi na tem področju.
Precej besed je bilo tudi o delovni disciplini, o izostankih z dela, o sumljivih bolniških stale-žih o podobnih zadevah, ki vsaka po svoje zavirajo proizvodni proces. Odgovorni dejavniki bodo morali tudi tem stvarem, tako pomembnim za nemoteno proizvodnjo, posvetiti vso pozornost.
Predlog delovnega programa sindikata za prihodnje obdobje so delegati načeloma sprejeli, vendar s pripombo, da ga je treba dopolniti z mnenji in predlogi, ki so bili izrečeni na konferenci, kar je tudi edino pravilno.
Pred novo izvoljenim, čeravno ne popolnim vodstvom, so velike in zahtevne naloge. Obvladovalo jih bo le s tesnim sodelovanjem vseh, ki so odgovorni, da naša najbolj množična delavska organizacija še učinkoviteje nadaljuje svoje poslanstvo.
In še za zaključek — morda ne bo odveč: Po daljši pripravi je skrčeno vodstvo sindikalne konference povabilo na ta sestanek nad devetdeset delavcev. Prisot n ih je bilo le štiriintrideset sin dikalnih delegatov, pa še pred sednik občinske konference sin dikata (delavec Bresta), predstav nik republiške konference sindi kata (delavec Bresta), sekretar osnovne organizacije Zveze ko munistov Skupnih dejavnosti in od ostalih povabljenih še direktor TOZD Tovarna pohištva Cerknica. Prav bi bilo — to je bilo enotno mnenje prisotnih — da bi prišel še kdo od vabljenih in obogatil vsebino konference.
Š. Bogovčič
RAZVOJ OPLEMENITENIH PLOŠČ
Iverka, oplemenitena z naravnimi furnirji, je zelo razširjena. Danes praktično oblagamo z njimi več kot dve tretjini iverk, ki jih uporabljamo v pohištveni industriji. Postopek oplemenitenja s furnirji je drag. Vedno pogosteje pa uporabljamo oplemenitenje z oblogami iz umetnih snovi. Vzrok, da oplemenitenje pri nas še ni tako razvito kot v industrijsko razvitih deželah, je predvsem v tem, da do nedavnega z dosedanjo tehnologijo nismo bili sposobni proizvesti iverko, ki bi ustrezala zahtevam oplemenitenja. Oplemenitena iverka je zlasti za pohištveno industrijo zelo iskano tvorivo, saj intenzivno išče cenejše surovine za svoje končne izdelke.
Materiale za oplemenitenje ivernih plošč v grobem lahko razdelimo na tri osnovne skupine:
—	naravni furnirji,
—	barve, laki, obloge iz umetnih snovi,
—	kovine.
Od naštetih materialov sta za pohištveno industrijo brez dvoma najpomembnejši prvi dve skupini. Opažamo pa, da materiali iz druge skupine doživljajo vse večji razvoj. Že dalj časa v pohištveni industriji uporabljajo robovne folije za zaščito robov, ki so že popolnoma izpodrinile postopek furniran j a robov.
Za ploskovno oplemenitenje iverk pa predvsem uporabljajo papirne folije, impregnirane z modificiranimi melaminskimi, po-lyesterskimi ali sečninskimi smolami. Najbolj so se uveljavile papirne folije z modificiranimi melaminskimi smolami, predvsem zaradi sorazmerno nizke cene.
Za oplemenitenje iverk danes največ uporabljajo dva postopka: kratkotaktni in klasični vroče hladni postopek.
Pri nas smo se odločili za nakup naprav po kratkotaktnem postopku z enoetažno stiskalnico brez hlajenja. Prednosti tega postopka so poleg krajšega časa stiskanja tudi manjše investicije v opremo in znatno nižji stroški obratovanja. S tem postopkom lahko oplemenitimo tudi iverke
z nižjo volumno težo in z manjšo odpornostjo na pritisk.
Papirji, impregnirani s smolami, so sorazmerno mlad proizvod. Na tržišču se v večjem obsegu pojavljajo šele zadnje desetletje. Zato njihove lastnosti in obnašanje v kombinaciji z iver-kami še niso popolnoma raziskane, kar nam v proizvodnji nemalokrat povzroča težave, ki so povezane z velikimi stroški. Najpo-
Kmalu potrošniški sveti
Priprave za ustanovitev potrošniških svetov pospešeno teko. Svet za družbenoekonomske odnose pri občinski konferenci SZDL je na svoji seji 21. septembra 1976 ugotovil, da je specializirana razprava o osnutku zakona o združenem delu na temo potrošniški sveti v krajevni skupnosti dala pozitivne rezultate in da je začrtala pot za ustanavljanje potrošniških svetov.
TOZD Trgovina Nanos kot nosilec oskrbe v občini je bil zadolžen za izdelavo tez, na osnovi katerih naj bi pripravili samoupravni sporazum o ustanovitvi potrošniških svetov. Teze so bile izdelane in so o njih razpravljali na seji sveta za družbenoekonomske odnose pri OK SZDL 20. oktobra 1976, na kateri so bili tudi predsedniki krajevnih skupnosti in krajevnih konferenc SZDL ter ugotovili, da predstavljajo teze solidno osnovo za pripravo sporazuma o ustanovitvi potrošniških svetov. Sklenili so, naj posebna skupina pripravi osnutek sporazuma.
Zaradi objektivnih težav se je izdelava osnutka sporazuma zavlekla vse do nred nekaj dni. Osnutek je bil posredovan v javno razpravo 21. marca 1977 v vse krajevne skupnosti in v temeljne organizacije s področja oskrbe. Javna razprava bo trajala do 15. aprila. Takoj za tem bo skupna seja predsedstva občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta. Na njej bodo ocenili predloge iz javne razprave in
Delovni motiv iz naše proizvodnje
gosteje se srečujemo s težavo, da so pošiljke, ki jih dobimo od istega proizvajalca, med seboj različne, čeprav po njihovih izjavah uporabljajo za proizvodnjo le-teh vedno iste materiale. Zaenkrat smo še vedno vezani na uvoz impregniranih papirnih folij, vendar pa intenzivno sodelujemo s tovarno Melamin Kočevje, ki naj bi nam kasneje dobavljala potrebne surovine.	Z. Trošt
Prejšnji mesec je skupina osmih izrednih študentov uspešno zaključila študij lesarstva na prvi stopnji, eden pa bo to storil v prihodnjih mesecih. Naj predstavim nove inženirje lesarstva:
1.	Emilija BIZAJ iz Skupnih dejavnosti, organizator-programer,
2.	Janez KOCJANČIČ iz Tovarne pohištva Martinjak, vodja priprave dela,
3.	Marjan KUSIČ iz Tovarne pohištva Martinjak, vodja proizvodnje,
4.	Ivan LOVŠE iz Skupnih dejavnosti, razvojni tehnolog,
5.	Sanda MELE iz Skupnih dejavnosti, strokovni analitik WF,
6.	Anton PIŠEK iz Tovarne lesnih izdelkov Stari trg, vodja priprave dela,
7.	Josip POJE iz Tovarne lesnih izdelkov Stari trg, vodja proizvodnje,
8.	Franc VIDMAR iz Tovarne pohištva Martinjak, tehnolog.
Diplomo so opravljali vsi istega dne. Zvečine so tako opravljali tudi izpite. Če je kateremu od njih kdaj na izpitu spodletelo, je moral to kasneje nadomestiti.
Študij lesarstva na prvi stopnji so uvedli na pobudo Poslovnega združenja LES v soglasju s fakultetnim svetom. Vodja študija je magister lesarstva SLAVKO MIHEVC, dipl. inž., sedaj tudi predstojnik katedre za strojno obdelavo lesa na lesarskem oddelku Biotehniške fakultete. Študentje so se skupaj z vodstvom dogovarjali o tempu študija ter usklajevali svoje možnosti in sposobnosti z zahtevami šole.
Sicer pa so s študijem pričeli prvega marca 1973. Trajal je torej natanko tri leta, prav toliko, kolikor pridvideva pravilnik za izobraževanje. Njihove ocene pa so takšne, da bi bil z njimi zadovoljen tudi vsak redni študent. Ocene devet in deset niso nobena redkost. Štirje imajo poprečno oceno nad osem, štirje pa med sedem in osem.
Menimo, da vsi ti študentje zaslužijo posebno pohvalo za uspešen študij, še posebej, ker so morali poleg študija opravljati tudi vsa opravila na delovnem mestu. Vsi pa so na zahtevnih delovnih mestih.	F. Turšič
predlagali krajevnim skupnostim, da se takoj lotijo oblikovanja delegatsko sestavljenih svetov potrošnikov v krajevnih skupnostih. Postopek za ustanavljanje svetov se bo v krajevnih skupnostih pričel takoj, tako da bodo sveti »uradno« oblikovani do 22. aprila. Na dan pred 27. aprilom pa bo svečan podpis samoupravnega sporazuma.
S tem bo akcija za ustanovitev potrošniških svetov formalno sicer končana, seveda pa pomeni ta »konec« obenem začetek vsebinskega dela tega organa, pomembnega za slehernega delavca in občana.	E. Lenarčič
Ker nismo mogli vseh, smo le enega. Izmed uspešnih izrednih študentov povprašali o njihovem delu. ANTON PIŠEK (TLI Stari trg) je povedal:
Za izredni študij sem se odločil predvsem zato, da bi si izpopolnil znanje in zadovoljil zahteve po izobrazbi v sistemizaciji delovnih mest. Odločil sem^ se lažje, ker sva s sodelavcem študirala skupaj, se dopolnjevala in si pomagala.
Že pri odločitvi sem se zavedal, da ne bo lahko. V glavnem sem uspeval sprotno delo opravljati s pomočjo sodelavcev. Kakšnih
večjih izpadov v delu ni bilo. Sam s svojim delom na delovnem mestu nisem bil povsem zadovoljen; nisem mogel delati v samoupravnih organih kakor bi lahko, če ne bi študiral.
Poudaril bi, da so imeli vsi v temeljni organizaciji zaradi mo-
' M

jega študija veliko razumevanja, če sem moral biti včasih odsoten-
Največ težav mi je v začetku povzročalo to, da sem moral snov srednje šole ponoviti v izredno kratkem času, saj sem šolo končal že pred triindvajsetimi leti-Za študiranje nisem bil več mlad. V triletnem študiju sem se moral odreči marsikateri stvari, da o prostem času sploh nisem mogel pomisliti. Služba, šola, družina, vse to človeka močno obremenjuje. Zavedal sem se, da si bom moral dosti bolj prizadevati kot mlajši sodelavci. K na; šemu uspehu so prispevali tudi naši medsebojni odnosi, ki so bili odlični, nas vzpodbujali in nam vlivali zaupanje v uspeh.
£ares čeden posnetek iz našega »turističnega« malega mesta ob njegovi glavni cesti. K sreči ni vedno tako, saj od časa do časa šolarji Počistijo tisto, kar bi moral kdo drug.
cesta na jezero zaprta za promet
sn^lma nam pa res ne da miru. Zagode jo, pa naj bo sneg ali brez Seega. Letos je bil dež. Veliko dežja. Vsa ta ogromna količina dežja Pa koncu zlije v naše jezero. Pa smo tam. Še vedno namreč ne Vod*0, kakšno jezero hočemo, ali tako z vodo ali bi bilo bolje brez inae- Letos je bila voda. Visoka ravno toliko, da sta lahko burja teni'^1?1" 'zmen>čno vsak s svoje strani brez vsakega razumevanja ste 1 ° razc'ejaLi nasip, ki pelje do Goričice. Nastale so stopniča-°dn r °ke zajede, pesek je potonil, na dveh krajih pa so valovi p si del cestisca.
j,:. est.a kriči po popravilu. Ampak pri nas poznamo boljše rešitve, k0ne *[* učinkovite. Učinkovite? Že kak mesec dni je, odkar je na Srn CV Dolenjega jezera zrasel nov znak, ki prepoveduje vožnjo v obe n- Nihče ga ne upošteva.
Občni zbor naših gasilcev
Gasilci Tovarne pohištva Cerknica, Skupnih dejavnosti in Tovarne ivernih plošč so imeli 20. marca občni zbor, na katerem so ocenili svoje delo v preteklem letu in si zastavili prihodnje naloge. Ugotovili so, da je bilo društvo v prejšnjem letu delavno, vendar nekoliko manj kot prejšnja leta. Manj prizadevni so bili predvsem nekateri starejši člani društva, skupina mlajših gasilcev pa je še naprej redno prihajala na gasilske vaje, sodelovala pri gašenju požarov na celotnem področju občine, tekmovala in podobno.
Med letom so imeli gasilci 26 gasilskih vaj. To bi lahko šteli za uspeh, če ne bi večji del teh vaj odpadel na priprave za tekmovanja in če bi bila udeležba na skupnih vajah boljša. Poleg tega je društvo sodelovalo tudi pri izvedbi treh prireditev. Poskrbelo je za red in varnost ob otvoritvi tovarne ivernih plošč, pomagalo pri izvedbi državnega kolesarskega prvenstva veteranov in sodelovalo pri prireditvi ob proslavi 25-letnice gasilskega društva Tovarne pohištva Martinjak. Gasiti je pomagalo devet požarov. Pri tem je bilo zelo učinkovito, saj je bilo nekaj požarov pravočasno zadušenih prav po njihovi zaslugi. Njihovo učinkovitost pogojuje zlasti izurjenost, ki je posledica urjenja ob pripravah na tekmovanja in razmeroma dobra gasilska oprema (gasilski avto s cisterno). Takšna usposobljenost je tudi nujno potrebna, saj cerkniško gasilsko društvo zaradi manjše aktivnosti in pomanjkanja ustreznega vozila komaj še sodeluie pri požarih.
Tekmovalna desetina društva je sodelovala na treh tekmovanjih. Na občinskem tekmovanju je bila prva, čeprav je nastopila s pomlajeno postavo. Za uspeh lahko štejemo tudi nastop na republiškem tekmovanju v Mariboru, kjer je med devetindvajsetimi ekipami industrijskih gasilcev dosegla deseto mesto. Izkazala se je tudi na tradicionalnem tekmovanju gasilcev Bresta, Marlesa, Mebla, Novolesa in Stola, ki je bilo v Straži pri Novem mestu. Bila je druga, samo točko zaostanka za prirediteljem. Pomembnejši od uvrstitve pa je bil tekmovalni rezultat, ki ie bil kar za 24 točk boljši od tistega, ki ga je desetina dosegla na republiškem prvenstvu in sodi v sam vrh možnih dosežkov.
Po daljši razpravi so na občnem zboru sklenili, naj bi bili nekakšno vodilo za delo društva v letošnjem letu predvsem naslednji sklepi:
— Delavce podjetja je treba še bolj kot doslej poučevati o ravnanju v primeru požara in o uporabi priročnega gasilskega orodja. To še posebej velja za delavce tovarne ivernih plošč, kjer je možnost požara zelo velika.
— Več pozornosti je treba posvetiti gasilski preventivi in obrambi tovarne pred požarom, pa čeprav na škodo sodelovanja na tekmovanjih.
— Ob 30-letnici podjetja in društva bo društvo organiziralo gasilsko prireditev s tekmovanjem gasilcev Bresta, Marlesa, Mebla, Stola in Novolesa, da se med delavci in občani še bolj popularizira delo v tej humani organizaciji.
— Društvo bo povečalo prizadevanje za nabavo sodobnejšega gasilskega orodja in opreme, ki je v sedanjih razmerah osnovni pogoj za večjo učinkovitost gašenja.
— Upravni odbor društva bo skušal poiskati obliko dela, ki bo privlačna tudi za mlajše delavce in skušal pomladiti članstvo.
Prav ta naloga je nedvomno najpomembnejša. Društvo se v zadnjih letih nenehno stara. Starejši člani so namreč manj delavni, poleg tega pa od njih ni mogoče več veliko zahtevati, saj so svojo nalogo opravili. Večina njih tudi telesno ni več sposobna zadovoljivo opravljati operativnih nalog. Če ne bo moč pravočasno rešiti, se lahko delovni kolektivi znajdejo pred vprašanjem, kdo naj skrbi za varovanje premoženja, ki jim ga je družba zaupala v upravljanje. To pa ni samo naloga gasilcev, temveč tudi vodilnih ljudi delovne organizacije, družbenopolitičnih organizacij in končno vsega kolektiva. Še prej pa bo najbrž treba spremeniti mišljenje mnogih, ki še vedno mislijo, da je opravljanje nalog s področja gasilstva konjiček, tako kot nekaterim nogomet, kegljanje in podobno. Na podoben odnos do gasilcev je pokazala tudi udeležba gostov na občnem zboru. Od treh vabljenih direktorjev temeljnih organizacij se je občnega zbora udeležil samo eden. Od štirih vabljenih predstavnikov sindikalnih organizacij pa nihče.
V. ŽNIDARŠIČ
Kralevni praznik na Rakeku
Krajevni praznik na Rakeku praznujemo v spomin na množični odhod Rakovčanov v partizane. Letošnje praznovanje je bilo v znamenju 35-letnice ustanovitve Rakovške čete in v sklopu proslav ob 40-letnici Komunistič-
Solidni na zimski lesariadi
Letošnja XVIII. ZIMSKA LESARIADA je bila v Bohinju pod pokroviteljstvom LESNINE in v organizaciji SD SNEŽINKA iz Ljubljane. Zaradi pomanjkanja snega v Bohinju je bil veleslalom na Voglu, tekači pa so tekmovali na Pokljuki.
Letos je na tem tekmovanju sodelovalo petnajst naših smučarjev in smučark, ki so dosegli naslednje uvrstitve:
TEKI ŽENSKE — POSAMEZNO 5 km (do 35 let)
6. MODIC Marta, 10. JAKOPIN Breda in 11,—12. SIMČIČ Vika. Ekipno so bile tretje (1. LIP BLED, 2. ŠD ELAN Begunje)
TEKI MOŠKI — POSAMEZNO 5 km (nad 35 let)
5. KANDARE Anton, 14. STRLE Franc, 15. KRANJC Franc TEKI MOŠKI — POSAMEZNO — 10 km (do 35 let)
16. KRAŠEVEC Vinko, 21. OŽBOLT Darko, 28. KODELA Jože in 30. MAČEK Franc
Moški so bili ekipno četrti (1. LIP BLED, 2. ŠD ELAN I., 3. ŠD ELAN II)
VELESLALOM ŽENSKE (do 35 let)
14. JAKOPIN Breda (uvrstitev v I. jakostno skupino), 21. MODIC Marta, 31. SIMČIČ Vika Nastopilo je 59 tekmovalk.
VELESLALOM MOŠKI (do 35 let)
31. ZAKRAJŠEK Janez (za eno mesto je zgrešil uvrstitev v I. jakostno skupino), 48. KOROŠEC Franc, 59. SKUK Tone, 71. ŠEGA Vasja, 83. FUNDA Jože Nastopilo je 164 tekmovalcev.
Ekipnih uvrstitev za ekipe, ki niso imele udeležencev v vsaj dveh starostnih kategorijah, niso izračunavali.
Omeniti je treba, da je bil veleslalom v izredno težkih vremenskih pogojih (megla, dež, sneg) in da proga za teke ni bila najbolje pripravljena.
Postavlja pa se tudi vprašanje, če bo v prihodnje še smiselno sodelovati na teh in podobnih tekmovanjih, saj so stroški sodelovanja previsoki. Višina prijavnine (300 din za osebo) in ostali stroški ne spodbujajo k čim večji udeležbi (kar naj bi bil eden izmed osnovnih ciljev), v nasprotnem primeru pa postaja to tekmovanje samo za ozek krog ljudi.
P. KOVŠCA
ne partije Slovenije. Osrednja proslava je bila v soboto, 12. marca, dan pred praznikom.
V dopoldanskih urah so bile vaje civilne zaščite, ki so zajele skoraj vse civilno prebivalstvo. Sodelovale so gasilske, sanitetne in reševalne ekipe. Vaje so tekle z vso resnostjo kot bi šlo zares. Predvidena je bila tudi ponazoritev letalskega napada, ki pa ga niso mogli izpeljati zaradi nizke oblačnosti. Vaje pa so kljub slabemu vremenu uspele.
Na večer pred praznikom je bila tudi proslava v kinodvorani. Na njej je govoril Tone Debevc-Zvone, ki je opisal pot Rakovške čete od ustanovitve leta 1942 do konca vojne, obenem pa pozdravil še živeče borce, ki so kot gostje bili na proslavi. Dotaknil se je tudi jubileja Komunistične partije Slovenije ter prihoda tov. Tita na vodstvo partije. Na koncu je poudaril, da moramo še naprej bdeti nad svobodo, ki smo si jo priborili z lastnimi žrtvami in da nikoli ne smemo nikomur dovoliti, da bi skušal krhati našo vzajemnost.
Proslavo so nadaljevali s partizanskimi in uporniškimi pesmimi, ki sta jih izvajala moški in ženski pevski zbor iz Rakeka. Za povezavo so poskrbeli gojenci glasbene šole Franca Gerbiča. Po zadovolnih obrazih ob izhodu lahko sklepamo, da je koncert lepo uspel.
Po koncertu je bilo srečanje med borci in aktivisti ter ljudsko rajanje.
Pohvala gre tudi organizaciji ZZB Rakek, ki je obiskala na domu svoje člane ter jim čestitala k prazniku in jih obdarila, kar naj bi bil skromen, a hvaležen dokaz, da niso in ne bodo pozabljeni.	M. Grbec
Nogomet v spomladanski sezoni
Spomladanska nogometna sezona je nadaljevanje jesenskega tekmovalnega programa.
Neurejenost novih tekmovalnih sistemov povzroča, da z veliko težavo sprejemamo nove smeri v telesni kulturi.
Kaže, da bomo že v jeseni tekmovali v novi tekmovalni skupnosti. Skupnost naj bi zajemala notranjske občine Ilirsko Bistrico, Postojno, Idrijo, Logatec, (Vrhniko) in Cerknico. Tekmovanje v tej skupnosti naj ne bi zajemalo samo tekmovanja v nogometu, ampak naj bi tekmovali v vseh panogah — od šolskih športnih društev dalje. Osnovna naloga teh tekmovanj naj bi bila množičnost — selekcija na ravni občine in selekcija prioritetnih športnih panog na ravni občine
in selekcija prioritetnih športnih panog na ravni notranjske tekmovalne skupnosti.
Racionalno trošenje sredstev v taki organiziranosti naj bi bil kvalitetni premik v razvoju dolgoročne politike razvoja telesne kulture.
Da bi v naši občini sledili takšni zamisli dela v telesni kulturi, se moramo pridružiti tem priza-mevanjem. Nosilci razvoja ne morejo biti posamezniki, ne glede ali na ravni občine, krajevnih skupnostih ali šolskih športnih društev. Nosilce je treba pridobiti v širšem druženem prostoru — v družbeno-političnih organizacijah. Temeljna telesnokultur-na skupnost je samo en člen te verige celovite organiziranosti.
Da zopet ne bi zamudili vlaka, pričakujemo od vseh teh dejavnikov, da jemljejo telesno kulturo enakopravno in vzporedno z razvojem vseh materialnih dobrin v krajevnih skupnostih in v občini.
Temeljna telesnokulturna skupnost se je že lotila priprave dolgoročnega programa. Pred nami je študija o izgradnji telesno-kul-turnih objektov, ki je bila izdelana v skladu s konceptom o množičnosti telesne kulture.
Prepričani smo, da bo ta osnovni dokument o gradnji telesno-kulturnih objektov kot predmet razprave sprejet v razvojnih programih krajevnih skupnosti.
F. Kranjc
Takšno nogometno igrišče nam je zapustila zima. Zdaj je za silo že usposobljeno za tekme.
RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1977/78
Razpored tekem notranjsko-tekmovalne skupnosti — nogomet:
Datum Pionirji			Mladinci	Člani	
20/3	—			Cerknica — Borovnica		
3/4	Rakek —	Cerknica	Cerknica — Usnjar	—	—
10/4	Cerknica -	- Borovnica	Rakek — Cerknica	Ceerknica -	- Rakek
17/4	Partizan —	- Cerknica	Cerknica — Borovnica	Cerknica —	Borovnica II.
24/4	Cerknica -	— Usnjar	— —	Cerknica —	Borovnica I.
8/5	Cerknica	— Rakek	Cerknica — Logatec	Dragomer —	- Cerknica
15/5	Borovnica	— Cerknica	Cerknica — Usnjar	Cerknica —	Usnjar I.
22/5	Cerknica -	— Partizan	— —	Usnjar II. -	- Cerknica
29/5	Cerknica -	— Usnjar	Cerknica — Borovnica	—	—
5/6	—	—	Usnjar — Cerknica	—	—
9/6	—	—	Cerknica — Rakek	—	—
Za redno šolanje razpisujemo naslednje štipendije:
A.	POKLICNE	SREDNJE	ŠOLE	
	TPC	TPM	SD	Skupaj
pohištveni mizar	2	—	1	3
modelni mizar	2	1	—	3
strojni mizar	4	3	—	7
strojni ključavničar	1	1	—	2
tapetnih	—	2	—	2
kuhar	1	1	—	2
administrator	—	—	3	3
Prvenstvo Bresta v kegljanju
Po skoraj treh mesecih kegljanja je končano prvenstvo BRESTA. O udeležbi in uvrstitvah ekip po temeljnih organizacijah smo že poročali, sedaj pa so nam ostale še uvrstitve posameznikov in ekip posameznih temeljnih organizacij.
Rezultati:
Ekipno (moški):
1.	TP Cerknica I.	2461
2.	TIP Podskrajnik	I.	2274
3.	Skupne dejavnosti I.	2258
4.	TP Martinjak	2243
NAŠI UPOKOJENCI
V letošnjem januarju nas je zaradi invalidske upokojitve zapustila dolgoletna sodelavka Marija GEOHELLI iz Starega trga. Sodelavka nam je bila od leta 1948 in je bila ena izmed prvih žensk, ki so se tedaj zaposlile v našem obratu. V tem času je delala na skladišču žaganega lesa, v žagal-nici, zabojarni in nazadnje v štolami.
Ob odhodu v pokoj ji delovna skupnost Tovarne lesnih izdelkov Stari trg želi še veliko srečnih, predvsem pa zdravih let.
V SPOMIN
6. marca 1977 je po dolgi in mučni bolezni umrl naš upokojenec Franc ŽNIDARŠIČ iz Iga-vasi. V naši delovni skupnosti je bil zaposlen od 1956 do upokojitve leta 1964 od pomočnika pol-noj armeničarj a in nazadnje delavca na hlodišču.
Kot vestnega in prizadevnega delavca ga bomo ohranili v trajnem spominu.
Delovna skupnost TLI Stari trg
Brestov obzornik, glasilo delovne skupnosti Brest Cerknica n. sol. o. Glavni In odgovorni urednik Božo LEVEC. Ureja uredniški odbor: Marija GRBEC, Vojko HARMEL, Jožica ILERŠIC, Jože KLANČAR, Božo LEVEC, Janez MELE, Branko MIŠIČ, Franc MULEC, Viktor OGRINC, Miha ŠEPEC in Vinko ŽNIDARŠIČ. Foto: Jože ŠKRLJ. Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. Naklada 2600 izvodov.
Glasilo sodi med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje Izvršnega sveta SR Slovenije št.421-1/72 z dne 24. oktobra 1974).
5.	TP Cerknica II.	2237
6.	Skupne dejavnosti II. 2213
7.	Skupne dejavnosti III. 2169
8.	TLI Stari trg	2148
9.	TP Cerknica III.	2147
10.	Skupne dejavnosti IV. 2125
11.	TP Stari trg	2117
12.	TIP Podskrajnik II. 2106
Ekipno (ženske):
1.	Skupne dejavnosti	1083
2.	TP Cerknica	976
3.	TIP Podskrajnik	753
Moški posamezno:
1.	Gorkič Orlando (SD) 841
2.	Velišček Franc (TPM) 840
3.	Kos Jože (TPC)	832
4.	Žnidaršič Ludvik (TPC) 809
5.	Štrukelj Franc (SD)	807
6.	Šega Vasja (SD)	807
7.	Kebe Jože (TPC)	806
8.	Gostiša Tone (TIP)	804
9.	Kebe Alojz (TPC)	781
10.	Gornik Franc (TPC)	781
Ženske posamezno:
1.	Pokleka Dragica (SD)	383
2.	Savovič Zofija (TPC)	364
3.	Drobnič Marija (SD)	355
4.	Komidar Mirjam (SD)	352
5.	Jankovič Nada (TIP)	345
6.	Mele Joža (TPC)	343
7.	Bahunek Majda (TPC)	323
8.	Pantar Dragica (SD)	322
9.	Turk Anica (SD)	313
10.	Lavrič Štefka (TPC)	277
P. Kovšca
PO PRIČAKOVANJIH
PRVENSTVO KK BREST • PRVAKA EDO PREŠEREN IN DRA GICA POKLEKA
Končano je odprto prvenstvo kegljaškega kluba BREST za leto 1977. Sodelovalo je 60 članov in 13 članic. Tudi letošnje tekmovanje kaže, kako je v naši občini kegljanje med najbolj priljubljenimi športi.
Člani 3 X 200 metov:
1.	PREŠEREN EDO	2744
2.	MLAKAR JANEZ	2628
3.	TORNIČ SLAVKO	2569
4.	HLABŠE JANEZ	2560
5.	KOMIDAR FRANC	2532
Člani 3 X 100 metov:
1.	KLANČAR BOJAN	1236
2.	ŠTRUKELJ FRANC	1235
3.	ŠTEFAN IVO	1180
4.	MAHNE FRANC	1175
5.	URBAS IVAN	1162
Članice 3 X 100 metov:
1.	POKLEKA DRAGICA	1219
2.	MULEC HELENA	1161
3.	SMODIŠ HELENA	1132
4.	MELE JOŽA	1114
5.	KOMIDAR MIRJAM	1109
M. ŽUNIČ
FILMI V APRILU
2.4.	ob 19.30 in 3.4. ob 16. uri ameriški pustolovni film HINDENBURG, ZADNJI ZEPPELIN.
3.4.	ob 19.30 ameriška drama BUSTER JE LJUBIL BILY.
4.4.	ob 19.30 ameriška drama MOJA SLADKA DAMA.
7.4.	ob 19.30 italijanska kriminalka OD PRAVICE DO RESNICE.
9.4.	ob 19.30 in 10.4. ob 16. uri ameriški pustolovski film TARZAN IN ČRNI PANTER.
10.4.	ob 19.30 ameriška kriminalka DESET SEKUND ZA POBEG.
11.4.	ob 19.30 ameriška drama PROSTOR ZA LJUBIMCE.
14.4.	ob 19.30 francoska drama STARA PUŠKA.
16.4.	ob 19.30 in 17.4. ob 16. uri ameriška komedija ODRSKE LUČI.
17.4.	ob 19.30 ameriška drama NASHVILLE.
18.4.	ob 19.30 ameriška drama ŽENA NEDELJE.
2L4. ob 19.30 ameriška drama NENADOMA SEM TVOJA.
23.4.	ob 19.30 in 24.4. ob 16. uri ameriški pustolovski film MAŠČEVANJE BELE STRELE.
24.4.	ob 19.30 italijanska komedija VONJ PO ŽENSKI.
25.4.	ob 19.30 ameriška drama GREŠNICA.
27.4.	ob 16. uri in ob 19.30 jugoslovanski vojni film DOKTOR MLADEN.
28.4.	ob 19.30 italijanska komedija LJUBI ME, A OPRAVI DOBRO.
30.4.	ob 19.30 angleška grozljivka ZADNJI DRAKULA.
B. ŠTIRILETNE SREDNJE ŠOLE
lesarski tehnik	5
kemijski tehnik	1
ekonomski tehnik	4
administrativni tehnik	1
elektrotehnik — jaki	tok	1
	SKUPAJ	12
C. VIŠJE	ŠOLE	
strojni inženir		1
ekonomist		2
inženir računalništva		2
socialni delavec		1
	SKUPAJ	6
D. VISOKE	ŠOLE	
dipl. ing. strojništva		1
dipl. ekonomist		3
dipl. ing. arhitekture		2
dipl. ing. lesarstva		1
dipl. elektroinženir		1
dipl. pravnik		1
dipl. ing. računalništva		1
	SKUPAJ	10
Prošnje je treba poslati v splošno-kadrovsko službo na predpisanem obrazcu 1,65 DO 15. JUNIJA 1977. Prošnji je treba priložiti fotokopijo ali overovljen prepis spričevala zaključnega razreda in potrdilo o katasterskem dohodku, ki ga izda davčna uprava pri ob-črnski skupščini.
Za študij ob delu razpisujemo 20 ŠTIPENDIJ.
Po študijski vrsti in smeri je lahko izmed poklicev iz rednega razpisa. Prednost pri izbiri imajo delavci, ki nimajo zahtevane izobrazbe za svoje delovno mesto.
Priglasitve za pomoč pri študiju ob delu je treba oddati prav tako do 15. JUNIJA 1977 v splošno-kadrovsko službo.
Čosič tudi v Cerknici
Prav v teh dneh je končno prišlo do dogovora, da košarkarji BRESTA obiščejo tudi našo delovno organizacijo, saj le-ta iz svojih sredstev za propagando sofinancira njihovo dejavnost. Obiskali nas bodo v petek, 1. 4. 1977, dan pred pomembno tekmo z Rabotničkim in bo — upamo — obisk zanje prijetna sprostitev.
Ob 9. uri si bodo ogledali novo tovarno ivemih plošč, ob 10. uri Tovarno pohištva Cerknica, ob
11.	uri pa bo v Salonu pohištva z njimi krajši razgovor s predstavitvijo podjetja. Košarkarji z njimi bo tudi čosič — bodo pripravljeni odgovarjati na vprašanja, pa tudi zbiralci avtogramov bodo lahko prišli na svoj račun.
Propagandna tekma s KK Cerknica (po sporazumu so dolžni odigrati letno dve tekmi v naši občini) pa bo po dogovorih sredi aprila.