kje najdemo moč in upanje Kriza – Vzgoja, marec 2021, letnik XXIII/1, številka 89 21 Nova bolezen covid-19 je čez noč spremenila potek izobraževanja, ki je postalo drugačno. Po številnih ovirah in novih izzivih v preteklem letu danes z bogatimi izkušnjami kot učiteljica v prihodnost gledam z optimizmom. Pouk na daljavo v srednji šoli V prihodnost z optimizmom Petra Krulc, profesorica slovenščine, več kot 12 let poučuje na Srednji zdravstveni in kemijski šoli v Šolskem centru Novo mesto. Poučevanje in delo z dijaki jo navdušuje tudi v času epidemije. Nova situacija zahteva nove načine V marcu mineva že eno leto, odkar smo se učitelji in dijaki znašli v povsem novi obliki poučevanja in pridobivanja znanja. S stra- hom in negotovostjo smo v petek, 13. 3. 2020, dijaki in učitelji zapustili šolske pro- store. Že dan in datum tistega dne sta neka- ko zlovešče prekinila šolanje, kot smo ga bili navajeni do takrat. Učitelji smo vikend pred začetkom pouka na daljavo mrzlično iskali oblike in načine, kako bi v ponedeljek dija- kom omogočili pouk na čim bolj enostaven in vendarle povsem nov način. Šolanje se je čez noč iz učilnic preselilo na svetovni splet. Izobraževanje je tako za učitelje kot dijake postalo drugačno. Ko smo odpravili začetne ovire, da so dijaki nekako prišli do računalnikov, preko kate- rih so lahko spremljali pouk, smo se učitelji srečevali z novimi izzivi, ki jih pred nasto- pom epidemije nismo poznali. Marsikdo je šele takrat spoznal, kako dragoceno in eno- stavno je bilo dijakom podajati učno snov pred katedrom v razredu. Epidemija je le še pospešila stalne spre- membe, ki so povsem običajen del dana- šnjega hitrega tempa življenja. Spremljati in slediti novostim ter spremembam je za šol- nike postala zaveza, ki jo učitelji uresniču- jejo že desetletja, a smo se vseeno s tesnobo lotili omejitev, ki so nam bile dane. Učitelji smo se oprli na svoje izkušnje in znanje, kar pa je bilo v danih okoliščinah premalo. Krepili smo solidarnost v odnosu do dijakov, sodelavcev, staršev. Na naši šoli se je izkazalo, da znamo sodelavci v nepred- vidljivih časih stopiti skupaj in si brezpogoj- no pomagati. Nesebično smo delili novou- svojeno obvladovanje IKT-orodij z zavestjo, da je naše skupno poslanstvo prenašanje znanja na naše dijake. Da bi snov podali čim bolj kvalitetno, smo uporabljali nove načine, razvili nove veščine, ki jih drugače ne bi. Spopadanje z drugačnimi oblikami poučevanja je bilo za nekatere učitelje težko, za druge lažje. V pomoč so bili tudi dijaki, ki so s svojim znanjem pomagali oblikovati bolj kakovosten pouk. Izmenjava spoznanj glede rokovanja z določenimi orodji je tako bogatila ne le učitelje, ampak tudi dijake. Čeprav nam je bil neposreden fizični stik v učilnici onemogočen, je vsak učitelj ob po- sluhu za dijake lahko ohranil pristne social- ne stike, ki so se zdaj pojavljali v drugačni obliki. Nova oblika šolanja je postala izziv, s katerim smo se na naši šoli pogumno spo- prijeli ne le učitelji, ampak tudi dijaki. Vsi učitelji, brez izjeme, smo se morali na- učiti uporabljati sodobno IKT-tehnologijo. Uporaba le-te je bila pri pouku v učilnici prisotna že pred pojavom epidemije, ven- dar zagotovo v precej manjši meri. Vsi smo se nenehno spraševali, ali je taka oblika lahko primerljiva z izobraževanjem, ki po- teka v razredu. Mnogi avtorji so v študijah preučevali, ali lahko e-izobraževanje nado- mesti pouk v učilnicah. Zhang idr. (2004: 75) ugotavljajo, da je e-izobraževanje za- radi prilagajanja potreb družbe ena od dobrih oblik izobraževanja in predstavlja dobro alternativo tradicionalnemu učenju. Tradicionalno učenje in e-učenje primer- Marsikdo je šele v času epidemije spoznal, kako dragoceno in enostavno je bilo dijakom podajati učno snov pred katedrom v razredu. Pozitivno v obdobju epidemije – studenti Foto: Peter Prebil kje najdemo moč in upanje Kriza – 22 Vzgoja, marec 2021, letnik XXIII/1, številka 89 jajo tudi Hameed idr. (2008: 14), ki ugo- tavljajo, da je treba za uspešnost e-učenja v prvi vrsti zagotoviti opremo ter učitelje izobraziti o njeni uporabi. Na končen re- zultat oz. uspeh mladih pa vpliva tudi en- tuziazem učitelja. Zanimive so ugotovitve, do katerih sta pri- šla Al-Qahtani in Higgins (2013: 23), saj sta ugotovila, da je imelo mešano učenje na mlade (glede na njihove končne dosežke) boljši vpliv kot ostale oblike poučevanja. Mešano učenje je tradicionalno, neposre- dno izobraževanje v učilnicah, kombinira- no z IKT-tehnologijo, ki omogoča usvajanje določene snovi z e-izobraževanjem. Branje je še vedno pomembno Kot slavistka sem v času šolanja na daljavo poleg podajanja snovi posebno pozornost namenila tudi ohranjanju bralne kulture. Eden ključnih trenutkov za uspešnost usva- janja nekega znanja je tudi zmožnost branja in pomnjenja. Obsežno branje je zelo učin- kovito pri krepitvi znanja učencev in nji- hovega odnosa do učenja, ugotavljata Juan in Cheng (2008: 41). Avtorja poudarjata pomen obsežnega branja, v katerem vidita sredstvo za izboljšanje učne uspešnosti in odnosa do neuspešnosti. Prav tako ugota- vljata, da sta se z branjem izboljšali tudi hi- trost in stopnja natančnosti. To posledično vpliva na učence, na njihovo samozavest in zadovoljstvo. Iskanje poti do dijakov Pri pouku književnosti sem poleg glasnega branja odlomkov iz predpisanih književnih del veliko časa namenila interpretaciji pre- branega. Na naši šoli pouk poteka enotno za vse dijake, in sicer videokonferenčno, preko MS Teams, z uporabo spletne učilni- ce in komunikacijskega kanala eAsistenta. Štiri ure književnosti sem oblikovala tako, da sem dijake v MS Teams naključno raz- delila v skupine po štiri. Imeli so nalogo, da o odlomku kritično razmislijo. Na pod- lagi zastavljenih vprašanj so podajali svoje mnenje o ravnanju in dejanjih glavnih knji- ževnih likov ter tako del svojega doživljanja povezali z doživljanjem enega od literarnih junakov. Tako so dobili občutek, da je nji- hovo mnenje sprejeto in pomembno. Poka- zal se je pozitiven vidik šolanja na daljavo, saj so dijaki izpostavili, da jim zavedanje, da so pred kamero sicer sami (ali jo občasno celo ugasnejo), daje občutek skritosti, neiz- postavljenosti in ne nazadnje varnosti, ker ni neverbalne komunikacije med sošolci, ki so je pri pouku v učilnicah vedno deležni in nanje v glavnem deluje negativno. Ne za- znavajo obsojanja, posmeha, neprimernega nestrinjanja, ko spregovorijo. Komunikaci- ja v samem učnem procesu je drugačna in pozitivno vpliva na dijake. Preostale štiri ure sem oblikovala tako, da je uvodna motivacija izhajala iz aktualnih tem, ki so bile povezane z usodami glavnih književnih likov. Naloga dijakov v skupinah je bila, da na neverbalni način prikažejo pojme, ki opisujejo njihovo počutje ob do- življanju usode glavnega junaka. V eni od skupin so počutje izražali z iskanjem slik na spletu, v drugi z iskanjem glasbe, ki po nji- hovem mnenju vzbuja oz. izraža določeno občutje, v eni skupini so se odločili za pri- kaz pojma s pomočjo pantomime. Dijaki so bili v skupinah zelo ustvarjalni in so se spo- mnili različnih pristopov podajanja občutij. Z uporabo IKT-orodja, ki ga pri pouku v učilnicah gotovo ne bi uporabljali v tolikšni meri, so krepili svoje spretnosti in prav tako v manjših skupinah timsko delovali. Stekla je bolj sproščena komunikacija. E-izobraževanje ima tudi dobre plati Čeprav ne moremo primerjati e-izobraže- vanja z izobraževanjem, izvedenim nepo- sredno v fizičnih učilnicah, prav tako ne moremo posploševati trditev, da je pouk v učilnicah v vseh pogledih boljši od pou- ka, ki je bil izveden na daljavo. Ugotoviti je možno kar nekaj pozitivnih vidikov, ki jih IKT-tehnologija prinaša v sam učni proces, in sicer tudi pri branju oz. obravnavi pre- branega literarnega besedila. Danes, po enem letu, odkar se soočamo z izzivi poučevanja na daljavo, v prihodnost zrem pomirjena, optimistična in obogatena z novimi znanji ter izkušnjami. Literatura • Al-Qahtani, Awadh AY; Higgins, Steven Edward (2013): Effects of traditional, blended and e-learning on students' achievement in higher education. Journal of computer assisted learning, 29(3), 220–234. • Brown, Ann L. (1982): Learning how to learn from reading. V Judith A. Langer; Trika M. Smith (ured.): Reader meets author: Bridging the gap (str. 26–54). Newark: International Reading Association. • Hameed, Shafqat; Badii, Atti; Cullen, Andrea J. (2008): Ef- fective e-learning integration with traditional learning in a blended learning environment. European and Mediterranean Conference on Information Systems, str. 25–26. • Juan, Lin; Cheng, Chin-kuei (2008): Using extensive reading to improve the learning performance and attitude of elemen- tary school remedial students. English teaching & learning, Special issue, str. 41–83. • Pituch, Keenan A.; Lee, Yao-kuei (2006): The influence of sy- stem characteristics on e-learning use. Computers & Educati- on, 47(2), 222–244. • Villesseche, Julie; Le Bohec, Olivier; Quaireau, Christophe; Nogues, Jeremie; Besnard, Anne-Laure; Oriez, Sandrine; De la Haye, Fanny; Lavandier, Karine (2019): Enhancing reading skills through adaptive e-learning. Interactive Technology and Smart Education, 16(1), str. 2–17. • Zhang, Dongsong; Zhao, Leon J.; Zhou, Lina; Nunamaker, Jay F . Jr. (2004): Can e-learning replace classroom learning? Com- munications of the ACM, 47(5), 75–79. Čeprav nam je bil neposreden fizični stik v učilnici onemogočen, je vsak učitelj ob posluhu za dijake lahko ohranil pristne socialne stike, ki so se zdaj pojavljali v drugačni obliki. Branje in razumevanje besedila imata po- membno vlogo v posameznikovem izo- braževalnem procesu. Pripomoreta tudi k boljšemu doživljanju in interpretaciji drugih oblik umetniškega izražanja, kot so glasba, gledališče, film. V srednji šoli opaža- mo potrebo po spodbujanju bralnih navad, saj s tem krepimo doživljanje, empatijo in vživljanje v vlogo drugega. Dijaki ob tem bogatijo domišljijo, besedni zaklad, ustvar- jalnost in tvorijo slogovno bolj dovršena besedila. Foto: Matej Hozjan