152. številka.
Trst, v petek tj. julija 1900.
Tečaj XXV
„Edinost"
rbais enkrat na dan. razun nedelj in
praznikov, ob ♦>. uri zvečer.
Naročititi» 7,nji<a :
Zr celo leto........2+ kron
za pol leta . ........12 _
ca četrt leta........ 6 _
iz en mesec........ 2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročrrne ae uprava ce ozira.	_____
Po tobakarnah v Trstu ?e protlajejo posamezne številke po ('» stotink (3 nvč.): izven Trsta pa po S stotink (4 nvč.)
Telefon Str. 870.
bdinest
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti Je moč!
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za vtč-kratno naročilo s primernim popuHtlin. Poslana, osmrtnice in javne zahvale tlr-inači ogiasi itd. se računajo po pogoho
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema »pravniStvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
UredniStvo in tiskarna se nahajata v ulici Cariutia štv. 12. UpruvniStvo, in sprejemanje inser;itov v ulici Molin piccoio štv. .'J. II. nadstr.
h
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija listU, „Edinost" v Tistu.
''H____ _
Proti privilegiju!
u.
Ze po vzrokih torej, navedenih v I. in IV. točki — po ozirih na veljavno ustavo in na prisego vladarjevo — je zahteva Nemcev po nemškem posredovalnem jeziku ne le temeljito izpodbita in dovedena ad absurd um, ampak moremo reci tudi, da so oni, ki stav-ljajo tako zahtevo, vrgli od sebe cinično vsaki obzir do potreb in obstojnih pogojev te države. Po vsej pravici smo mogli reči torej, da je taka zahteva naravnost revolucionarna. Sedaj pa nam povejte, ljudje božji, kako iine naj damo poli ti ki državnikov, ki išče kompromisov s tako revolucionarno zahtevo, mesto da bi isto odklonila odločno in brezpogojno. Mesto da bi državniki storili, kar so dolžni po svoji prisegi na ustavo, mesto da bi na tako zahtevo odgovorili z jeklenim non possumus, mesto da bi gledali, kako bi vse lojalne življe, vse one, ki le v vstrpljivosti, toleranci in v sporazumljenju med narodi vidijo pot do varnosti in srečne bodočnosti države — združili v odpor proti onim, ki stavljaj o take pogubne zahteve — pa so državniki polni ozirov in strahu pred zanikovalci državne ustave in zahtevajo še, da naj bi pokladali žrtve in naj bi trpeli škodo na svojih vitalnih interesih baš oni lojalni življi, na katere bi se krmitelji države morali opreti v obrambo ustave in vzlasti nje določil o ravnopravnosti narodov, kakor jo zahtevata sestava države in razvoj večine prebivalstva! Kako naj imenujemo tako politiko, ki išče kompromisov z ljudmi, niti ne meneči m i se za ekzistenčne pogoje države, in ki v potolaženje takih ljudij bri-skira druge, zdrave, Čile in napredne narode, ki bi radi — oh, kako radi ! — v cvetočem obstanku države videli jamstvo tudi /.a lastni
obstanek ?!
Vsako dajanje potuhe ljudem s pogubnimi zahtevami, z zahtevami, ki so v dija-metralnem nasprotstvu z interesi skupnosti, je destruktiven element v državi v najpo-gubnejem zmislu te besede. Slovani so večina v državi. Ali morejo torej reči, da {»oštevajo potrebe skupnosti oni, ki bi hoteli ponižati Slovane, ki jim jemljo vero, da tudi oni morejo živeti svoje življenje v tej državi in kijih gonijo v obupen boj za svoj obstanek?!
Nezmerne pretenzije Nemcev so torej destruktiven, razdirajoč živelj v državi! Dr-
žavnikom pa, ki so na višini svoje naloge in ki se zavedajo svoje-velike dolžnosti in odgovornosti, je v dolžnost, da skrbe za izdatno protitežje proti idejam, ki rušijo in razdirajo! Je-li pa treba mnogo razmišljati, kje je iskati proti težja ideji nemškega državnega jezika, ideji, proti kateri se izrekajo ne le vsi ne-nemški narodi brez izjeme, ampak tudi velik del istih Nemcev samih, torej ogromna večina prebivalstva ? Protitežje ideji nemške hegemonije je jedino in absolutn o v i d e j i j e d n a k o p r a v n o-sti, v strogem in brezpogojnem izvede n j u člena XIN. avstrijske usta v e.
To povdarja tudi resolucija :> Avstrijskega narodnostnega kluba na Dunaju« v svoji drugi točki.
V tej točki je rečeno, da člen XIX. državnih temeljnih zakonov izrecno zagotov-lja narodno jednakopravnost vseh plemen, iz česar sledi, tla bi državni jezik, kakor ga zahtevajo Nemci in o katerem ustava ne ve ničesar, degradiral in ponižal vsa nenemška plemena in ti — so večina. Avstrijskim državnikom bi bilo v dolžnost, da si enkrat napravijo točen odgovor na usodno vprašanje : je-li modra politika ona, ki bi hotela pov-speševati nekaj, česar ne bi smela že po zdravem nagonu samoobrane — ali je modra taka politika, ki večino prebivalstva sili v nasprotja in borbe z upravo države?! Oni, ki nosijo odgovornost, naj se nikar ne uda-jajo iluzijam. Samozavest slovanskih plemen je mogočno narasla. To je fakt, katerega ne odpravi nobena sila! S tem dejstvom treba računati. A narodi, v katerih je oživljena samozavest, se nikomur na ljubo ne odpovedujejo več pravici do obstanka, niti ne pravici do nadaljnega razvijanja!! Ali bi bila modra taka politika, ki bi v imenu neke namišljene, v resnici pa ne obstoječe državne koristi silila večino prebivalstva do prepričanja, da njega ljubezen in zvestoba do svoje narodnosti je nezdružljiva z državno koristjo, i:i ki bi torej to večino postavila pred usodo alternativo: odloči se : ali za ljubezen do svojega rodu, ali p a z a namišljeno korist države!! Ali naj si mislimo, da so avstrijski državniki res tako malo narodni psihologi, da res tako malo poznajo zakone v duševnem življenju narodov, da si niso že danes na jasnem : Zli kaj
se odločijo narodnosti, postavljene pred to alternativo ? !
To pa je gotovo, da pridejo v to alternativo, ako bi državna uprava silila na to, da bo ustreženo zahtevi Nemcev po uzako-njenju nemškega državnega jezika! Jedna jedina je pot. po kateri se je možno izogniti tej usodni alternativi, to je tista pot, na katero kaže II. točka resolucije narodnostnega kluba na Dunaju — pot izvedenja člena XIX. temeljnih zakonov avstrijskih !
Tu je jedino protitežje destruktivnim tendencam nemškega šovinizma. A te apostrofe ne pišemo samo na adreso državnikov, ampak jo pišemo tudi na adreso avstrijskih Slovanov samih. Kajti žalostna resnica je, da tudi med njimi ni še dovolj prodrlo to spoznanje in da so tudi oni že mnogo grešili in še greše proti najaktuvelneji potrebi. Res je: geografiška lega jim je tazlična, stopinja kulture jim je različna, glede politiške zdrelosti niso na jednaki stopinji, in potem je tudi umevno: da jim politiška, državnopravna, socijalna in tudi ekonomska stremljenja di-ferirajo v marsičem. Ali v jednem se morajo stekati stremljenja vseh : v bo r b i za i d e j o, katera jedina mora ustvariti i z-datno protitežje velegermanskim načrtom, v bo r b i — za nar o d noje d-nak o p ravnost. To idejo naj postavijo vsi — vsaj za sedaj — na prvo mesto in okolo te zastave naj se zberejo, da ideja postane meso in kri !
Po zmagi te ideje se še le odpre pot do uresničenja družili idealov naroda ! !
Politični pregled.
TRST, 6. julija 1900.
K položaju. Za to poletje ni pričakovati nobenih važnih činov od strani vlade — tako potrja tudi dunajski zaupnik praške »Politik«. Da v notranji politiki res ni pričakovati važnih dogodkov, znamenje za to vidi rečeni zaupnik v okolnosti, da so ministri začeli odhajati na dopuste.
Deželni zbor istrski. Glasom vesti v novinah se snide deželni zbor istrski dne 20. julija in sicer zopet v Koper. »Neue Freie Presse« pravi, da »vedenje Hrvatov in Slovencev ne da ničesar dobrega pričakovati«. »Neue Freie Presse« je, kakor znano, tesna somišljeniea istrske signorie in j je go-
tovo dobro obveščena o namerah signorov. Po tej konstataciji ni tež&o pogoditi, kako je prav za prav čitati tisto črnenje na škodo Slovanov. Signori so gotovo sklenili, da ne odnehajo ni za las od svojega hegemonistiškega in tiranskega stališča, pa bi hoteli, da odij pade na Hrvate in Slovence.
Komu ni znana tista perfidna taktika : doma tirani, na Dunaju hinavci, kleeeplazci in berači ? !
Glede na vprašanje sklicanja deželnega zbora istrskega brzojavljajo «Politi ki» z Dunaja, da sta poslanca Spi uči č in Laginja mi-noli ponedeljek imela dolgo konferenoo z m:-nisterskim predsednikom Korberjem in da se vsled te konference slovenski in hrvatski poslanci snidejo jutri, v soboto, v Opatiji,da se končno odločijo, da-li pojdejo v deželni zbor ali ne.
Dr. Lueger — časten občan dunajski. Včeraj je župan dunajski, dr. Lueger, položil prisego kakor časten občan du-I najski. Zapriseganje se je vršilo posebno i slovesno. Čin zapriseganja je otvoril podžupan i Strohbach, kije povdarjal, da Luegerja cenijo i v palačah in kočah. V svojem slavnostnem i govoru je dr. Lueger zatrdil, da ostane tudi odslej stari Lueger in stari agitator, ki se bo dalje boril, dokler ne pride dan, ko bomo mogli reči: država, dežela, mesto so to, kar bi morali vedno biti : srečno torišče poštenega dela, zavetišče krščanskega ljudstva.
In v drugem svojem govoru je dr. Lueger povdarjal, da hoče premagati vse težave in doživeti dan, ko »bomo slavili zmago nad vsemi sovražniki v državi, deželi in mestu.«
Iz Francozke prihaja usodna vest, da je general Jamont, ki je bil za slučaj vojne predestiniran za vrh nega poveljnika, ;podal svojo ostavko! General Jamont utemeljuje ta svoj korak z navskrižjem med njim in vlado. In to navskrižje ima svoj izvir v aferi Drev-fus. Demisija Jamontova priča torej, dajeta nesrečna afera zastrupila tudi življenje v vojaških krogih in je tudi vojska razdeljena v dva tabora, a velika večina vojaških krogov je v političnem nasprotju se se<tanjo vlado — Drevfusardov. Kdor je prijatelj Francije, mora iskreno obžalovati te razmere in to des-organizacijo v francozki vojski.
PODLIH T K K i«
Zvezda spoznanja.
.Slika s Pomjanšćine. — Piše : Slavoljub Podslapitisky
IX.
Volilna borba je minola. Razburjeni duhovi so se pomirili polagoma in življenje na Ponijanščini je zopet stopilo v svoj navadni tir. V delu in v opravilih je tudi stari San-tol pozabil zabavljati čez »kroate«. Zdelo se je, kakor bi bil za vedno zginil spomin na razburjene dneve volitev...
Stari Oič je nagovarjal Vaniča, naj se oženi, a ta je bil gluh in slep za očetve besede. To je vedel, tla pri starem Santolu na opravi ničesar, a Jucka mu ni mogla iz spomina in iz srca.
Tako so minevali dnevi, tedni in meseci, dokler se ni približala jesen.
Tu pa je prišel od vojakov domov San-tolov sin Matija in nastopile so naenkrat druge razmere.
Ako bi rekli, da naši slovenski fantje prihajajo od vojakov z večjo omiko in narodno zavestjo, nego so odhajali, bi marsikdo pač zmajal z glavo, češ : ta je pa že bosa.
To je tudi res. V vojakih se pač ne uče stvari, kakor jih potrebuje kmet na obdelovanju polja, najmanje pa se vtrjajo v narodni
zavesti. Vendar so izjeme tu. Marsikdo odnaša od doma k vojakom toliko trdnega prepričanja in odločne narodne zavesti, da je ne more nihče omajati. In taki mladeniči, ne-le, da ostajajo sami trdni in zvesti, ampak oni vplivajo v tem smislu tudi na tovariše svoje. In tako se dogaja res, da marsikdo odhaja k vojakom nezaveden, a se vrača — ako je | tam slučajno dobil zavednih tovarišev, — kakor pošten narodnjak.
Tako je bilo tudi s Santolovem Matijem. I Koje odhajal v vojake ni imel niti pojma o j narodnostnem gibanju, vrnil pa se je vzbujen in; preporojen.
Ker je bil sicer nadarjen mladenič, postal je celo podčastnik kar mu je dalo priliko da je prišel v dotiko z drugimi podčastniki, mej katerimi je bilo nekaj precej izobraženih mladeničev. Občevanje žnjimi je vplivalo še bolj ugodno na Matijo in posledica temu je bila, da se je njegovo duševno obzorje splošno razširilo.
Santolov Matija je prišel torej f'omov kakor narodno-zaveden in razumen mladenič.
Stari Santol je bil vesel svojega sina, a bil je nanj tudi ponosen, vi d da mu sin govori in ume stvari, o katerih on nima niti pojma. Matija je pa tudi znal, da je bil njegov oče poprej strasten lahon, a da bi se bil v teku let, ko njega ni bilo doma, spre-
obrnil, tega tudi ni mogel verovati. Zato je porabil prvo priliko, da je navel govorico tako, da mu je bilo mogoče spoznati očetovo mnenje. Sprevidel je takoj, da je njegov oče ostal še vedno stari. Vendar je bil sin toliko previden, da je molčal in ni dal očetu spoznati, da se ne vjema ž njim.
Ker sta pa bila z Vaničem dobra prijatelja, potožil se mu je takoj in ga vprašal za svčt, kako pot mu je nastopiti, da pripravi očeta do spoznanja. Le-ta mu ni vedel svetovat. LTkrepala sta skupno, kako bi bilo ukreniti, a slednjič sta vprašala tudi starega Ciča za svčt. Le-ta je rekel Matiju:
— Poznam tvojega očeta in bil sem že popolnoma obupal, da bi ga bilo možno kedaj pridobiti za narodno stvar. Vendar, če more kdo, ga moreš spreobrniti ti. On ima jako visoko mnenje o tebi in misli, da znaš in razumeš še mnogo več, nego znaš in zazumeš v resnici. Zato pa bo tudi tebe poslušal bolj, nego vsakega druzega. Uverjen sem, da se ti posreči ono, kar se ni hotelo posrečiti nobenemu iz med nas. On polaga na tvoje besede veliko važnost in zato ti ne bo preveč težko. A začeti moraš počasi in previdno. Začni polagoma in previdno, tajvo, da po ovinkih prideš do svojega cilja. Ko boš videl da so tla pripravljena, boš mogel šele nastopiti odkrito in naravnost.
—	Najbolje bo tako, kakor pravile Vi, da, oče (1ič.
—	Vsekako bo najboljše tako, je pristavil tudi Vanič.
Tako je bila sklenjena »zarota« proti staremu Santolu in Matija se je tudi takoj lotil, da častno reši postavljeno si nalogo.
Kakor vojak je bil na orožnih vajah na Kranjskem in Štajerskem in videl je marsikaj, česar v Istri ni. Mogel je torej že iz lastne skušnje precej pripovedovati, še več pa je znal iz knjig in časopisov, katere jc čital.
Pripovedoval je očetu, kake lepe ceste imajo »po svetu«, speljane do vsake vasice; pravil mu je večkrat: Vidite oče, tam na Kranjskem in po dragih deželah imajo v vsaki vasi lepo šolo, a pri nas nimamo ničesar. Pri nas dobite te/.k o človeka, ki zna pisati in čitati, po drugih deželah pa zna to vsaki kmet. Pa tudi pri nas bi bilo lahko drugače, ko bi oni višji bolje skrbeli za nas.
Santol je pogledal svojega sina in molčal. Le-ta pa je po dovršenem takem pripovedovanju navadno molčal, dobro ved^, da je najboljše, da prepusti očeta njega mislim, da si oče sam dela zaključke iz njegovega pripovedovanja.
In to se je vršilo dan za dnevom...
(Pride še.)
Tržaške vesti.
Promocija. Gospod Ferdinand Čeme, praktikant na deželnem sodišču v Trstu, je položil včeraj na vseučilišču v Gradcu tretji rigoroz z izvrstnim v s p e h o m, jutri v soboto pa bo promoviran doktorjem prava. Mlademu doktorju in njega vsikdar izgledni rodoljubni družini izrekamo svoje najprisrč-neje čestitke.
Mladi gospod doktor je Barkovljan. Zanimivo je, da je ravno letos minolo 30 let, odkar je bil promoviran prvi barkovljanski domačin, gospod dr. Simon Pertot.
Imenovanja in spremembe v šolski stroki. Minister za nauk in bogočastje je podelil profesorjema c. kr. državnega gimnazija v P ulj u dru. Karolu Maverju in dru. Rudolfu AVeisshauplu mesti na dunajskih gimnazijah ; začasni učitelj goriškega gimnazija Alojzij Stockmair je imenovan pravim učiteljem ravnotam, dr. Edvard Castle pravim učiteljem na državni realki v Gorici, začasni učitelj Ivan Gangl pravim učiteljem na gimnaziju v Pulju in začasni učitelj dr. Valentin Pollak pravim učiteljem na državni realki v Trstu.
Poziv. Nekaj tržaških častilcev pesnika Simona Gregorčiča je nedavno temu poklonilo istemu krasen album. Ali album je — prazen. Dotični pa so izvedeli sedaj, da je pesniku prisrčna želja ta, da dobi za poklonjeni inu album nekaj slik poznanejih tržaških Slovencev in Slovenk. Obračamo se torej do onih tržaških rodoljubov oziroma rodoljubkinj, ki bi hoteli ustreči tej želji pesnikovi, naj svoje fotografije čim prej do-pošljejo našemu uredništvu, ki jih potem skupno odda na pristojno mesto.
Nekaj novega. Neki hudomušnež nam piše pod gornjim naslovom: Oprostite, gospod urednik, da se drznem tudi jaz — dasi z okorno roko - napisati člančič, ali notico, kakor že Vi pravite tem rečem! Dosedaj sem rad in pazljivo čital « Edinost* in vse slovenske liste. Moje in mojih tovarišev veselje je bilo največje, ko smo opazili kak tiskoven ali celo slovničen pogrešek !
V takem slučaju je bila sodim takoj pri rokah! Eden je rekel: ta »Edinost* je vsak dan manj vredna, tu ne najdeš, nego kleče-plaztvo, vse prekuhano in kar je najslabše : vse polno teh prokletih tiskovnih pogreško v!
Drugi je našel, da je v našem dnevniku vse preveč otročarij! Tretji, da je »Edinost« preklerikalna itd., itd.! Da pa ne bi kateri slovenskih listov zavriskal od veselja, mu moram hitro povedati, da vse, kar seje govorilo o »Edinosti*, je veljalo tudi za vse ostale slovenske liste in izjema je bila le glede laških in nemških, ker teh ni nobeden kriti koval !
Med to vrlo družbo — kritikov se je pa — ne vem : kako — vrinil nekdo, ki nam je pokvaril ves »špas», ker nas je prav «fino» ozmerjal, mene: c Vsaki vrag bi sedel lepo v kavarni, gostilni, ali celo na kakem vrtu, ter lovil pike in akcente, ali: eno je kritikovati, drugo je — pisati!
Najsmešneje pa je, če kdo, ki je ves po-poludan presedel v kavarni ter prečital vse manjše, veče in največe liste od tržaškega «Piccola» pa do dunajske «Neue Frcie Presse»
—	če tak človek, pravim, saturiran in nasičen vsega, prijemlje slov. list v roke in primerja ! Ni vraga, da ne bi bil rezultat ta, da slovenski list ni nič vreden!
Vabim torej slavno gospodo, cnaj prime pero v svojo desno rokoc in naj skuša napisati kaj malega za naše liste, z čemer bo koristila tisočkrat več, nego koristi vse tisto nepremišljeno kri ti kova nje ! Vsakdo, ki ima le količkaj sposobnosti v to, naj napiše kaj po svojem ukusu in videli boste, da se vse naše časnikarstvo takoj zboljša! Kako zanimivo in mnogovrstno bo!
Paziti morate na dostojno obliko in držati se vedno le stvari ; kajti osebno napadanje je vsikdar odijozno in kar je še huje
—	je nevarno za odgovorne urednike!»
Tako nekako nas ie jel obdelovati ta novi modrijan in to me je napotilo, da spišem — prvikrat v svojem življenju — teh par vrstic za Vaš list. To je nekaj povsem novega, da iz zakotnega kritikastra postaja
—	aktiven sotrudnik (ako ine sprejmete v svoje kolo?), zato sem tega prvenca naslovil z «Nekaj novega® !
Ako se mi posreči, da dosežem to «mi-lost», hočem pregovoriti še ostale svoje tovariše v kritikasterstvu, da začnejo tudi oni delati in pomagati po možnosti vsaj onim uredništvom slovenskih listov, katera res delajo za korist naroda.
To, kar sem napisal do tu, je le nekak uvod, kateremu naj bi sledilo kaj bolj važnega, ali kaj naj vam pišem, ko mi ne prihaja ničesar na misel! V kavarni sem mislil, da bi kar na mah spisal celo «Edinost* in to ^*se bolj fino, nego jo pišete Vi! AH glej ga vraga : sedaj, ko sem res pričel, že uvi-devam, da — ne moremo! Danes nisem pri volji, zato odložim tisti namerjani članek za jutri. Vem sicer, da Vi ne morete in ne | smete reči tega, ker mi hočemo Čitati vsaki dan in Bog ne daj, da bi Vi enkrat rekli : danes ne izdamo lista, ker nismo bili pri volji in nismo imeli važnega gradiva ! Vem, da Vi ste plačani za to, ali vem tudi, da imajo dnevniki drugih narodov najmanj po 5—6 urednikov, česar pa slovenski listi ne zmorejo! Vem, da imajo drugi po več stalnih poročevalcev od različnih krajev sveta, do-čim jih Vi — iz poznanih vzrokov — ne morete imeti, ali mi Slovenci smo energični ' v zahtevanju — sicer ne kažemo te energije nasproti vladi in nasprotnikom,' pač pa nasproti — težakom na narodnem delu. Nasproti tem ne poznamo milosti in pardona. Tako zahtevamo, da naši listi morajo biti popolni ! Pa pri tem nismo tako bedasti, da bi si belili glavo z vprašanjem: kaka so sredstva, kijih imajo na razpolago naši listi?!
Za danes naj bo dovolj ! Ako sprejmete ' to in — ako se moji tovariši v pikolovstvu izrečejo pohvalno o tem mojsterskem delcu — potem se bomo videli še.
Da bi pa pisal in gubil svoje slobodne ure le za to, da bi me drugi v plačilo še napadali — menim : tega in toliko ne more nikdo zahtevati od mene ! ! Vi slovenski časnikarji po poklicu pa se že morete sprijazniti z mislijo, da je Vaš hrbet javen pašnik, po katerem more pasti svojo besedičavost vsakdo, komur je — dolg čas ! !
Pikolovec.
Deficit. Zopet je tu pošast, ki se ^feivi in redi od leta do leta. Deficit je zopet tu in sicer snažen in čeden, da ne dela sramote niti uzorni občinski upravi tržaški. Iz proračuna, kakor ga je izdalo mestno računišče, posnemamo, tla je za leto 1901 proračunjeno rednih dohodkov K 7.438.190, stroškov pa K 7.772.870. Primanjkljaj v ordinariju bi znašal torej svotico K 330.080. Tako je izračunalo mestno računišče. Ali municipij je bolj skeptičen, ker se mu zdi, da bodo potrebščine še veliko veče, zbog česar primanj- ; i kij aj v ordinariju naraste na še čednejo svo- ; tico K 682.790.
Izredne dohodke je mestno računišče izračun i lo na K 40.710, izredne stroške pa K 1,344.200. Skupni deficit bi znašal torej tam okolo dveh milijončkov. Gospodje na municipiju so se menda sami ustrašili tega; sijajnega vspeha racijonalne občinske uprave njihove in so brisali razna velepotrebna dela, ki so bila v proračunu račun išča. Tako so deficit zopet stisnili na 539.290 K. No »Avanti« sodi, da to je mistifikacija, pesek v oči davkoplačevalcev in da se marsikateri trošek, ki so ga brisali, vendar-le napravi v resnici. O pokritju deficita ne govori proračun ničesar.
T svarilo. Včeraj zjutraj so barkovljanski ribiči blizo Miramara pod lastnima ladijema zagledali morskega volka, ki je moral tehtati več kvintalov. Ribiči so bili v nevarnosti, da jim žival preobrne ladij i, zbok česar bi se bilo lahko pogubilo 12 življenj. Rešili so se tako, da so streljali na žival ter jo suvali z vesli. Ker je sedaj doba kopanja in se zlasti otroci radi spuščajo od brega v j daljavo, naznanjamo to v svarilo.
Bete pod avtomobilom. V sv. Križu se je te dni primeril — kakor nam poročajo od tam — dogodek, ki mora razburiti vsakega človeka, ako le Čuti — človeški. Po | cesti je pridrdral avtomobil in v avtomobilu je sedela fina družba. Na cesti blizo vasi je stalo triletno dekletce, a njega mati je deLla na njivi poleg ceste. Avtomobil je podrl de- i kletke in kolesa so se zavrtila čeznj, a av-1 tomobil s plemenito in fino družbo — v kateri je bila menda tudi neka dama — je drdral dalje, kakor da se ni ničesar zgodilo. Včerajšnji »Piceolo« skuša nekako opravičevati rečeno družbo, češ, avtomobil je bil v polnem teku, a dekletce je povsem nenadoma hotelo preteči cesto, zbok česar ni bilo možno pravočasno ustaviti avtomobila. Prazni izgovori : po vaseh in blizo vasi, kjer hodijo ljudje sem in tja in se je vedno bati nesreče, naj sp vozi previdno. Ali tudi ko bi pustili veljati ta izgovor : to je kričeče, to je neodpustno, da so se gospoda mirno vo-
zili dalje, da se niti zmenili niso za poško-de^ ano dekletce, da torej niso storili, kar bi jim veleval že čut človekoljubja, tudi če bi oni ne bili nič krivi. Mar mislijo ti bogati gospodje, da življenje siromaka n i nič vredno, morda niti toliko, kolikor njihov šport?! Ali menijo celo, da morejo vse poravnati s par goldinarji ? ! Menda že, saj čujemo, da je dotični lastnik avtomobila že večkrat imel slične sitnosti, a vsikdar se mu je izšlo tako, da ga ni bolelo. Zato bi pa že trebalo, da ga oblasti enkrat temeljito pouče, da tudi življenja in zdravja siromaka se ne plačuje ni z desetaki ni s stota ki, ker življenje je življenje, tako siromakovo kakor bogatinovo; da torej oni, ki spravlja zdravje in življenje druzih v nevarnost sodi, v — zapor, pa bodi bogatin ali siromak.
Dražbe premičnin. V soboto dne 7. julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Molino a vapore 5, pohištvo; ulica Chiozza 39 in ulica Risorta 1 B, konj kočije in pohištvo; ulica Alfieri 1, pohištvo; pri sv. Mariji Magd. zgornji 320, pohištvo, ulica S. Sebastiano 2, po&štvo ; ulica Torrente 26, pohištvo.
V bolnišnico so včeraj sprejeli: 32-1. Angela Lenarduzzi, dninarja v neki tovarni za milo, ki se je nevarno ranil na delu; 49-letnega Andreja Bražeka iz Barkovelj, ki je sinoči padel z nekega zida ter si zlomil nogo in se tudi inače nevarno poškodoval : 33-letnega dninarja Petra Petronia iz trga Barriera št. 1 v opazovalnico za umobolne in 8-letnega Antona Tominca iz Skork-Ije, ki si je v igri zlomil roko.
Vremenski vestni k. Včeraj: toplomer i ob 7. uri zjutraj 22.1, ob 2. uri popoludne
1	28.8 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 760*9
—	Danes plima ob 6.2 predp. in ob 5.10 pop.; oseka ob 10.48 predpoludne in ob —.— popoludne.
Praznik sv. Cirila in Metoda je mladež družbine šole pri sv. Jakobu včeraj obhajala s sv. mašo, katero je v župni cerkvi daroval č. g. kapelan Vinko Dolenec.
Maši je poleg nežne dece prisostvovala ogromna množica rodoljubnega občinstva. Med tem smo opazili tudi gospico Milko Mankočevo, gospo Marico-Bartol in gospo Mašo Gromovo, kakor zastopnico ženske podružnice. Po dovršenem cerkvenem obredu se je pod spretnim vodstvom gospe Maše in družbenih učiteljic pogostila vsa šolska mladina se sladkim pecivom in malinovcem. — Ta dar velikodušnih naših dam začrtal se je v srcih ukaželjne mladine v trajen spomin na njihovo dobrotljivost in na slovanska bla-govestnika, katerih praznik obhajamo danes.
—	Pod bleščečim praporom le-teh jadrajmo bojevito proti bodočnosti slovanski, smehljajoči se nam v daljini. — Petje pri sv. maši je blagohotno oskrbel g. Rakuša, za kar mu jbodi tem potom izrečena srčna zahvala. «Malčku* na lesnem trgu zopet letos ne prija, da je imenovani gospod razsvetlil okna svojega stanovanja. Odpustimo mu to nestrpnost vsaj i se vsak najrajše praska tam, kjer g*a srbi.
Za vodstvo si. šole A. Kosec.
Darovi za moško podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu : Tržaška hranilnica in posojilnica 50 K, v društveni gostilni pri sv. Jakobu nabral Jakob Sna bel 4 K. Doministi v Truškah 10 K.
Ciril-Metodov dar za uiosko podruž-1 lliCO V Trstu: gg. Vatovec Anton, trgovec
2	K, Oelan I. 2 K, Pogorelec Ivan, uradnik 10 K, Slamič I., duhoven 2 K, Bartol G., uradnik 2 K (v Trstu), Repina Valentin j na Premu 10 K, Jesenko I., profesor v Poljanah 10 K, Prešel Marija 4 K, Pertot Anton 1 K, (Bazovica), dr. Janežič, Vo- ; loško 2 K.
Nadaljni darovi naj se blogovole pošiljati podružničnimi! blagajniku, Simonu Skrin-jar via Stadion 19 I.
Ciril-Metodijski dar. Ženski podružnici so došli nastopni darovi : ga. Antonija Šabec 50 K, ga. Zinka Rvbaf 5 K, ga. Marija Dekleva 2 K, g. Ivan 10 K, ga. Duška
3	K, ga. Franja Macak 2 K, ga. Mici Pret-ner 5 K, g. Kduard Horak 10 K, ga. Rupel Elvira 1 K, ga. Zmagoslava Zelen 1 K, ga. Franja Ipavic 1 K. Nove udinje so pristopile sledeče: gdč. Mici Perha%-c, ga. Amalija Krže, ga. Pavlina .Sumi, ga. Antonija Stet-kievič pl. Kosciesa, ga. Ana Kumar, ga. Viktorija Lah.
Pevsko društvo »Zarja * v Hojami
vabi na veselico s plesom ki jo priredi v nedeljo dne 8. julija 1900, ob 5. uri in pol popoludne v prostorih gostilne »Narodnega doma« v Barkoljah. Vspored : 1. »Na zdar«. koračnica, godba. 2. Laharnar: »Dijaška«, moški zbor. 4. Zajec : »Davorija«, godba. 4. A. Foerster: »Ah, ni li zemljica krasna?«, mešani zbor. 5. »Ciganka«, sinfonija, godba, 6. H. Volarič: »Trobojnici«, moški zbor. 7. Novak: »Hrvatskim prndjedovinam«, godba.
Volarič : »Na planine«, mešani zbor. T liček : »Kovač v gozdu«, fantazija, godba. 10. A. Foerster: »Domovina«, mešani zbor s samospevom tenora. 11. Gerbec - \Vagner: »Slovanski svet ti si krasan«, venec narodnih pesni, godba. 12. Ples. — Pri veselici in plesu bo svirala dobroznana \Vagnerjeva godba. — Vstopnina na veselico 25 nvč. za osebo: vstopnina k plesu 25 nvč. za osebo.
Na to veselico opozarjamo posebno naše občinstvo in uverjeni smo, da isto stori svojo dolžnost. Nič ne de, da bomo imeli v nedeljo dve slavnosti, saj — no o tem spregovorimo besedo jutri.
Vesti iz ostale Primorske.
X Nesrečnežem v D o l e n j a h pri Jelšani je podelilo Njeg. Veličanstvo iz najviše lastne blagajne podpore 4000 lv in vlada je istočasno istim določila znesek 10.000 K j kakor nepovračljivo podporo. Ta zneska se izplačata prihodnji teden.
Vesti iz Kranjske,
*	Prispevkov z a c i v i 1 n o godbo i v Ljubljani je nabranih dosedaj med meščanskimi krogi nad 1600 kron.
X Mestno kopališče v Ljubljani. Da se zlasti delavcem omogoči po-; rahljanje mestnega kopališča, sklenil je občinski svet v svoji zadnji seji, da bo mestno ljudsko kopališče v prihodnje otvorjeno od sedmih zjutraj do ene popoludne (dosedaj je bilo odprto le do 12. ure) in od treh popoludne do 8. ure zvečer. Na ta način bodo delavci lahko opoludanski odmor porabljali za kopelj v ljudskem kopališču. Ta ukrep občinskega sveta ljubljanskega zasluži popolno priznanje.
*	A m e r i k a in H r v a t s k a. Pod tem zaglavjem piše »Slov. Narod« : To sta zdaj obljubljeni deželi za naš — kmetski stan! Minole dni je šlo kakih 50 fantov in mož z Dolenjskega v »šume« žagat in tesat drva, hlode in drug les. Ženski svet v tovarne in
i podobne mestne službe, možki pa ven na tuje. Lepa perspektiva se nam odpira na : deželi ! — Kes žalostna je slika o propadanju i slovenskega kmetskega stanu, ki je temelj našemu narodu. Kaka bo naša bodočnost, , ako bo propadanje tako rapidno nadalje-: valo? !
*	Za zgradbo novega Franc-Jožefo-voga rnostu v Ljubljani so že pričeli s pripravljalnimi deli. — Gradi se že f.idi nova
; cesta od Gradišča do Bleiweisove ceste v [ostalem delu — Igriške ulice Blehveisova cesta.
*	Imenovanje. Suplent na višji gimnaziji v Ljubljani g. Milan Mencinger je imenovan rednim učiteljem na gimnaziju v Kočevju.
*	Ruski gost n a Kranjskem. Pred včeraj je prišel v Kropo ruski pisatelj in profesor Vsevalot Vladimirovid Svadkovski. Spremljata ga soproga in sin. Iz Krape je g. Svadkovski odpotoval na Bled.
Vesti iz Štajerske.
— Slomšekova s I a v n o s t na P o-inikvi dne 4. avgusta utegne biti — sode ; po velikanskih pripravah in mnogobrojnih prijavah udeležnikov — izined najlepših slovenskih narodnih praznikov v zadnjih letih.
Obširni in zanimivi vspored, ki se začne razpošiljati prihodnji teden ob enem z vabili, priobčujemo danes samo v glavnih potezah.
Zjutraj ob l/27. in 8. uri slovesni vspre-jem gostov na kolodvoru. Ob 10. uri slovesna maša, pri kateri bo pelo slav. celjsko pevsko društvo in igral oddelek narodne godbe v Celju. Po maši odkritje spominske plošče na šoli; potem banket: po banketu skupni odhod na Slomšekov rojstni dom : zvečer koncert.
Na slavnosti so obljubila mej drugimi sodelovati si. narodna društva: celjsko in ptujsko pevsko društvo, združen učiteljski
Klossu, svetniku na pomorskem uradu Robertu \Y i e s e l b e r g e r j n in ministerialnemu nižjemu tajniku trg. ministerstva, v uporabi na tukajšnem pomorskem uradu, Nikolaju Ve-r o n a.
Iz istega vzroka je cesar podelil: vitežki križec Fran Josipovega reda deželnemu zdravstvenemu nadzorniku dr. Emilu M e e r a u s it, pomorskemu zdravstvenemu nadzorniku dr. Viljelmu Strasserju, mestnemu fiziku tržaškemu dr. Hadrijanu M e r 1 a 11 u in kapitanu Llovda Josipu S uči ću; zlati zaslužni križec s krono ravnatelju pomorskega lazareta Trifunu N i c o l i e h u in bivšemu zdravniku Llovda, dru. Ivanu D i 11 r i c h u : srebrni zaslužni križec premogarju Llovda Matevžu
M a r k o v i č u.
■
Cesar Viljelin v Kielu.
BRUNSBUTTELKOOG 6. (K. B.) Cesar Viljelm se je podal danes v jutro od tod v Kiel, kjer ostane dalj časa. Cesar bo bival na krovu ladije »Hohenzollern«.
Ustaja na Kitajskem. LONDON <>. (K. B.) Brodrick je iz-izjavil v spodnji zbornici, da je angleška vlada priobčila kitajskemu poslaniku, da bodo j kitajske oblasti v Pekingu osebno odgovorne, ako bi se zgodilo kaj hudega članovom poslanstev ali ostalim ptujcem.
DUNAJ 5. {K. B.) S ces. ladije »Zenta« brzojavljajo: Sfel, došel iz Pekinga, pravi, da je c. in kr. poslanstvo bržkone razrušeno. Oddelki tujih čet so združeni v angležkem poslanstvu, kjer jih obstreljajo Kitajci. Neki nemški oddelek je zasedel mestna vrata. Ži-! vil in streljiva je le še malo. Rešitev nemogoč a. — Amerikanske ladije »Ore-gon« niso mogli ganiti. — Ruski podadmiral je osebno čestital na junaštvu c. in kr. oddelka z »Zente« o naskoku na Taku. i „
HAAG 5. (K. B.) Minister za vnanje stvari je v prvi komori priobčil brzojavko nizozemskega konzula v Shanghaiu, glasom katere je nizozemsko poslanstvo v Pekingu razrušeno in položaj n a severu skrajno resnoben.
LONDON 5. (K. B.) »Dailv Ne\vs* javlja dne 3. t. m. iz Shanghaia : Podkralj v Nankingu je proglasil bokserje za roparje ter zaukazal, da jih treba obglavljati brez obotavljanja.
LONDON 5. (K. B.) »Times« javljajo iz Shanghaia dne 4. t. m. Zvezne čete sodne | 30. junija ob 8. uri zjutraj naskočile kitajski del Tientsina. Ob 2. uri pop. je bilo mesto v rokah zveznih čet.
LONDON 5. (K. B.) Večerni listi javljajo iz Shanghaia dne 4. t. m.: Cesar se j e dne junija usmrtil z opijem. V to ga je prisilil princ Tuan. Cesarica-i u d o v a je sledila njegovemu vzgledu, a še živi. Pravijo, da se jej je vsled zavži-tega opija zmešalo v glavi. Ta izjava je došla uradnim potom iz nemških konzularnih ; krogov.
LONDON 5. (K. B.) »Times« javljajo dne 3. t. m. iz Shanghaia : Glasom vesti iz verodostojnega vira, ki jo je prinesel sćl, ki je zapustil Peking dne 27. junija, je istega dne lo.OOO bokserjev in kitajskih vojakov napadlo poslanstva, a bilo z zgubami odbito.
Vse spremstvo cesarjevo in cesariee udove pripada družbi bokserjev.
LONDON 5. (K. B.) »Reuter« javlja včeraj iz Cifua : 800 francoskih vojakov je prispelo včeraj v Taku z dvema baterijama vojnih topov. Zavezniki pričakujejo pomoči; prej ne morejo proti Pekingu. Sedaj pričenja doba deževja, vsled česar je maršira nje in prevažanje sila težavno. Bržkone nastanejo povodnji. Pred jesenjo bo težko mogoče, da bi prodrli do Pekinga.
SHASGHAI 4. (K. B.) »Reuter« javlja : Trije Kitajci, ki so bili v Pekingu v s službi Evropejcev, so zbežali iz prestolnice ter poročajo, da so se vsi tujci, kakih 1000 ljudi, vštevši 400 vojakov, 100 kitajskih carinskih uradnikov, ženske in otroci nahajali v poslopju angležkega poslanstva, dokler jim ni zmanjkalo streliva in živil. Poslanstvo da je upepeljeno in vsi tujci p o m o r j eni. Pravijo, da sta cesar in cesarica udova zastrupljena.
PETROGRAD 5. (K. B.) Brzojavka podadmirala Aleksejeva, poveljnika generalnega štaba v Port Arturu, z dne 1. t. m. pravi : V Taku je prispela dne 30. jnnija iz Pekinga sledeča verojetna vest z dne 23. junija : Kitajski vojaki so na poti v Tsung-li-Vamen umorili nemškega poslanika. Umrl je v Tsung-li-Yamenu. Rusko poslanstvo je do polovice razrušeno. Ostala poslanstva so sežgana, razven angležkega, francoskega in nemškega, v katerih so zbrane zvezne čete. Bokserji so jih obkolili. Pomanjkanje živil postaja občutno. Položaj je kritičen, pomoč nujno potrebna. V Pekingu združujejo 30 tisoč mož.
LONDON 6. (K. B.) Listi javljajo iz j
i
Shanghaia 4. t. m. : 30.000 Kitajcev, ki so se pokazali na severu in vzhodu od Tien-j Gsina, je bilo odbitih po ruskih in japonskih I četah. Dan za dnevom dohajajo Kitajcem po-' možne čete iz Mandžurije.
DUNAJ (K. 5. B.) Glasom brzojavke je ces. ladija »Cesariea in kraljica Marija Terezija« včeraj prispela v Aden. Danes odpluje v Colombo. Na krovu je vse zdravo, j BEROLIN b. (K. B.) C. in kr. poslanik pl. Szogvenv je po nalogu naše vlade izrazil nemški vladi najhuji gnev nad umorje-njem nemškega poslanika v Pekingu ter prijavil sožalje na tem nezaslišanem dogodku, nemška vlada je izrekla svojo toplo zahvalo za ta izraz sožalja.
LONDON 5. (K. B.) Listi se zavzemajo za to, da bi diplomatje dovolili Japonski, da začne premikati svoje Čete, ki jih ima pripravljene ter da prepreči, da bi v Pekingu ne posekali Evropejcev, ako to ni že prepozno. Listi naglašajo, koliko odgovornost jemlje nase vsaka velevlast, ki bi iz kakih postranskih vzrokov hotela preprečiti osvoboditev Evropejcev v Pekingu.
Uvod v nauk o trgovini.
I. občni del.
Drugi oddelek.
Upliv države na trgovinsko poslovanje in promet blaga.
(Dalje.)
Državna korist zahteva časih, da se svobodni promet blaga omejuje. To se godi na ta način, da država zadržuje izključno /a sebe vršenje trgovine z nekaterimi predmeti (državni monopol, izključno trgovanje države), kakor n pr. glede trgovine s tobakom, soljo, smodnikom itd. Drugo sredstvo omejevanja so d a v k i, ki služijo ali samo v povečanje državnih dohodkov, ali pa tudi gospodarskim koristim narodov. Monopol kovanja denarja, vodenje poštne, brzojavne, železniške itd. službe na lastni račun (v sv«iji režiji), moramo tudi smatrati kakor omejevanje trgovinskega poslovanja zasebnikov zaradi koristi celote.
Davki na trgovinsko blago spadajo med posredne davke. Plačujejo jih fabrikantje ali trgovci uvozniki, ali pa na zadnje, vsled povečane cene, potroševalei. Te davščine plačujemo ali kakor davke na surovino ali na i z d e 1 k e, v poslednjem slučaju navadno že o izdelovanju dotičnih proizvodov, n. pr. pri pivu, žganju, sladkorju itd., ali pa v obliki u žitni ne ^potrošarine ob uvažanju blaga v veča mesta, kjer se imajo isto potrošiti), ali pa končno kakor carino, ki jo plačujemo že o uvažanju blaga, časih tudi o izvažanju surovine, na meji.
Ako je na uvoz tujih industrijskih proizvodov uvedena carina za to, da bi država
Proti k a š 1 j u,
grloMu. liripavosti, upadanju glasn, kataru itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd.
Dobivajo se v Jkutljieah v Prendinijevi lekarni v Trat« in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
OBUVALA!
PEPI KRAŠEVEC
pri certri S7. Petra (Piazza Rosario pod IjudsKo šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke
Poštne naročbe §<e izvrše v tistem dnevu. OdpoŠiljatev je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno M ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in ™ točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se priporoča
Josip Stantič
Čevlj. mojster
i
i
i
S
Trgovina in promet.
Odškodnina za svinje,
pobite zaradi prašičje kuge je za mesee julij 1900 določena po povprečni tržaški ceni v mesecu juniju na 1 K 20 st. za klg.
Velika zaloga
solidnega pohištva 10 tauecarii
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trs* San CrioTanni hšt. 5. (hiša Dlana). Absolutno konkurenčne cene.
Moje pohištvo donese srečo.
Zahvala.
pevski zbor, al. telovadno društvo »Celjski Sokol«, »1. narodna godba v Celju.
Z oz;tom na krajevne razmere, se si. narodna društva kakor tudi čč. gostje posa-mičniki naprošeni, da prijavijo čim preje svojo udeležbo.
Prijave vsprejema in daje potrebna pojasnila : Pripravljalni odbor za Slomšekovo slavnost na Ponikvi ob južni železnici, Štajersko.
Razne vesti.
Pogrebsčina navidezno umrlega. Grozen slučaj se je pripetil v kraju Krefnja v ko-mitalu biharskem na Ogerskem, kjer bivajo Rumuni. Pred nekaj dnevi je namreč ondi umrl najbogatejši kmet, Jurij Gaja. Proti polu noči, ko so sedeli sorodniki pri pogrebni pojedini v drugi sobi, poleg katere je ležal Gaja na mrtvaškem odru, zaslišali so neki sumljiv šum. Nekaj pogumnih mladeničev je listalo, da bi pogledali, kaj je. A v tem hipu že so se odprla vrata in na pragu se je prikazal v belem mrtvaškem prtu — Gaja sam. Neopisen strah se je polastil navzočih, nekateri so se poskrili pod mizo, nekateri pa so hiteli proti izhodu. Namišljeni mrlič je takoj razbral situvaeijo ter skušal pomiriti svoje sorodnike klicajč jim, da nikakor ni resnično umrl ter da hoče žnjimi vred še dolgo živeti. Na to je sel tam na svoj prostor koncem mize, za njim so prisedli zopet tudi sorodniki, ko so videli, da nimajo opraviti z duhovi in kmalo so kupice veselo zazvenele. A stvar vendar ni imela poteči tako veselo. Žena Gajeva namreč ves ta čas ni bila v sobi in ni nič vedela, kaj se je zgodilo. Ko je pa »topila v sobo in zagledala svojega domnevno umrlega moža, kako sedi zavit v mrtvaškem prtu koncem mize, zakričala je ter se zgrudila mrtva. Na Gajevem dvoru se je drugo jutro res vršil pogreb, a nesli niso gospodarja, marveč njegovo ženo.
Nekaj za smeh. Mrtvi ustajajo! Svet je
menil, da je tisti italijanski general Greste Bara ti eri moralno mrtev za ves svet in za vse čase in da le spomenik, ki si ga je postavil sam se svojim divjim begom v Afriki, ko je sam, s£ svojim sijajnim izgledom kazal svojim vojakom, kako se sovražniku kažejo — pete, spominja, da v kakem zatišju živi Oreste Baratieri v zasluženi pozabnosti. Svet se je motil. Oreste je vstal zopet in je povedal svoje avtoritativno menetije celo o revoluciji v Kitaju. Mož obžaljuje namreč, da Ita-lijn ni poslala svoje vojske v Kitaj, kajti, tako meni, nobena vlast Evrope nima vojakov, ki bi se mogli p r i m e r j a t i z italijanskimi za službo v daljnjih krajih.... In človek naj bi se ne držal za trebuh ? ! Afrika govori . . . Baratieri sodnik o vrlinah vojaštva . . . ! To je »za poet«. Ce kaj, dokazuje baš to vso dekadenco naroda italijanskega, ker z nekakim ponosom ponateiskujejo take neslanosti in ne slutijo, kako neznansko sc smešijo s tem.
40 milijonov taelov ali 100 milijonov mark je zapustil najvišji evnuh kitajske ce-sarice-vdove, imenom Lie-lien-vin, ki je umrl koncem minolega meseca. Ta mož je bil ce-saričin ljubljenec ter se je ves čas grel ob j žarkih njene posebne milosti. Kdor je hotel , kaj doseči od cesarice, moral je najprvo za drag denar kupiti si naklonjenost evnuha j Ijie-lien-vina. Vsaki od princa do mandarinov se je posluževal tega orodja in ker je evnuh vedei, koliko velja, zahteval je od svojih žrtev ogromne svote ter sploh ni nikogar več spustil iz rok, ki se je le enkrat obrnil do njega za prijazno podpiranje njegovih želj pri vladarici. Tako si je Jjie-lien-vin pridobil ogromno premoženje.
Drago spalnico iina Araerikanec S. Mar-chand. Naročil si jo je v Parizu za malenkost 4,882.200 frankov. Na postelji, ki je iz ebenovine, zlata in slonove kosti, so delali 2 in pol ieta in ne stane nič več nego poldrugi milijon. Stoli stanejo 2 in pol milijona ; mizica pa 200.000 frankov. Bog v6, da - li k u rij oz nega Amerkauca v tako dragi spalnici ne bo nikdar glava bolela ?!
Brzojavna poročila.
Odlikovanje.
DUNAJ 6. (K. B.) »\Viener Zeitung« priobčuje, da je cesar v znak priznanja za velike zasluge o priliki zatiranja kuge, ki se je pojavila na parniku »Bereniee*, dpvolil, da se izreče najvišje priznanje predsedniku pomorskega urada v Trstu Ernstu B e e h e r j u, pomorskemu višjemu nadzorniku Antonu
Podpisana, globoko ganjena, se zahvaljuje vsem onim osebam, katere so na kateri-koli način počastile spomin najljubšega jim glavarja, gospoda
ŠTEFANA TEMISTOKLEJA PAXIMADI,
kakor se tudi zahvaljuje slavnim c. kr. redarstvenim oblastim na uzornem vzdrževanju reda mej pogrebom.
Rodbina Paximadi.
zavarovala domačo industrijo pred močnejšo tujo konkurencijo (od lat. concurrere-tekmo-vati), imenujemo tako davščino zaščitno carin <».
V7 takem slučaju uporablja država p r o-t e k c i j o n i s t i š k i ali zaščitni z i s t e m j Ako pa je svobodni uvoz obrtnih proizvodov iz inozemstva dovoljen, imenujemu to svobodno trgovino (svobodno tekmovanje domačih in tujih obrtnikov med seboj, kakor se to godi n. pr. na Angležkem, kjer se ne bojijo tuje konkurencije).
Država vzema v svojo zaščito tudi zasebne koristi, ako doseza s tem obče zboljšanje narodno-gospodarskih koristi.
Tako d sija država patente na iznajdbe (patent-javno pismo, ki potrjuje kakšno pravico). S patenti zagotovlja država izumitelju ali pop< lnjevalcu kake gospodarske proizvodne priprave (orodja, strojev itd.) izključno pravico (privilegij, lat.), da sme on edini pomnoževati dotični izdelek ter uživati dohodke, ki mu jih prinaša to pomnoževanje. Tako se država zavzema za pravice tistih, ki so s svojo nadarjenostjo in znanjem povspe-šili obči gospodarski napredek, ter prepreča s pomočjo takih privilegijev, da bi izumitelj dobil konkurenta, ki bi zamogel morda hitreje izdelovati iznajdeni proizvod ter bi s tem jemal iznajditelju zasluženo nagrado za njegov trud.
Država pa nudi tudi možnost, da industrijalci za morejo svoje vzorce in modele za nekaj časa ščititi preti podraževanjem ter da tovarne, ki hočejo dati svojemu blagu gotove znake ali žige, morejo iste braniti pred tuji) konkurencijo kakor svojo izključno last. (Zakon v obrano obrtnih zamek). Z varovanjem obrtnih znamek, tovarniških žigov pre-prečano, da bi se kak konkurent ne poslužil tuje priznane znamke (marke), da bi hitro našel kupcev, ali pa da bi s pomočjo takega žiga slabše blago ne prodajal za boljše ter tako škedil sol dnemu podjetju prvega la-sttnika tega znaka.	(Pride še.)
Denarni trg.
Xa dunajskem javnem trgu je bilo dne 4. t. m. precej denarja na razpolago ter so znašali stavki za bančne akcepte prve vrste 4'///,,. Tupi v Berolinu se je položaj nekoliko /boljšal. Tam je zasebni diskont padel na V/0.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo : za večkratno insercijo pa se cena ptimerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu.
FILIJALKA
BANKE UNION
V TRSTU
e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor:
a)	Vsprejema uplačila na tekoči račun ter jih brestuje:
Vrednostne papirje:
po	proti 5 dnevni odpovedi
97 0i	1 "J
-i - H 9 "> ** -	n
- 3\'4°'0	4 mesečni
31/	8 *
n " 2 0 — ° -	"t
., 35'8°/0 „ 1 letni Napoleone:
po 2 °0 proti 20 dnevni odpovedi
on c i	40
1 - /s IO rt	i	rt
i 23;40/o „ 3 mesečni „
€t o	L-
n ° o rt ° n	i
Tako obrestovanje pisem o uplačilih velja od 25 oziroma 2. avgusta naprej.
b)	Za giro-conto daje 2*/4°/0 do vsakega zneska: | izplačuje se do 20.000 gld. a cheque; za veće zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici.
c)	Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejema za svoje conto - correntiste. inkase in račune na tukajšnjem trgu. menjice za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih: jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
d)	Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih.
e)	Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji.
Zaloga likerjev v sod Čili
Perhauc Jakob
in buteljkah.
Trov.-oHrt! »trovana zadruga
z neomejenim jamstvom.
V GORICI, semeniška ul. št. 1., I. uaflstr.
--
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5°/0» navadne po 47a °/o vl°ge na Conto - corrent po 3.60°/o- Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Kentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0.
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366.
Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne ; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.
ulica Acquedotto i> Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Kreme.
Dnino ni L/ Ft*ori imagostilnovulicilreneo
ruiuoniK rran št 2 tocM ifJtrsko llHl.
matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči.
Obuvala.
Rahar PA^Al* u'ica Riborgo št. 25. Velika *	■	zaloga in delavnica vsako-
vrstnega obuvala po naročbi.
Pekarne in sladčlearne.
HQ.;h- I Piazzetta S. Giacomo -t. 3 [Corso) . OIIDI6I tilijalka ulica Riborgo 15. ima
veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, trnih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen rtu in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo.
Tržaška posojilnica in hranilnic
iegistro?ana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n.
(Slovanska Čitalnica).
\o\l PftfhnilO Ulica Stadion št. 20, pe-jaiv. I CI Iiauu karna in sladčičarua,
svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
Ivan Pahor
Hranilne itloere se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4° „. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer
na uknjižbo po 51 2°'„, na menjico po na zastave po 51!iOf0.
Uradne ure so: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se : vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne.
Poštno hranifnični račun 816.004.
ulica Conti št. 2 ima veliko pekarno in sladčičarno 3 krat na dan svež kruh. Prodajalnica moke ter sprejema naročbe za vsakovrstno fino pecivo za vsakovrstne praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča cenji. trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna.
Kavarne.
Anton Šorli
priporoča svoji kavarni »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
Trgovci.
Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
Oglje
Fran Hitty
Biiione A Matica 4i Sicnrta v Trsti
in drva.
v ulici del Torro štev. 12
Dunajska borza dne 6. julija.
včeraj	..iaiies
Državni dolg v papirju 97.40	^7,10
„ v srebru 97.15	96.K0
Avstrijska renta v zlatu 115.95	115.65
.. kronah 4°/0 97.05	90.85
Kreditne akcije . . . 673*—	(>7(5.50
London 10 Lsr. . . . 242.30	242.30
20 mark..... 23.71	23.72
Napoleoni..... 19.28	19.28
100 italijanshih lir . . 90.80	90.70
Cikini .'..... 11.33	11.33
Spedicijska poslovnica
G-a š p a r Hvalic
v Gorici v ulici 3Iorelli št. 13.
se toplo j tri poroča Slovencem v mestu in na deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga in pohištva v vse kraje.
>ov zaprt voz za prevažavje.
Dostavljanje nepoškodovanega blaga se zagotavlja FILIJALKA
c. li uri?, avstr. M\\m zavofla
za tnrovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila.
V vrednostnih papirjih na	V napoieonih na
4-dnevni izkaz '2\\ 30-dnevni odkaz 2« \ oA	>s u	o-mesečm.	2 V/o
OO-	O 4 0	^	.>1 u
O- -	..	— 20
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči. na življenje v vsih komDinacijah.
Glavnica in resen-; društva dne 31. decestir 1892.:
Plavnica društva..........gld. -1.000.000-—
Gremijna reserva zavarovanja na
življenje..............n 13,326.346 98
Premijna reserva zavarovanja proti
ognju .........	n l,63-2/24«-22
Premijna rezerva zavarovanja blaga
pri prevažanju..........- 49.465*07
Reserva na razpolagauje . .	_ 500.00*)•— Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca (A) .	.. 333.1<22'42 Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca (Bi	_ 243.331"83 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje .	500.0:):)*— Občna reserva dobičkov . .	.. 1,1S7.1<>4*86
j R^IlhS JOSip piiporoca svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim !
.Mlin na par.
Valentin Skočir
kjer melje vsakovrstne tnrščene moke Trgovcem pošilja na doni točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči.
Pohištvo.
Prva slovenska loga zaznovrstnega
pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla ..svoji k svojim,- Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 14 (zadej c. kr. deželne sodnije.)
Bratje Sokoli!
Členi deputacije, ki se udeležb razvitja zastave bratskega društva »Gorenjski Sokol«, odpotujejo dne 7. julija t. 1. z brzo-vlakora južne železnice ob 8. uri 15 minut zvečer. Prihod v Ljubljano okolo polunoei. Odhod v Kranj dne 8. t. m. z opoldanskim vlakom.
Vsi oni, ki se žele pridružiti tej deputaciji. naj se snidejo v soboto zvečer pred š. uro na južnem kolodvoru. — Xa zdar!
O d b o r.
„EDIONST"
se razven že v vseh znanih tobakarnah prodaja tudi v novi tobakarni g. Bruni v ulici S. Marti r i št. 12.
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih ban-j kovcih avstrijske veljave, stooijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. L po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2° „ na vsako svoto. V napoieonih brez obresti.
Nakaznice
na Dunaj, Prago, Pesto, Brno. Lvov, Tropave. Reko kako v Zagreb, Arad, liielitz, Gabionz. Gradec Sibinj, Inomostu, Czovec. Ljubljano. Line, Olomcu, Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku 1" „0 provizije. Inkaso vseh vrst pod uajumestnejšiini pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu. Parizu. Berolinu ali v drugih mestih — provizija pn jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Nasa blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar. — inozemski bankovci itd. po pogodbi.
Assicurazioni generali
V TRSTU.
(Društvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru, zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega
blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in reserva dne
31. decembra 18!»3.....gld. 58,07l.t;73'S4
Premije za poterjati v naslednjih
letih......... „ 30,541.700*04
Glavnica za zavarovanje živenja
do 31. decembra 18i)4. . . . „ 169,929.625*03 Plačana povračila:
a)	v letu 1894.......„ 9,737.014*48
b)	od začetka društva do 31.
decembra 1894......„ 292,401.706*51
Letni računi, izbaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanja e na pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Vi-della Stazione št. 888/1 v Jastnej hiš/.
V rad ravnateljstva :
Via Valdirivo št. 2, (v lastni hišij.
JFL Z ? JE1
Trgovina uianifakturiiega Maira Trst. — Via Nuova — Trst.
vogal Via S. Lazzaro št. 8.
C ast mi je javiti slavn. občinstvu in ceni. odje malcem. da sem prejel bogat izbor raznovrstnega blaga za spomlad in poletje iu sicer : čroe in barvane usovij, za moške obleke ; velik izbor snovij za ženske kakor: saten, perkat, pike za obleke in bluze v lepih risanjih. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, maje. ovrainiki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti; bele in barvana zagrinjala na meter in gotove.
Drobnarije za krojače, kituičarke iu šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke.
Naročbe za moške obleke po meri z največjo očnostjo in natančnostjo.
Velik izbor bla&;a za zastave in narodnih trakov za društvene znake.
Vse po najnižjih cenah. "VC
Nadejaje se tudi v prihodnje podpore cen odjemalcev in si občinstva, beležim se najuljudnej
M. A i te.
V Gorici.
C. ir. priviliarani kroji *
ZALOSA POHIŠTVA IN OGLEDAL
"Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. I — TRST
Zaloga pohištt;: za jedilnice, spalnice in spre-jeinniee. žiutnie in |>eresuic. ogledal iu železnih blajrajn. p«» cenah, da se ni bali kotikurem-e.
Civilni in vojaški krojač.
vsakemu koj razamiji?! krojiti
Martin Poveraj v Gorici na Travniku >t. '22 1 n.
ima izborno zalogo vsak o vrste blaga za obleke iz inozemskih iti avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi.
Voščene s v cee.
1 Ifnnan svečar v Gorici ulica Sv. Antona »»vJIClU -t - iZ(ieluje sveče iz pristnega čebelne^a voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu.
Tovarna nadplatov r : :;,;
ško zalogo usnja in podplatov, vse potrebščine za čevlarje, sedlarje, knjigoveze, itd. ter glavno zaloge voščila ibiksa) družbe !Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ima trvdka Ivan Drufovka Gorica Travnik ;"» Filialki v Komnu in Sežani. Ceniki zastonj in franco naročila točna.
Aericol
patentovan v Avstriji-Ogerski in Italiji
kije mehko k:il; jsko milu r»st<i|»ijivo v mrzli vmli je nuj uspešnejše src«lstvo /.a zatiranje in uui-če vanje vseli trt n i h mrčes o v in uŠij. vseh žuželk na sadnih in drugih drevesih, ze-
leujadi in evetljieah. Navodilo za ral»o „Airrieola6" i>t»ši!ja franko
Tovarna mila R FeMerl & C.i
TRST. - Via Limitanea št. 1. - TRST.
ZASTOP IN ZALOGA na Goriškem pri g. Frideriku Primas v Gorici, Travnik Iti (v dvorišču) in na Opčinab pri g. Frideriku Cu.nar.
Restavracija Maliorčič
Velika
v Divači
z obširnim, krasnim vrtom z lopami z nekaj njiv in travnikov, z lepimi sobami za ptujce iu letoviščnike z obširnim govejim iu konjskim hlevom ter druzimi gospodarskimi prostori, odda se vsled maloletnih dedičev
v najem
Pod ud l>e sprejema in natanjčneja pojasnila daje varuh Al bili Štrekelj v Škoeijaiin pošta Divača.
Pohištvo in meblji.
Novoporočenci pozor!
vsakovrstnega pohištva, mebljev. okvirjev, ogledali ! stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam, I in pohištvo za elegantne sobe. sprejemanje vsako-1 vrstnih naročil v vso to stroko spadajoči h del. Auloii Breščak. Goriea, Gosposke ulice št v. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
Dr. JOSIP MARTINIS
doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne bolezni
ulica Valdirivo štev. I. liatfst.
Sprejema na domu vsaki dan od 8 do fS3/^ zjutraj iu od 1 do 'J popoludne in eventuelno od 4—.") popoludne.