GLASILO KMETIJSKI DRUŽBE V UUBUANI registrovana zadruga z omejeno zavezo VspVllflfl • Naša kmetijska proizvodnja postaja premala z ozirom na poraslo število prebivalstva. — Nova pota francoskega SC/JJllld.« kmetijstva. — Ko se najbolj mudi — sedi... — Nitrofoskal za repo in ajdo! — Primerjalni gnojilni poskusi v Litijskem srezu. — Uničevanje škodljivih glodalcev. — Kako uničujemo bramora na vrtu. — Vsem v razmišljanje in uporabo. — O kakovosti modre galice. ,— Še nekaj o metiljavosti. — Enostaven in cenen način zavarovanja goveje živine. — Pripovedovanje izkušenega konjerejca Antona Slaviča iz Grab o vzreji svojih konj. — Vzreja piščancev. — Obnova matic. — O konserviranju jajc. — Ali naj vodimo kmetijsko knjigovodstvo? — Posojila za nabavo kmetijskih strojev in orodja. — Tržno poročilo. — Kmetijstvo Nizozemske. — Društvene vesti. Naša kmetijska proizv z ozirom na poraslo Znani beograjski dnevnik „Politi-ka" je velikonočni številki dodal obširno prilogo „Naša poljoprivreda", pri kateri so kot pisci sodelovali razni znani strokovnjaki in javni delavci iz južnih krajev. Prinašamo prevod razprave g.' D. Lopandiča pod gornjim naslovom, ki bo tudi naše čitatelje zanimala. „V minulih 20 letih je naše kmetijstvo nesporno napredovalo. Ta napredek je tem bolj značilen, če pomislimo, da so bili proračuni kmetijskega ministrstva najmanjši med vsemi ostalimi. Posledica teh malih ^proračunskih sredstev je tudi malo "število kmetijskih šol, nedovoljno število kmetijskih strokovnjakov in prav malo število poskusnih postaj. Brez teh faktorjev v pospeševanju kmetijstva je napredek nemogoč celo v državah, kjer se kmetijstvu ni treba boriti z industrijskim protek-ciomizmom in državnim1 fiskalizmom v gospodarski politiki. Maše kmetijstvo je najbolj napredovalo v kakovosti proizvodov, de-lomia tudi v množini pridelkov na hekltar in končno v proizvodnji industrijskih rastlin. Ktolikor so omenjeni uspehi razve-seljiivi, vendar jih ne smemo precenjevati, še manje pa smemo biti z njirmi zadovoljni. Kljub temu namreč našaa kmetijska proizvodnja nazaduje, aali vsaj ne napreduje, ker je v teh 20 Metih število prebivalstva naraslo za sskoro 4 milijone. Ce si ne bi v omeenjeni dobi napravilo plodnih jdnja postaja premala število prebivalstva. okoli 3,455.000 ha gozda, močvirja in druge neplodne zemlje, kmetijska proizvodnja kljub njenem današnjem višjem stanju ne bi mogla zadovoljiti potrebe povečanega prebivalstva. Pojavlja pa se vprašanje, kako vzdržati ravnotežje med proizvodnjo in potrošnjo, če se bomo Jugosloveni množili tako kot v zadnjih 20 letih, saj neplodnih zemljišč ni več toliko, da bi se proizvodnja sorazmerno povečala vsled njihovega obdelovanja. Ako po statistiki proučimo razne panoge kmet. proizvodnje, bomo opazili, da je produkcija žitaric močno porasla. Povprečno smo v letih 1924—1928 proizveli letno 59,259.156 met. stotov. To je sicer ogromna količina, saj če bi natovorili celo to količino, bi rabili 592.591 vagonov, kar bi predstavljalo vlak dolg 4148 kilometrov ali 6 prog dolžine od Beograda do Zagreba. Toda že v letih 1928—1933 je povprečna letna proizvodnja žitaric narasla na 616 tisoč 914 vagonov, a v letih 1932— 1936 na 755.360 vagonov po 10 ton. Za vlak te dolžine bi rabili 7^ prog od Beograda do Zagreba! Toda kaj pomaga toliko povečanje proizvodnje, če pa je razmerje proti številu prebivalstva ostalo isto! Če kljub temu lahko rečemo, da stanje v proizvodnji žitaric še kolikor toliko zadovoljuje, ker ne nazaduje, ne bi pa to mogli trditi glede živinoreje. Glavnih vrst živine imamo namreč danes manj kot pred 20 leti, četudi je bilo leta 1920 vsled vojske stanje naše živinoreje slabše kot pred svetovno vojno. Tako je bilo govedi leta 1920. vsega 4 milijone 752.200 glav, a svinj 3,268.503 rilcev. Po statistiki iz leta 1936 pa smo našteli le še 4,073.729 glav govede (678.492 manje) in 3,126.241 komadov svinj (142.062 manje). Moglo bi se sicer pripomniti, da je današnja živina po kakovosti bolja kot je bila leta 1920 in da kakovost nadoknadi število. Toda, živinoreja kot del kmetijske proizvodnje se ne meri po številu, temveč po razmerju proti obdelani površini. Takšno merilo se mora uporabiti posebno v državah, kjer uporaba umetnih gnojil ne stoji na zavidni višini. Leta 1920. je odpadlo na 100 ha plodne zemlje še 428 glav govedi, 294 svinj, 95 konjev in 608 ovc. V letu 1936 pa le še 281 goved, 216 svinj, 84 konjev in 662 ovc. Kot je razvidno, se je povečalo le število ovc. Še bolj očigledno postaja naše siromaštvo glede živine, če naše stanje primerjamo s stanjem v drugih državah. Na 1 kv. km državne površine odpade goved: v Nemčiji 36.4, v Belgiji 54.3, na Danskem 64.1, v Franciji 26, v Italiji 20.12, v Švici 34.5, v Bolgariji 18.19, v Madžarski 20.6, v Češkoslovaški 31.1, na Ho-landskem 60.2, v Rumuniji 17.09 glav. Naša država se nahaja med evropskimi državami 'šele na 12 mestu s 16.4 goved! Mnogi bodo smatrali, da je izredno veliko število govedi v drugih državah pripisati intenzivnemu mlekarstvu. Toda, če vzporedimo stanje v svinjereji, ki je specialiteta žitorodnih krajev, bomo Štev. 5. Leto 55. V Ljubljani, 15. maja 1938. našli, da tudi v tej panogi živinoreje ne prednjačimo, saj se nahajamo z 12.65 kom. svinj šele na 8 mestu. Pred nami so: Nemčija z 34.23, Belgija z 37:83, Danska z 58.5, Švica z 15.5, Madjarska z. 28.33, Čehoslova-ška z 14.62 in Holandija z 44.32 komadi. Jasno je, da naša kmetijska proizvodnja niti v glavnih njenih panogah ni velika, niti dovoljna, posebno če pomislimo, da naše kmetijstvo predstavlja temelj naše gospodarske moči.' Če pa še upoštevamo, da je prehranjevanje našega prebivalstva vse prej kot dovoljno, vidimo, da je treba kmet. proizvodnjo povečati. Ravno šlabo prehranjevanje prebivalstva pojasnjuje, zakaj smo v gove- J doreji na 12 mestu in v svinjereji na osmem. In vendar od vseh naštetih držav le 2 izvažata nekaj živine, medtem, ko je pri nas izvoz živine glavna postavka v trgovinski bilanci. Iz teh kratkih premišljevanj izhaja, da moramo kmet. proizvodnjo povečati ne samo s povečanjem obdelane površine, temveč v vsakem gospodarstvu z boljim izkoriščanjem že sedaj razpoložljive površine. Da pa bo to mogoče, so potrebne povolj-nejše cene proizvodom, nižje cene za vse potrebščine, ki jih kmet rabi, in večja strokovna izobrazba kmeta, Vse to pa ne bo zadostovalo, če se ne bo istočasno imelo načrt, kako napredek doseči in če se ta načrt ne bo strogo izvajal." Nova pota francoskega kmetijstva. (Konec.) Primer razvoja kmetijstva v Franciji je za nas prav poučen. Naše kmetijstvo tehnično zaostaja za francoskim, ali čim ga bo doseglo, se bodo pred nami pojavili prav gotovo isti problemi v kolikor niso tudi že sedaj pereči. Današnji razvoj pri nas pospešuje drobljenje kmetijskih posestev. Razpadajo predvsem tipična naša družinska posestva, kot n. pr. stare slovanske družinske zadruge, ki jih najdemo le še izjemoma v predvojni Srbiji. V pomanjkanju zakona, ki bi zabranil deljenje posestva ob nasledstvu, razpadanje posestev hitro napreduje. Naša statistika dokazuje, da se naše kmetijstvo proletarizira, ker po deljenju nastale gospodarske edinice niso za življenje sposobne in da zato tudi naš kmet vedno bolj emigrira v mesto in industrijske centre, ki mu nudijo udobnejše, če tudi ne zdravej-še možnosti življenja. Radi tega srednja posestva, ki so še do pred nekaj leti zaposljevala mnogo najetih delavcev, jih danes ne morejo dobiti niti za dobro plačilo. Primo-rana so zemljo z domačimi delavci slabše obdelavati ali pa jo pustiti neobdelano. Sedanja donosnost zemlje in način gospodarjenja tudi ne dovoljujeta, da se najeti delavec bolje plača in s tem priveze na vas. Nismo pa še način kmetovanja toliko una-predili s pripomočki moderne tehnike, da bi brez tuje pomoči, s svojo lastno družino mogli zemljo rentabilno in temeljito obdelovati, čeprav imamo dovolj posestev takšne velikosti, da bi mogla družino lepo preživljati. Značilno je za nas, da išče- mo pomoč izven svoje grude. Po-prijemljemo se zraven kmetije obrti in vseh mogočih drugih načinov zaslužka, da nadoknadimo dohodke, ki nam jih zemlja ne daje v dovoljni meri po naši krivdi. Če imamo srečo, ter s postranskim delom nekaj prihranimo, kaj radi pozabimo, da smo kmetje in prihranke raje naložimo zopet v nova postranska podjetja, namesto, da bi jih uporabili za napredek kmetije. Premalo spoštujemo zemljo svojih prednikov in premalo storimo za njo, da bi jo z umnim obdelovanjem usposobili k večji rentabilnosti, ki bi družini omogočila človeka vredno življenje. Premalo smo do sedaj tudi organizirali našo kmetsko skupnost, da bi si z združenimi močmi nabavljali cenene potrebščine za racionelno proizvodnjo, oziroma, da bi ekonomsko vnovča-vali pridelke. Kar velja danes za Francijo, veljaj tudi za nas: stremeti moramo za tem, da bodo naša posestva življenja sposobna, t. j. opremljena s pridobitvami tehnike, da jih bomo lahko s svojo družino brez najetih delavcev obdelovali. Kmetske obrate vsake okolice moramo povezati z raznimi organizacijami, da skupno izkoristijo prednosti, ki jih ima kupec, proizvajalec in prodajalec, ki kupuje, proizvaja in prodaja na veliko. To korist nam bodo nudile nabavne, strojne, selekcijske, pašniške in prodajne zadruge. Sele, ko smo sami z lastnim delom in organiza-torcio sposobnostjo dokazali, da so naša družinska gospodarstva življenja sposobna in da so" važen činitelj v življenju našega naroda, bomo našli tudi primerno zakonsko formo, s katero bomo takšna družinska gospodarstva zaščitili in utrdili. Dokler te volje ni v nas samih, je zaman vsak zakon in vsaka tuja pomoč, s katerimi bi skušali zajeziti drobljenje posestev, emigracijo kmečkega življa in osiromašenje vasi. Poljedelstvo. Ko se najbolj mudi — sedi . . . Val. Janhar. Če bi mi tako svetoval izprijen lenuh, bi mi bil tak nasvet še nekoliko razumljiv, ker pa mi je tako prvič padlo na uho to priporočilo iz ust najbolj previdnega gospodarja kar jih poznam, mi boste radi verjeli, da kar nisem mogel verjeti, da moj sluh še redno služi svojemu namenu! In vendar sem se kasneje pre-mnogokrat prepričal, da največ kozlov ustrelimo v naglici. Saj se vprav v nujnih slučajih človeku zdi škoda vsakega trenutka in zato nima niti potrebnega časa, da bi zadevo temeljito prevdaril in — polomija je tu ... Gorajšnjega pravila sem se spomnil tudi o priliki, ko sem razmišljal o položaju naše splošne in še posebno kmetijsko-strokovne izobrazbe. Sicer vsi vemo, da smo napram naprednejšim narodom v kmet. stroki v marsičem zaostali in da bo v marsikaterem pogledu treba zavihati rokave, če jih bomo vsaj v do-glednem času skušali doseči; vendar pa so pota in sredstva, ki jih v dosego tega namena premnogokrat uporabljamo včasih naravnost škodljiva! Zlasti prečesto se pozablja upoštevati naše izredne gospodarske, podnebne in talne okoliščine, ki se že od sosednih pokrajin naše države tako razlikujejo, da marsikateri recept, ki se ga tam s polnim uspehom poslužujejo — prenešen v naše dogajanje — popolnoma odpove. Če se katerikoli nov nauk v malem obsegu skuša presaditi in v naših prilikah preizkusiti je seveda vsega priporočila vredno, obsojati pa moramo početja, ki so gospodarsko že veliko škodovala podjetnejšim poe-dincem, še več pa je v moralnem pogledu trpelo zaupanje napram vsa-kojaki propagandi za napredek našega kmetijstva. Tokrat hočem obsoditi praktičnemu kmetovalcu že presedajočo odsvetovanje spomladanskega „izsu-ševanja" zemlje. Ne samo v strokovnem čtivu, temveč celo politični tedniki in dnevniki smatrajo svojo apostolsko dolžnost, da nas zlasti vsako pomlad očetovsko rote, naj pri pomladnem obdelovanju zemlje budno pazimo, da ji ohranimo prepo-trebno zimsko vlago. To pravilo je zato postalo tako ob sebi razumljivo, da n. pr. jaz niti misliti nisem upal drugače. Zato sem premnogo-krat proti svoji volji in v najbolj sončnih dneh preje končal s „krta-čenjem" marsikatere sicer plevelne njive nego bi jo obdelal če bi mi bilo svetovano naj ta nauk šele preizkusim! Skoraj sram me je priznati, da sem šele zadnje čase prišel na to, da je to pravilo vsega upoštevanja vredno v naših južnih pokrajinah, kjer njihova zemlja ni v toliki meri deležna padavin! Tudi naprednejše severne države morajo ta načela vse bolj upoštevati kakor mi, ko razen Belokranjcev in mogoče Prekmur-cev le pretrpko vemo, da pregovora: „Suša vzame le en hleb, moča pa dva" naši prednamci niso „s kljuke sneli"! V 90% nam namreč deževje v mesecih aprilu in maju zemljo tako temeljito napoji, da ne le nič ne vemo iz katere zemlje smo zapravili preveč zimske vlage, pač pa se prečestokrat praskamo za ušesi rekoč: „Zakaj le nisem te njive temeljito „preguncal" v zgodnji pomladi, ko je bilo tako sončno vreme, sedaj pa se mi bo skozi celo leto zaraščala ter morila ljudi in živali...!" Resnično, nujno potrebna nam je strokovna izobrazba, če hočemo sledit! duhu časa, toda dvakrat boljše je, da se vsedemo k skupni mizi in se pomenimo o stvari kakoršna dejansko obstoja — kakor pa, da z mrzličnim madranjem zasajamo na naša polja tujo kulturo, ki bi nam utegnila služiti le kot — nadležen plevel! (Opomba uredništva! Pisec članka je načel vprašanje, ali je priporočljivo presajati v maše prilike teoretična in praktična, do-gnainja v tehniki obdelovanja, ki so plod raziiskovanj in izkustev v prilikah izven meji naše domovine. Gledajoč na ta dognanja iz vidika posebnih potreb svojega po-sesttva in najbližje okolice, gotovo pa tudi podi utisom težav, ki jih je moral prevladati i v lanskem- izredno mokrem letu, pride c do zaključka, da nam služi tuja kultura le kkot nadležen plevel. Zato ne bo odveč; ako se na tem vprašanju nekoliko zadržimo in ga premotrimo, posebno še radi tega, ker članek izzveni v nekak očitek uredništvu, češ, da pri izbiri gradiva za list ni dovoljno kritično. Izsledki kmetijske znanosti niso le plod logičnega- premišljevanja in grupiranja dokazanih, torej neoporečnih resnic in naravnih zakonov, kot so n. pr. filozofske in druge čiste znanosti. Kmetijske znanosti so nastale iz izkustva, ker še le, ko se je isto izkustvo z večjo ali manjšo verjetnostjo vedno znova pojavilo v sličnih slučajih in pod sličnimi okolnostmi, je znanost skušala tem pojavom poiskati vzroke, jih objasniti, če mogoče tudi z izsledki v drugih znanostih in tako določiti neko pravilo, po katerem se naj v kmetijstvu ravnamo. Postavljanje takih pravil otežuje dejstvo, da imamo v kmetijstvu opravka z živimi bitji, ki zopet vsako ža sebe na njemu lasten način reagirajo na splošne naravne zakone. Radi tega so vsi izsledki kmetijskih znanosti le neka splošna pravila, z večjo ali manjšo verjetnostjo, ki pa se morajo šele prilagoditi posebnim prilikam, pod katerimi Jih želimo uporabiti. Prilagoditev more izvesti le praktični kmetovalec in šele vsled njegovega umstvenega dela, oziroma prevdarka na podlagi lastnega izkustva, bo pravilo zadobilo praktično upravičenost in rodilo uspeh. Tega se mora vsak Čitalec strokovnih člankov zavedati in se temu primerno tudi ravnati. Kako je torej s pravilom, da se naj zimska vlaga očuva, oziroma katere so prednosti zimske vlage pred ono od poznejših padavin? Zimska vlaga ovlaži zemljo globoko, ker v hladnem času se je malo izgubi z izhlapevanjem in ker pronicuje v zemljo postopno in dolgotrajno, posebno pri topljenju snega. Nasprotno dopre voda od padavin v toplem času le v površinske sloje, ker mnogo vode izhlapi takoj ali odteče, tako da le %—K teh padavin upije zemlja, ki jo pa sadeži in posevki v kratkem času porabijo. Padavine v toplem času,-ko je življenje bakterij v zemlji zelo živahno, izpirajo mnogo rastlinske hrane v rastlini nedostopne nižje sloje, posebno če se pronicanje ni onemogočilo s tem, da se je oču-vala primerna vlažnost nižje ležeče zemlje. Pri zimskih padavinah se nam izpiranje rastlinske hrane ni bati, saj vsled hladnega časa prestane življenje koristnih bakterij in tudi presnavljanje v zemlji. Ko. nastopi sušno vreme, se vlaga po fizikalnih zakonih vrača iz nižjih, bolj vlažnih slojev v gornje Anton Zdolšek, posestnik pri Sv. Uršuli nad Celjem, poroča, da se je letos gnojenje z nitrofoskalom pri repi tako dobro izkazalo, da se sosednje niso mogli načuditi. Prihod- rastlini dostopne. To vračanje se pojavi le takrat, če je zemlja v vseh slojih tako enakomerno ovlažena, da postoje le majhne razlike v vlažnosti slojev, ki leže eden nad drugim. Čim je vlažnost v slojih različna, je tudi vračanje prekinjeno, ali vsaj otež-kočeno. Vlaga, ki se vrača iz nižjih slojev, prinaša seboj tudi rastlinsko hrano, ki so jo padavine v toplem času izprale. V step-skih krajih, kjer vladajo dolgotrajne suše, radi tega ne moremo govoriti o osiroma-šenju zemlje vsled izpiranja, ker si' izpiranje in vračanje rastlinske hrane držita ravnotežje, V naših deževnih predelih učinek vračanja ni nikoli tako velik leot od izpiranja, zato bi tudi naše zemlje postajale vedno bolj siromašne, ako jih z izdatnim gnojenjem ne bi vzdržavali v rodnosti. To je pa tudi vzrok, da moramo na omenjene procese v zemlji obračati čim večjo pažnjo in izpiranje po poletnih padavinah spre-čavati z očuvanjem zimske vlage. Vsakemu kmetovalcu je znano, da koristijo radi površinskega ovlaženja plohe in malo deževje posevkom le trenutno, pozneje pa rastline zastanejo v razvoju, dokler jih ponovna padavina zopet ne oživi. Rastlina naj raste stalno in ne sunkoma, a. za to mora imeti vedno dovolj vlage na razpolago. V vrtnarstvu velja načelo: „bolie poredko ali močno zalivati kot pa> Često in površno". Na njivah, kjer smo izključno navezani le na slučajne padavine, je torej tudi iz tega razloga važno popolno ovlaže-nje zemlje v vseh slojih, a takšno nam dajejo le zimske padavine. TO so splošna načela. Od njih bomo odstopali v praksi le na zemljiščih, ki so vsled visoke talne vode tako vlažna, da se nam osušenja in škode za rastlinsko življenje ni bati. Ta zemljišča bomo spomladi orali in površinsko osušili, da se morejo čim prej segreti in tako nuditi semenu in sadežem potrebne pogoje za razvoj. Preorali bomo tudi z večletnim plevelom zaražena polja (n. pr. s piriko), ker le z oranjem zamo-remo zajeziti premočno rast plevela in polje očistiti. Enoletni plevel, gorčico i. t. d. pa bomo raje z okopavanjem, pravočasnim brananjem, i. t. d. uničevali, kot pa zemljo izsušili in odvzeli sadežem potrebno vlago za rast. Kot rečeno, kmetovalec mora pravilo prilagoditi svojim prilikam in izkustvu. Po-grešno bi pa bilo, če bi se zanašal ha padavine. To občutimo letos, ko vlada v nekaterih krajih že sedaj suša ter zaostajajo v rasti ravno oni usevi, ki so posejani na spomladi oranih njivah. nje leto jih bo več uporabljalo za repo nitrofoskal. Kakovost repe, pridelane z nitrofoskalom, je bila iz*-borna. Da bi se prepričal o vrednosti nitrofoskala, je sosedno parcelo Nitrofoskal za repo in ajdo! pognojil z veliko porcijo hlevskega gnoja. Na 1000 m' veliki parceli gnojeni z nitrofoskalom, je pridelal 5000 kg, na enako veliki parceli, gnojeni s hlevskim gnojem ........... dne ........................ Podpis obeh cenilcev: Videl! Podpis lastnika: ........................................................Obč. živinozdravnik: da bi v malem rajonu ene podružnice bilo preveč vplačevanja, je neutemeljena, saj pride pri nas količnik od glave na din 1 do 3, pač po vrednosti živali in so V splošnem Konjereja. smrtni slučaji le še dokaj redki. Torej podružnice, oprimite se tega dela in zadovoljiv uspe!h ne more izostal. • Tu ko bleščečo dlako, mirna v svojih kretnjah, lahko se je utrujala na delu in bila hitro znojljiva. Vsa imenovana znamenja dokazujejo, da je kobila breja. . ' ' I . . ' ' ■ >. n- ili .it IV. Kako ie ravnati z brejo kobilo? Po malem je začela kobila spuščati trebuh, tako, da je v jeseni brejost bila že jasno vidna. V drugi polovici brejosti, zlasti pa v zadnji tretini, kobile po navadi shujšajo, ker v tem času plod hitro raste, zahtevajoč več hranilnih snovi iz materinega organizma. Od tega časa sem začel kobili posebno skrbno streči. V času brejosti je treba kobilo pravilno hraniti. Slaba hrana lahko ubije žrebe v otrobi in kobila mora splaviti plod. Brejo kobilo moramo hraniti dobro, toda ne sme se odebeliti. Mastna kobila ima manj krvi, ki pa je potrebna za prehrano žrebeta. Kobila seveda ne sme biti mršava, ker se potem žrebe slabo razvija in tudi se kobila težje ožrebi. V obče moramo biti z brejo kobilo zelo previdni in moramo paziti nanjo, kajti ona ne hrani samo sebe, temveč tudi žrebe. Vzgoja žrebeta se mora pričeti že v materini otrobi. Navadno kmetje ne polagajo breji kobili ovsa, češ saj ne dela! Kdor hoče imeti močno žrebe, naj pomni, da mora žrebe že v otrobi matere dobivati ovsa, toda ne več kakor dva kilograma za kobilo srednje rasti, za manjšo pa 1 X kg na dan. Vsak dan brez izjeme sem čistil kobilo s krtačo in jo brisal s slamo. Napajal in hranil sem jo trikrat na dan, pozimi pa sem ji dajal vodo, ki sem jo že prej prinesel iz vodnjaka v hlev, da se je malo pogrela. Zelo mrzla voda more povzročiti splav. IV. Kako je uporabljati brejo kobilo za delo? Do 9. meseca brejosti sem uporabljal kobilo za vsa dela. Od devetega meseca dalje pa je nisem več uporabljal za dolga in težka dela, vendar sem pa izvrševal z njo kakršnokoli lahko delo dve do tri ure na dan. Če takšnega dela ni bilo, sem vpregel kobilo v voz in sem jo sprehajal 2—3 km v mirnem teku in koraku. Ob slabem vremenu, močnem mrazu ali burji sem držal kobilo v hlevu. V. Krmljenje breje kobile. Spomladi, v času oplemenitve in težjega poljskega dela sem hranil kobilo z dobrim senom, kolikor ga je hotela in ji dajal 3 kg ovsa na dan. Pozneje je dobivala samo seno in Pripovedovanje izkušenega konjerejca Antona Slaviča iz Grab o vzreji svojih konj. Sestavil A. D. ' A J v....... . , ' i „ , .. T . woripqoi . •« Pregledoval sem žrebeta in mlade konje v ljutomerskem srezu ter sem se pripeljal s tem namenom tudi v vas Grabe. Po pregledu sem stopil k posestniku Antonu Slaviču. Anton Slavič in njegov brat Marko sta veljala kot najboljša konjerejca v Sloveniji. Konje bratov Slavičev so kupovali za dvor na Dunaju in na razstavah so dobivali prve ter druge nagrade na Dunaju, v Gradcu in pri nas. Bili so zmagovalci na mnogih tekmah, nekoliko let in tudi zmagovalci Jugoslovenskega derbija. Toda ne veljata samo brata Slaviča kot dobra konjerejca, tudi sicer jih je lepo število Bog podaril Sloveniji. Mnogo jih je že pomrlo in odneslo s seboj dragoceno znanje o vzgoji, krmljenju in vzreji konj, ne da bi pustili za seboj kakršnokoli sled. Tako mnogoletni trud in pridobljeno znanje starih in izkušenih konjerejcev prinaša' koristi naraščaju. Vsi vemo, da se znanje pridobi predvsem z lastno izkušnjo. Ako pa moremo svojim izkušnjam dodati še izkušnje drugih, zraste iz tega brez dvoma še popolnejše znanje. Tujo izkušnjo lahko spoznamo tudi iz knjige. Ako je človek delal vse življenje, izkusil gorje in radosti, srečo in nesrečo, premagal mnogo težkoč in dosegel velike uspehe, bi brezdvomno mogel mnogim koristiti, če bi jim povedal, kako je dosegel takšne uspehe. Korist bi bila ogromna, ker bi vsak uporabil to znanje pri svojem delu in bi se izognil mnogim nesrečam. Zato sem naprosil g. Antona Slaviča, naj mi pove, kako vzgaja in redi svoje konje. Rade volje je izpolnil mojo prošnjo in mi kot primer povedal, kako je vzredil kobilo „Pavliino". Anton Slavič je pripovedoval sledeče: Ko sem začel samostojno voditi gospodarstvo, sem zastavil vse moči, da vzgojim v svojem gospodarstvu dobre in močne konje, ker samo s takšnimi konji je mogoča temeljita obdelava zemlje. Saj ne zavisi žetev samo od kakovosti zemlje, se- Dimitrijev. taoJvsts ; 33 mena in podnebja, temveč tudi od tega, kako se zemlja obdeluje. I. Oplemenitev. Drugega aprila 1. 1920. je pričela kazati moja kobila „Erna" znake gonjenja. Ta dan nisem gnal kobile k žrebai. Spoznal sem, da ni priporočljivo, če se kobila pripusti v samem začetku gonjenja. To je storiti šele drugi ali četrti, oziroma tretji alti peti dan. Prva dva dneva sta priporočljiva za kobile, ki so že imele žrebeta, druga dva pa za jalove kobile. Zato sem se 3. aprila odpravil s kobilo v Cven, kjer so plemenih državni žrebci. V Cven sem vozil počasi, po prihodu sem dal kobili odpočitka, sam pa sem šel izbirat v hlev žrebca. II. Izbor žrebca. Pri izbiri žrebca je ugotoviti, kaj hočemo v žrebetu vzgojiti. Predvsem pa je treba biti poučen o lastnostih svoje kobile. Ako daje žrebeta, ki se vržejo točno po žrebcu, se jo splača pripustiti pod dragega žrebca, čeprav kobila sama po sebi ni zelo dobra. Za svojo kobilo sem izbral žrebca po imenu „Vazalin". Po oplemenitvi sem jo vodil pol ure v koraku, pred odhodom domov pa sem ji dovolil še dve uri počitka. Vodja plemenilne postaje mi je izdal plemenilni list in mi naročil, da pripeljem kobilo zopet 7 do 9 dan. Čez teden dni sem se torej zopet javil na plemenilni postaji. Na poskušnjo je kobila brcala in ni puščala žrebca k sebi, kar je znak, da je verjetno ostala breja že od prvega skoka. Kljub temu mi je vodja plemenilne postaje nasvetoval, da jo pripeljem še enkrat čez 7 do 9 dni. Zopet sem se ob terminu javil na plemenilni postaji in tudi tokrat je kobila odbila žrebca. V upanju, da je kobila res ostala breja, sem se vrnil domov. III. Znaki brejosti kobile. Prve dni po oplemenitvi je kobila začela več jesti. V sredini brejosti je postajala vedno bolj okrogla, z glad- :;>;ciaii .ilalto-J končno je stopnjema prešla na zeleno hrano, ob kateri se je preživljala celo poletje. S septembrom sem ji počasi začel zopet dajati seno z dodatkom ovsa, katerega je dobivala do 3 kg na dan. Imam dobre travnike ter je bilo to leto trave dovolj. Tako ni bilo potrebno, da bi moral dajati oves že od srede poletja, kadar kmetje navadno nimajo tečne zelene hrane. VI. Pred ožrebitvijo. Dva tedna pred ožrebitvijo sem prenehal z vsakim delom in vožnjo s kobilo. Toda vsak dan sem jo vodil po dvorišču in tudi sicer skrbel zanjo. V hlevu sem pripravil dovolj suhe stelje. Sena sem ji pričel dajati manj, vsako noč pa sem hodil dvakrat do trikrat v hlev in opazoval kobilo. (Dalje sledi). Perutninnrstvo, Vzreja piščancev. Gerdol Ivan. Največ izgube v kokošjereji je ravno pri vzreji piščancev. Koklja, ki vodi prvi dan lepo število piščet, pogostoma ostane čez nekaj tednov sama, ali kvečjemu brska še po gnoju s kakim piščancem. Razočarana gospodinja bi najrajši še ostanek pohodila. Če iščemo krivdo, jo bomo kmalu našli v nas samih. Vse preveč se zanašamo na kokljo, ki pa ne opravi kot si želimo. Res nas spomladansko delo na polju zelo zaposluje, toda to nas ne sme ovirati, da bi ne posvetili nekaj več pažnje kokošjemu naraščaju. Bore malo pišk je po naših kmetijah, ki bi bile izvaljene meseca marca. Vzroka sta dva: prvič, kokoši tako zgodaj ne kvočejo, drugič, kar se izvali, navadno v nekaj tednih pogine. Vreme v tem in naslednjem mesecu je še mrzlo, piščeta pa so nežna bitja, ki potrebujejo mnogo gorkote. Preskrbna koklja pozablja na to, vodi svoj naraščaj daleč okrog, pri tem se piščeta prehlade in poginejo. Da ne bo nepotrebnih izgub, držimo kokljo vsaj prva dva tedna zaprto. V ta namen, nam prav dobro služi kvadraten zaboj ali kletka, v velikosti 70 cm, ki ima prednjo stran zbito iz lat, skozi katera morejo piščeta na prosto, medtem ko koklja ostane zaprta. Na ta način prisilimo kokljo, da nudi piščetom potrebno toploto, kadar jo ti najbolj rabijo. Navedena velikost zaboja nudi tudi koklji dovolj prostora in omejena prostost ji ne bo škodila. Zaboj se dnevno brez posebne zamude, večkrat preloži in s tem nudimo piščan-cemi, kakor tudi koklji vedno svežo pašo. Pred kletko postavimo korito za krmo in napajalnik z vodo. Koklja wse to z lahkoto doseže, ne more pa krme zbrskati, kar nam prihrani mno>go jeze. Tak zaboj s piščanci in koklljo postavimo lahko na vrt, kamor' druge kure ne smejo. Škode tu ne bo nikake, ker piščanci do 1 meseca ne delajo na vrtu znatne škode. Piščance priporočajo krmiti na več načinov. Najbolj običajna krma za piščance po naših kmetijah je ovlažena zarnesena koruzna moka, katero naše skrbne gospodinje toliko nasujejo v razne posode, da piščanci ves božji dan po tej moki stopajo. Taka krma se kaj kmalu ski-sa in to je pravi strup za piščeta. V svoji večletni praksi sem poizkusil vse mogoče načine krmljenja. Vedno sem imel polne roke dela, toda pravega uspeha le ni bilo. Naposled sem začel krmiti le suho krmo. Ta me je najbolj zadovoljila in pri tej sem ostal. Uspehi so bili vedno najboljši, dela pa malo. Te suhe krme nasuje-mo v nalašč za to pripravljena korit-ca. Piščanci imajo krmo vedno na razpolago, jo ne morejo zbrskati in tudi pokvariti se ne more. Enkrat na dan, kot priboljšek, jim nudim nekaj1 ovlažene mešanice s sekljano koprivo in regretom, tega pa le toliko, kolikor si upajo spraviti v 15 minutah. Mešanico, katero uporabljam za krmljenje piščancev, jo sestavljam iz sledečih krmil: 5 kg koruzne moke, 2 kg debelih otrobov, IV2 kg zmletega ovsa, V2 kg mesne moke, V2 kg ribje moke, 3 dkg fino zdrobljene kuhinjske soli, 10 dkg kostnega zdroba, 10 dkg klajnega apna, % kg zmletega oglja in 10 dkg ribjega olja. Predno vse skupaj zmešam, vzamem nekoliko otrobov in jim dodam ribjega olja. Ko so otrobi dobro prepojeni z oljem, premešam temeljito vso zmes in mešanica je gotova za več tednov. Tako mnogovrstno sestavljena krma vsebuje vse redilne snovi, za razvoj potrebne beljakovine, mineralne soli in je bogata tudi na vitaminih. Ta način krmljenja, kakor tudi vzreje, ustreza tudi kmečkim prilikam. Sestava vsestranske in temeljite krme za piščance ne zahteva nobene posebne sposobnosti. Ako skušamo doseči pri ostali živini z racijonalno vzrejo večji dobiček, zakaj bi isto ne napravili pri kokošjereji, ki nam v krajšem času prinaša razmeroma več dobička, kot ostala živina. Pogostoma napada piščance griža. Proti tej bolezni je izvrstno sredstvo drobno sesekljana kopriva. Nudimo jo piščancem opoldne, kot dodatek mehki dnevni krmi. Čista sveža voda naj bo piščancem vedno na razpolago. Ako jo želimo razkužiti, ne segajmo po dragih razkuževalnih sredstvih. Tri kapljice jodove tinkture na 1 liter vode imajo isti učinek, kakor najdražji chinosol. Pripeti se, da nam poginejo piščeta, ker so napadena od pršic. Najboljše sredstvo proti temu nadležnemu mrčesu je mrčesni prah ali za-cherlin. Z njim potrosimo kokljo in piščeta. Vsa ta skrb za kokošji naraščaj, se nam bo dobro izplačala. Izgube bodo malenkostne, material pi prvovrsten. Le ta nam lahko jamči, da bo. jeseni in tudi pozimi mnogo koristi. Popravek. V zadnjem članku „Rentabil-nost enoletnih kokoši" se je vrinila tiskovna napaka. V razpredelnici za III. leto od 1. XI.—1. III. bi se morala vnesti št. 246 in ne, kakor je bilo pomotoma zapisano 426. Izgleda, da so kokoši v III. letu pozimi več znesle, nego v II. letu. Čebelarstvo. Obnova matic. Dr. M. Podgornik. Napredno čebelarstvo zahteva urejeno vzrejo in obnovo matic. Dobre matice so eden glavnih predpogojev za uspeh v čebelarstvu. Dobre čebele dobivamo le od dobrih matic, oplemenjenih po dobrih trotih. Vrline kake čebelne družine presojamo po trajnem uspehu v donosu medu, ki je odvisen zlasti od pridnosti, krotkosti in odpornosti čebel proti boleznim in drugim škodljivim' vplivom. V tem oziru se posebno odlikuje naša kranjska sivka. Zato se izogibajmo gojitvi čebel, matic in trotov iz družin, katerih čebele nosijo znake tujih pasem, zlasti italijanske, ki jo spoznavamo po rumenih pasovih na zadku. Pri gojitvi matic in trotov je stroga izbera mogoča le po plemenilnih postajah, dovolj oddaljenih od tujih čebelnjakov. Vendar dosegamo že veliko, če odbiramo na lastnem čebelnjaku za vzrejo plemenskih živali le najboljše družine, zatiramo pa matice, trote in njih zalego v vseh slabših družinah. Naš uspeh pa je zelo odvisen od tega, v koliko delajo v isti smeri tudi naši sosedi-čebelarji. Matice najbolje obnavljamo vsako drugo leto s tem, da jih obnavljamo enkrat v polovici naših panjev, drugo leto pa v drugi polovici. To delamo v maju, juniju in juliju. Ker vemo, da ostane brezmatični panj v katerem gojimo matičnike, skozi tri tedne brez zaleganja, omejujemo čim bolj število takih družin in čebel, ki so obsojene v tako stanje. Družinice (prašilčke) s takim namenom nastanemo v prašilnikih (plemenilnikih), po možnosti združujemo po več teh v „matičnjakih". Kak A. Ž. panj, pre-grajen na 6 oddelkov po Jugovem načinu, prav dobro služi kot matič-njak. Zlasti pa so praktični mali ple-menilniki s polsati, katerih po dva gresta točno v okvir A. Ž. satnika. Prašilček naj ima najmanj 500—600 čebel, kolikor jih gosto zasede polovično stran A. Ž. sata. Matice vzrejamo v brezmatičnem prašilčku, ki ga sestavljamo kot sle- Gospodinjstvo in gospodarstvo. V tem času se nikakor ne smemo pritoževati nad nesnostjo naših kokoši. Jajc je dovolj doma pri perut-ninarju in tudi na trgu in še prav poceni so. Zdaj je čjas, ko lahko spravimo jajca za poznejše mesece, ko bodo čopke prenehale nesti in ne bo toliko blaga na razpolago. Pozimi je kaj težko dobiti na trgu „ga-rantirano sveža jajca". Ponajveč se prodajajo vložena ali konservirana. Pa še ta niso poceni. Skrbna in praktična gospodinja se bo že sedaj založila z jajci, da jih bo imela pozimi dovolj tako za lastno uporabo, kakor tudi za prodajo. Delo in trud ter majhni stroški, ki jih bo imela s kon-serviranjem, bodo bogato poplačani. Bistvo konserviranja je v tem, da s primernimi sredstvi preprečimo zraku in bakterijam dostop skozi luknjičavo (porozno) jajčno lupino v notranjost. Pravilno konservirana jajca niso nič manj 'okusna in zdrava kot sve- di: eni najboljših družin odvzamemo kak sat z mlado zalego. S tem satom ter drugimi mladicami in hrano polnimo prašilnik, ga oskrbujemo skozi teden dni z vodo ali tekočo hrano ter držimo žrelo zoženo. — Mlada matica se izleže 8 do 9 dni potem, ko je bil matičnik od čebel zadelan. Preden dozori prvi, smo žrelo pre-gradili z malim koščkom matične rešetke, da ne bi nam prvorojenka pobegnila z rojčkom. Kdor hoče iz te družinice sedaj dobiti še po več matic, mora še pred dozorevanjem prvega matičnika ostale pokriti z mrežastim pokrovcem, segajočim za Vzcm v vosek sata, visokim za širino medsatne ulice. Po izleženju matice^ po vrsti rešujemo, da ostane v praŠilniku končno le ena. Tedaj žrelo osvobodimo rešetke. Matica izletava na „praho" (oplemenitev). Če gre vse gladko, najdemo prva jajčka čez 8 do 10 dni po rojstvu matice. O rednem poteku se prepričujemo z večkratnim pregledom pra-šilnika ( v jutranjih ali poznejših popoldanskih urah), ker se matice na izletih pogosto ponesrečijo. Po pri-četku rednega zaleganja matico pobarvamo na hrbtnem ščitu z barvo dotičnega letnika ter jo uporabimo v zameno za kako staro ali slabejšo matico velikega panja. ža. Od julija do oktobra znesena jajca so za konserviranje najboljša. Tudi se neoplojena bolje in dalj časa ohranijo kot oplojena. Zato odbiramo jajca za vlaganje po možnosti le od takih kokoši, ki ne pridejo skupaj s petelinom. Vlagajmo le zdrava in povsem sveža jajca. Vsako vloženo jajce moramo prej natanko pregledati, če ni morda počeno. To storimo na ta način, da nalahko in previdno „trknemo" jajce ob jajce na špičastem koncu. Še bolje pa je, če jajce „presvetlimo". Vzamemo kos lepenke ter izrežemo vanjo malo odprtino v obliki jajca. V temnem prostoru zakrijemo luč s pripravljeno lepenko ter pregledamo vsako posamezno jajce skozi izrezano odprtino. Sveža jajca so svetla in prozorna, stara pa motna ter imajo manjši ali večji zračni prostor, ki odgovarja starosti jajca. Na že zaplojenih jajcih opazimo temno liso. To se dogaja zlasti tam, kjer pobirajo jajca iz gnezd samo enkrat na dan in puste, da sedi kokoš na njih po več ur. Če je jajce staro, se prepričamo tudi tako, da ga potonemo v 6% solno raztopino. Sveža jajca padejo na dno, 3—4 tedne stara plavajo v raztopini, še starejša pa na površju. Ako plavajo ta poslednja tudi v 3% solni raztopini na površju, so'prestara in tudi že pokvarjena. Jajca, ki jih hočemo vložiti, ne smemo Jiraniti v takem prostoru, kjer im^mo spravljene močne dišave, ker se rada navzame-jo duha. Poglavitni sovražniki, ki jajce prej ali slej popolnoma pokvarijo, so razne gnilobne glivice ali bakterije, ki povzročajo gnitje, t. j. razpad organskih spojin in nam na ta način pokvarijo marsikatero živilo. Glivice razkrajajo jajčno vsebino ter jo iz-preminjajo v vlekočo zdrizasto snov, ki jo pri presvetljevanju opazimo kot temno in motno liso. Prav tako so povzročitelji „gnilih jajc" bakterije, ki proniknejo skozi luknjičavo lupino v jajce ter razkrajajo njeno vsebino. Ena vrsta teh bakterij povzroča, da se v jajcu razvija tisti znani zoperni duh po žveplovem vodiku, vsled česar se jajce večkrat razpoči. Spet druge bakterije spreminjajo beljak in rumenjak, da postane zelenkasto modrikast. Ker so tedaj gnilobne glivice in razne druge bakterije glavni vzrok, da se jajce pokvari, skrbimo, da bodo vložena jajca povsem čista. Radi tega je najbolje, da ponesnaženih jajc sploh ne vlagamo. Ako pa nimamo drugih na razpolago, jih moramo prej temeljito očistiti. Lahko jih umijemo v čisti vodi ali pa kar je še boljše v alkoholu. Vzamemo polovico vode in polovico čistega špirita ter v tej raztopini odstranimo prav lahko vso umazanijo, istočasno pa razkužimo jajčno lupino ter na ta način uničimo vse bakterije. Ko smo jajca skrbno umili, jih posušimo. Dokazano je tudi, da se najbolje ohranijo jajca tistih kokoši, ki so bile krmljene z zrnjem. Jajca konserviramo na več načinov. Naše mamice so že od nekdaj shranjevale jajca v pesku, pepelu, otrobih, žitu, plevih, rezanici, soli, senenem zdrobu itd., kjer so ostala po več mesecev sveža in užitna. Če pa hočemo shraniti jajca za daljšo dobo, ti načini nikakor ne drže, ker navsezadnje le pridejo skozi te snovi in nezavarovano jajčno lupino zrak in gnilobne bakterije v jajce samo. Tudi se na ta način shranjena jajca kolikor toliko osuše, zgubijo sveži okus in se tudi navzamejo du- O konserviranju jajc. Leopold Paljk. ha po dotični snovi. Zlasti v rezanico položena jajca se posebno močno navzamejo duha po rezanici. V pesek ali mivko ziakopana izgube znatno na okusu in se tudi kmalu pokvarijo. Tudi bi morale biti vse te snovi popolnoma suhe, saj je znano, da se v vlažnih najraje zadržujejo gnilobne plesni in razne bakterije. Pa tudi v lesnem pepelu ne priporočam shranjevati jajc. To pa zato, ker se jajca navzamejo lugastih (alka-ličnih) snovi ter sčasoma popolnoma otrdijo. Vsekakor bolje zavarujemo jajce, da ne morejo vanj zrak in razne bakterije, če ga namažemo s kako mastjo, parafinom, šelakom, firne- žem itd. Seveda ne smemo uporabljati močno dišečih snovi, da se jajca ne navzamejo duha. Tudi je potrebno, da se zaščitna snov lahko odlušči predno jajce uporabimo. Pri vseh navedenih načinih suhega konserviranja pa se jajca kolikor toliko osuše in tudi dobijo nekakšen čuden okus. Zato se takšno konser-viranje dandanes le redkokdaj uporablja. Danes imamo mnogo najrazličnejših preparatov, v katerih še jajca bolje in dalj časa ohranijo, t. j. po več mesecev in celo leto dni. Naj omenim na tem mestu vlaganje jajc v apneno vodo, vodotopno steklo in garantol. (Nadaljevanje sledi.) Ali naj vodimo kmetijsko knjigovodstvo ? Ing. Teržan, Ruše. Pridelovalni stroški in rentabilnost pridelovanja kmetijskih pridelkov. V vprašanju ali se naj izračunavajo pridelovalni stroški kmetijskih pridelkov, si gospodarski strokovnjaki niso edini. Eni smatrajo za nepotrebno izračunavanje pridelovalnih stroškov vsled tega, ker so ti računi vezani na razne pogreške in ne morejo biti verodostojni. Poljedelstvo je organizirana celota. Zato zahteva mnogovrstne izdatke (n. pr. vprego, stalne delavce, stroje, orodje itd.) -za razne pripomočke, ki služijo za pridelovanje vseh kmetijskih pridelkov. Izdatke za te najrazličnejše pripomočke je mogoče unosno kriti samo v slučaju, če se vsi ti pripomočki izkoriščajo kolikor mogoče enakomerno, tako da eno delo sledi drugemu v pravem časovnem razmerju. Izračunavanje pridelovalnih stroškov za posamezne kulture (n. pr. za pšenico, krompir, koruzo, vinograd, hmelj itd.) kot samostalno gospodarsko panogo, je zvezano vedno z večjo ali manjšo napako. Te napake so večje v onih gospodarskih obratih, kjer se ni mogoče prilagoditi spremembam o potrebi delovne sile in vprege. Kmetijska proizvodnja je v največ slučajih stalna. To stalnost povzročajo zemljiščne in podnebne prilike. Kajti povsod ne uspevajo iste kulture. Na drugi strani pa določajo kmetijsko proizvodnjo tiudi razmere na trgu. Vsled tega ne more gospodar svojega dela urediti vedno tako, da bi lahko svoje razpoložljive delovne sile kar naj- bolj enakomerno izkoristil, temveč je mnogokrat prisiljen, da mora gojiti takšne kulture, ki naenkrat nakopičijo delo, nato pa nastane daljši odmor. N. pr. v Savinjski dolini mora kmetovalec istočasno obirati hmelj in opravljati košnjo otave. Zato ni mogoče, da bi kmetovalec izračunal svoje pridelovalne stroške za posamezne kulture tako, da bi lahko enostavno v denarju izrazil te stroške. Takšni računi ne morejo biti nikdar verodostojni, ker se pri tem načinu izračunavanja pridelovalnih stroškov za posamezne kulture navadno prezre povezanost po-ediinih poljedelskih panog in njihovo medsebojno izpopolnjevanje v plo-doredu. Zato se ne more pravilno izraziti v denarni vrednosti, koliko stroškov odpade na eno ali drugo kulturo, ker pač na manjši kmetiji skozi cel dan in celo leto z raznim delom in z vso delovno silo skupaj tvorijo harmonično celoto. Tako stališče zavzema ena skupina gospodarskih strokovnjakov! Drugi zopet pripisujejo izračunavanju pridelovalnih stroškov veliko vrednost. Ti pravijo, da mora kmetovalec istotako kot obrtnik, trgovec in industrijalec računati svoje, pridelovalne stroške. Kajti, kakor je trgovcu, obrtniku in industrijalcu v veliko oporo, da zna točno za svoje pridelovalne stroške, po katerih si uravna svoje poslovanje in prodajno ceno, tako bi tudi za kmetovalca bilo zelo važno, da ve točno za svoje pridelovalne stroške in da na podla- ! gi teh stroškov skuša, potom svoje organizacije, doseči odgovarjajoče cene za svoje pridelke. Vsekakor je za naše slovenske kmečke razmere važno, da se zbere materijal o pridelovalnih stroških naših kmetijskih sadežev in živinoreje. Na podlagi več sto podatkov za posamezne kmetijske panoge se bo lahko sestavil pregled pridelovalnih stroškov v naši banovini, na kar še le bomo lahko razpravljali o položaju slovenskega kmetijstva in njegovem odnosu do celokupnega kmetijstva naše izrazite agrarne države. Razveseljivo je, da se je čez 30 naših dobrih in vestnih kmetovalcev Odzvalo povabilu kmetijske visoke šole v Zemunu, objavljenem v januarskem Kmetovalcu. Tako borno dobili tudi za naše kmetijsko gospodarstvo strokovno izdelan rentabi-litetni račun! Posojila za nabavo kmetijskih strojev in orodja. Privilegirana agrarna banka nudi kmetovalcem enoletno, po 5% ob-restujoče posojilo, zgolj za nabavo kmetijskih strojev, orodja in drugih predmetov, namenjenih izključno kmetijski proizvodnji. Kmetovalec, ki bi želel najeti to posojilo, mora vložiti na Privilegirano agrarno banko posebno prošnjo, v kateri mora navesti poleg višine zaprošenega kredita še natančni opis predmetov, ki jih želi kupiti, (vrsto, ceno ter firmo, ki naj dobavi stroje itd.), dalje tri poroke, ki so podpisali menico ter priložiti pravilno podpisano menico in od pristojne občine overjene svoje in vseh treh porokov premoženjske podatke. Kredite podeljuje Privilegirana agrarna banka le do višine 2000 dinarjev ter jih nakazuje direktno tvrdki, ki je dobavila navedene predmete. Priporočamo kmetovalcem, da se te ugodnosti poslužijo, ako iz lastnih sredstev ne bi mogli nujno potrebno orodje nabaviti. Glede možnosti nabave prvovrstnih strojev pa opozarjamo na zalogo Kmet. družbe, ki nudi najboljše blago po zmernih cenah. Na željo radi postrežemo s ponudbami in vsemi obvestili, ki bi bila potrebna. Tržno poročilo 10. maja 1938. Borzne cene: fco. vagon nakladalna postaja za>:100 kg. ,i u > ':■ Pšenica: Pravi vzrok, zakaj so cene pšenici porasle na dvojno ceno na svetovnem trgu, prav za prav ni znan. Nekateri trde, da naša lanska statistika o proizvodnji ni bila točna, ter smo preveč izvozili, drugi so zopet mnenja, da je porasla domača potrošnja. Radi tega tudi ni še jasno, ali bodo zaloge zadostne za prehrano prebivalstva do nove žetve. Pomišlja se tudi že na uvoz iz sosedne Madžarske ali Romunije, ker bi kljub uvozni carini od din 65.— na q moglo tuje blago že uspešno konkurirati domačemu, ki je dražje. Danes se prodaja po ceni od din 242—248 različno po kakovosti, kar je za okoli din 65.— dražje kot pred enim mesecem. Koruza: Sporedno s ceno pri pšenici se je tudi koruza podražila na din 118—120, kar je za din 15—17 dražje kot pred 1 mesecem. Moka: Tudi cena moki je porasla. Bačko-banatska pekarska stane din 330—340, sremsko-slavonska din 327.50—337.50, vse za vrsto Og. Ostale vrste sorazmerno ceneje. Podraženje znaša din 50—55 za 100 kilogramov. Krompir: Po starem slovenskem krompirju je kljub novemu, ki se že pojavlja na trgu, še precejšnje povpraševanje in se plača zamj pri vagonskih dobavah din 120— 125 za 100 kg. Žal so zaloge pri producen-tih že izčrpane. Seno: Vsled zastoja v rasti je bilo zadnji čas dosti povpraševanja ter so se plačale za 10 para dražje cene kot pred 1 mesecem. Sladko seno stane 65—70, polsladko 55—^60 din za kg. Cene na drobno na trgih v Ljubljani in Mariboru se niso mnogo spremenile. Živina: Voli Ia 5.60—6.50, Ila 5—5.25, lila 4.50; telice Ia 5.50, II. 4.50, lila 4; krave: Ia 4.50, Ila 3.—, lila 2.—; teleta 7.50— 8.—. Svinje debele se plačujejo na Hrvatskem in v Vojvodini po din 9 do 9.50. Pri nas takšnih ni. Mesnate se na našem trgu plačujejo po din 6.50—7.25 ali mrtve po 8.50—11.25. Mladi prašički 5—6 tednov stari po 65—100 din, 7—9 tednov din 110—130, 3—4 mesece din 150—210, 5—7 mesecev din 300—390, 8—10 mesecev din 420--490, eno leto din 710—820. Ovce in koze se prodajajo po din 3.— za (kg žive teže. Pripomniti je, da so cene na raznih sejmih različne, kakršna sta pač ponudba in povpraševanje. Književnost. Kmetijstvo Nizozemske. Že beseda »Nizozemska" nam pove, da je lega te dežele nizka. In v resnici leži ena četrtina celokupne površine Nizozemske nižje od morske gladine. Nizozemski (holandski) kmet je v boju z morskimi valovi iste pregnal in z ogromnimi nasipi ustvaril sebi rodovitno zemljo („pol-dere"). Holandska oz. Nizozemska je danes v Evropi kmetijsko najnaprednejša dežela. Pridelki po ha so v Ho-landiji največji. Z ozirom na terenske razmere pridelujejo: 1) v severni Holandiji žito. Tu je tudi živinoreja dobro razvita. 2) V zapadni Holandiji zelenjavo, grozdje in cvetlice. (Ogromne steklene hiše za gojenje namiznega grozdja in cvetlic). 3) V pokrajini med rekama Rajno in Mase pa je razvito intenzivno sadjarstvo. Holandija meri 34.181 km2. Ob morsiki obali, na rodovitni zemlji živi na 1 km2 500 ljudi. Od celokupnega prebivalstva se bavi s kmetijstvom 20,5%, z rudarstvom in industrijo 39,3%, s trgovino in prometom 23,4 odstotkov; ostalih stanov (uradništvo itd.) je 16,8%. Holandski kmetovalec ni samo vzoren poljedelec, ampak je istočasno tudi odličen trgovec. Ni mu žal truda, časa in stroškov, ki jih vpo-rabi za to, da osebno spozna svoje dobre odjemalce in da vsakega solidno postreže. V tem tiči velika tajnost uspehov holandskih kmetov, da dosežejo za svoje pridelke dobre cene, da lahko vse dobro prodajo, kar pridelajo ter si na ta način zasigura-jo udobno in kulturno visoko stoječe življenje. Od Nizozemcev se lahko mnogo učimo! Kmetijska tehnika, trgovska solidnost in organizacija, kmetijska strokovna izobrazba, marljivost in vztrajnost, visoko razvita zadružna zavest, narodni ponos in državljanska zavednost, vse te človeške vrline so združene v holandskem kmetu, ki mu preti noč in dan nevarnost od razburkanega morja, da mu ne opu-stoši plodno in bogato zemljo. Ta večna nevarnost neukrotljive prirod-ne sile vpliva istočasno vzgojno na človeka, da v boju za obstanek mo- bilizira vse svoje sposobnosti in v složnem, zadružnem delu ustvarja kulturne dobrine. Lep pregled o Holandiji, deželi naj-intenzivnejšega kmetijstva nam nudi najnovejša številka „Poljoprivrednega glasnika", ki izhaja v Novem Sadu. Gospod urednik dr. Emil Popo-vič-Pecija je s pomočjo gosp. Gobel van Amstela, šefa nizozemskega presbiroja zbral bogat materijal izpod peresa najboljših nizozemskih strokovnjakov, z lepimi slikami o tipičnem holandskem kmetovanju. Za naše mlade kmetovalce bi bilo zelo koristno, če bi se seznanili z nizozemskim načinom kmetovanja in bi skušali potom našega konzulata v Amsterdamu najti zveze, da bi lahko šli tja na prakso. Kmetijska zbornica in banska uprava bi to akcijo podpirali! Društvene vesti. Vabilo k letnim občnim zborom podružnice Kmetijske družbe v Ljubljani, r. z. z o. z. Dne 22. maja 1938: Podružnice: Slovenjgradec, ob 10. uri v Zadružnem domu; Stari trg pri Ložu, ob /■i8. uri v občinski posvetovalnici; Sv. Lenart pri Veliki Nedelji po rani sv. maši v šoli; Sv. JuriJ ob Pesnici, ob Kil. uri dop. v šoli; Velike Lašče, ob Y?8. uri dop. v stari šoli; Slovenska Bistrica ob 9. uri v hotelu »Beograd"; Ormož, ob K9. uri dop. v dvorani „Kletarskega društva"; Mavčiče, ob 10. uri dop. v stari šoli. Dne 26. maja 1938: Podružnice: Gornji Logatec, ob 10. uri dop. v osnovni šoli; Gorenja vas nad Škof Jo Loko, ob 3. uri pop. v Gorenji vasi št. 27; Žalec, ob 1. uri pop. v gostilni Rudolf Ja-nič; Homec, ob 10. uri dop. v prostorih g. Repanšeh Gregorija. Dne 29. maja 1938: Podružnice: Breznica, po prvi sv. maši v šoli; Mengeš, ob 3. uri pop. v gostilni ^Kralj"; Pilštanj, po prvi sv. maši pri Anton Zakošeku; Sv. Gora, ob 2 .uri pop. pri načelniku; Semič, ob K8. uri dop. pri Bukovcu. Dne 6. junija 1938: Podružnice: Sv. Jakob ob Savi, ob /411. uri dop. pri Pečnikarju; Šmarje pri Jelšah, ob K8. uri dop. v šoli; Tržič-Sv. Ana, ob 9. uri dop. pri Kavčiču v Tržiču. lln strani Din 50 + Din 3'— ogl. takse „ 100 + „ 7-50 „ 150 + 7-50 Inserati se računajo po naslednjih cenah i x/8 1/i 1/s strani = Din 200 + Din 15'- ogl. takse „ = „ 400 + „ 30"- „ „ = „ 800 + „ 3"'— „ Priloge listu se računajo za vsakih 1000 komadov 100 Din. 1 cela stran = Din 1600'— + Din 60 -ogl. takse (26 X 20 cm = 520 cm). Mala naznanila. Le proti predplačilu, vsaka beseda 50 par, najmanj 10 Din in 3 Din ogl. taksa. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Vsakega 12. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Vabilo na 18. redno skupščino Kmetske hranilnice in posojilnice r. z. z n. z. v Št. Jerneju, ki se vrši v nedeljo 22. maja 193S ob 8. uri zjutraj v posojil, prostorih. Dnevni red: 1. Citanje sejnega zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Slučajnosti. — V slučaju nezadostno navzočih članov ob določeni uri, se vrši pol ure pozneje ob vsakem številu članov. — Odbor. 38 Gepelj pokončen, malo rabljen, lahek, pocefni na prodaj na Gorenjskem. Naslov pri Upravi ,,Kmetovalca" 41 80 koles prvovrstnih znamk in 36 šivalnih strojev skoraj popolnoma novih, po zares nizkih cenah na prodaj pri: ..Promet", v Ljubljani — nasproti Križanske cerkve. 31 Laneno prejo dajte v tkanje „Krosni", tkalnici v Ljubljani, Zrinj-skega c. 6. Dobili bodete najcenejše platno za rjuhe, 150 cm široko. 24 Vsaka družina lahko zasluži nad Din 1000__mesečno doma. Potreben mali kapital. Pišite, na „AN0S", Maribor, Orožnova 6. Priložite znamke. 30 Vinske sode vseh velikosti, kadi in gnojnične sode (lajte) prebarvane s karbolinom z razpršilnikom, izdeluje po najnižjih cenah Jože Čižman, Tacen 74, poita St. Vid nad Ljubljano. 13 SPREJMEMO ZASTOPNIKE za prodajo posnemalnikov in brzoparilnikov na obročno odplačilo. TEHNA družba z o. z., Ljubljana Mestni trg 25/1. Razstreljivo za kamnolome kamniktit, vžigalne vrvice, kapice, smodnik, lovske potrebščine dobite v konces. trgovini L. FUrsager, Radovljica. 11 Začnite pravočasno s pokonča-------- vanjem mrčesa! Po stanovanjih, hlevih, polju, vinogradih. 100% sigurno uniči golazen odlikovan ,HAMAD* prašek. 5 Din v znamkah za vzorec. Generalno zastopstvo „Tosta", Ljubljana, Stari trg 6 27 Iščem pridnega fanta za molžo krav in druga kmetijska dela za takoj. Kristan, Zapuže pri Lescah. 37 Perutnino in jajca kupuje stalno vsako množino: Perutninarstvo „Niko", St. Vid nad Ljubljano. 36 Kolesa najnovejši letošnji modeli v največji izbiri že od Din 550'-naprej. Nova trgovina, Ljubljana, Tyrševa cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze). 4" Kravarja - samskega, dobro izveJžbanega, se sprejme v službo. Dopise poslati na: Oskrbništvo graščine Neukloster, pošta: Št. Peter v Sav. dolini pri Celju. 40 Ekonom - oskrbnik samostojen v upravljanju pošlov v vseh gospodarskih panogah, samski, popolnoma trezen, vešč nemščine in pisarniških poslov, želi premeniti službo s 1. julijem. Cenj. ponudbe na upravo ,,Kmetovalca'" pod šif. ,,Oskrbnik" 43. 43 Vabilo na izredni občni zbor Električne strojne zadruge v Poljanah nad Škoijo Loko, reg. zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil 22. maja 1938, ob 15. uri v Poljanah št. 39, s sledečim dnevnim redom: 1. Sprejem novih zadružnih pravil po novem zadružnem zakonu o gospodarskih zadrugah z dne 11. sept. 1937. 2. Volitev upravnega in nadzorst. odbora, ter dopolnilna volitev v upravni in nadzorst. odbor, v smislu novih pravil in novega zadr. zakona. 3. Slučajnosti. Ta izredni občni zbor bo veljavno sklepal brez ozira na število udeležnikov. — Načelstvo. 42 Montafonsko kravo, breje telice, plemenske bike, ima na prodaj: Oskrbništvo graščine Neukloster, pošta: Št. Peter v Sav. dolini pri Celju. 39 Jajca za valenje od velikih sivih „Plimouth-kokoši". najboljše Jajča-rice, komad po Din 2.50 in čistokrvne kunce, modre dunajčane (mladiče) po povzetju pri: August Kuhar, Vevče, pošta Dev. Mar. v Polju pri Ljubljani. 17 Brzojav! Dospele so originalne ameri-kanske ,,DeerIng" kosilnice in rezervni deli. Železnina FR.STUPICA, Ljubljana Gosposvetska 1. MODRA GALICA »SOLNCE« * CELJE je za zatiranje peronospore in škrlupa ter raznih paležev neobhodno potrebna! Vinogradnik, sadjar in vrtnar, ki ne škropi pravočasno in pravilno svojih kulturnih rastlin, ne more pričakovati obilnih in zdravih pridelkov. Uporabljajte v ta namen le domačo modro galico znamke BSolnce", ki vsebuje jo bakrenega sulfata. i, »4 V zalogi pri Kmetijski družbi v Ljubljani in njenih skladiščih. Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d. >;<•""• >'■ Hrastnik AJr*A 4 44U-MilLi&iikšiJ » v* l €€ #>Hrastnisko klajrao apno Jamčimo, da vsebuje najfineje zmleto hrastniško klajno apno 60% ogljikovo-kislega apna, 10°/0 fos-forne kisline in 5°/0 živinske soli. — V promet se stavlja samo v plombiranih originalnih vrečah po 50 kg. Naroča se pri it ... ; , j . w . i .. ..... . . .- Kmetijski družbi, r. z. z o. z., Ljubljana m pri njenih podružnicah. Vsak zavaruje edinole pri naši domači Vzajemni zavarovanici v Ljubljani požar, vlom, steklo, zvonove, jamstvo, nezgode, življenje in pri „KARITAS" oddelku posmrtnino, doto in starostno Preskrbo Centrala: v Ljubljani, Miklošičeva c. 19 Lastna palača - Telef. 25-21 in 25-22 Podružnice in glavna zastopstva: Beograd: Pašičeva 10 Celje: Palača Ljudske posojilnice Sarajevo: Zvonimir. obala 9 Split: Ulica XI. puka br. 22 Zagreb: Ulica Kraljice Marije 36 Maribor: Loška 10 in Orožnova 8 KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM Telefon: ■ - _ _ 1 , a - — - Brzoiavi: štev. 28-4? V L.|UDIjaril .Kmetskidom" reg. zadr. z neomejeno zavezo .Tavčarjeva ulica 1 Račun Poštne hranilnice štev. 14.257 Račun pri Narodni banki. Nove vloge vsak čas razpolož- m qi i Ijive obrestuje po 4 /O 3 JO Za vse vloge nudi popolno varnost. Otvarja tekoče račune. Eskontuje menice. Daje kratkoročna posojila. Izvršuje ostale denarne posle. ZAUPAJTE DENAR DOMAČEMU ZAVODU! Čilski soliter je po celem svetu priznano najboljše dušično gnojilo. Z uporabo tega gnojila se zamore znatno povečati pridelek vseh setev, ker je to gnojilo prikladno za vse zemlje in rastline. Ozimne setve, ki so redke in slabo prezimile, popravljamo s 50 kg čilskega solitra na 1 kat. j. Koruzi gnojimo s 60 do 80 kg na kat. j. in trosimo gnoj med vrste, kakor hitro so rastline izkalile. Ravno tako postopamo pri krompirju, katerega gnojimo s 50 do 70 kg na 1 kat. j. Pri hmelju razstrosimo 20 do 30 gramov čilskega solitra okoli trsa, kakor hitro je odgnal. V drugi polovici maja pa razstrosimo drugi obrok 20 gramov. / Vrtni zelenjavi gnojimo z 3 do 4 kg solitra na 100 m2 in razdelimo to količino na 2 obroka. Lahko pa se soliter razstopi tudi v vodi in se s to razstopino zaliva enkrat na teden. Na kanto vode (10 do 12 litrov) se razstopi ena pest solitra. Pazi pa se naj, da se zaliva okoli rastline in ne na stebelca ali na listje. Vinski trti se daje spomladi 5 dkg po trsu. Pri sadnem drevju se v območju krošnje raztrosi 200 do 500 gr. čilskega solitra. Cvetice pa zalivamo z razstopino 2 grama na 1 liter vode. Čilski soliter je najcenejše gnojilo, ker ga rabimo najmanj na površino, deluje takoj in poveča donos, ter je radi tega najrentabilnejši umetni gnoj. Čilski šoliter se prodaja v skladiščih Kmetijske družbe r. z, z o. z. v Ljubljani, Mariboru, Celju, Konjicah, Novem mestu in Brežicah. Sadjarji! Proti škodljivcem in boleznim, praktično in poceni, zato najbolje za škropljenje z apnenim arsenalom (Meritol S) ali z oljnatim arsenatom ,,Schering" kot dodatek bordoški ali kalifornijski brozgi. Za uničevanje oidiuma, grint in pajkov na cvetju uporabljajte E R Y S I T. Za uničevanje plevela na potih v vrtu, parku itd. uporabljajte F O R M I T. Zahtevajte prospekte! — Ta sredstva se dobijo pri Kmetijski družbi In vseh njenih skladiščih. Schering A. G. Berlin, Generalno zastopstvo za Jugoslavijo Mr. DraSko Vilfan, Zagreb, Srebrnjak br. 55 ■ ' (svr •'•; • i .v- ;...' •'. • ' 11 >, . •■• ^."s." ' v •> .. .:. I. .■'..' ... V ' \ - * .1.:i V Lastna izdelovalnica: Metallwarenfabrik VfIKTOR JESSERNI66 & URBAN, !Stockerau bei Wien Pragerstrasse 35 V zalogi pri Kmetijski < družbi v Ljubljani in Mariboru. 1OO°/0 izkoriščanje gnojnice. (f^) J" Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna LITOGRAFIJA, OFFSETTISK, KARTONAŽA ZALOŽNIŠTVO VELIKE PRATIKE VREČICE ZA SEMENA —— Ljubljana, Breg 10-12 USTANOV. Najstarejši grafični zavod Jugoslavije LETA 1888 izvriuje vse tiskovine solidno in poceni Vendar en bat, ki ne propušča nobene tekočine in omogoča, dla se delo izvrši brez napora. Tako sodijo strokovnjaki novo vinogradniško in sadno škropilnico „URBANUS" z automatično zapirajočim special-piatent-batom, kateri prekaša vse dlruge konstrukcije. 20 litrov vsebi-nie. Specialna oprema s cedilom. Z^atvorni ventil. 3 leta garancije. Razprši isto v širini 8 metrov. Prospekte razpošilja in praktično predvaja, zastopnik Posestvo Ed. Suppanz Pristava ,Turbo' razpršilnik za gnojnico Največji slovenski denarni zavod Mestna hranilnica ljubljanska Lastne rezerve nad Din 26,000.000-— Prirastek novih vlog v januarju 1938 Din 14,075.000'-„ „ februarja 1938 „ 10,694.000--„ „ marcu 1938 „ 10,572.000-- Vloge vsak čas razpoložljive. Za vse obveze hranilnice jamči Mestna občina ljubljanska XVIII. Ljubljanski velesejem 43. razstavna prireditev 4. — 13. junija 1938. Polovična voznina na železnici. Pri blagajnah žel. postaj kupite rumeno železniško izkaznico za din 2*-. Sejmišče obsega 40.000 m2 preko 600 razstavljalcev 14 držav. POSEBNE RAZSTAVE: r Cesta«, Francija, Pohištvo, Avtomobili, Tekstil, Ženska domača obrt. LEPO ZABAVIŠČE. 10. — 12. junija: III. državni trgovski kongres. Kreditni zavod sa trgovino in industrijo Ljubljana. Prešernova ulica 50 v lastnem poslopju Telefon: 37-81, 37-82, 37-83, 37-84, 37-85 Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana ..... Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, kuponov, nakazila v tuzemstvo in inozemstvo, Safe-deposits itd. 3« .01 Ji i Si vb 01) bpv in; A fil, .fisfct »SLAVIJA« « a *».» tA jugoslovanska zavarovalna banka d. d. v Ljubljani rovanla: požar, vlom, šipe, nesreče na potovanju, zakonita odgovornost, transport, razna zavarovanja automobilov, na življenje, posmrtnine itdr, prevzame po ugodnih pogojih. J ' " 1 Centrala v Ljubljani Gosposka ulica 12. Telefon 21-76 In 22-76. mx« Peronospora je največji sovražnik vinograda. f n ¥ ■■ »* i « «•« /At v • 1 . . • v 1 • . • Okužen vinograd ne moremo vec ozdraviti, samo z modro galico zamoremo pojav bolezni preprečiti. ' ' " ' f i ' . v t - ? . . ".JK.Oni t I Uporabljajte v to svrho „Modro galico" znamke 11 i tm&ttti ^-»♦it*® ZORKA trn V zalogi pri Kmetijski družbi v? Ljubljani in njenih skladiščih-a kiu i v i ^it, \ T? • B» IT^HPISP *..... ■. . .VM,* >»*»«** d«« ' Izhaja 15. v mesecu. — Cena listu 25 Din, za inozemstvo 35 Din letno. — Posamezna številka 2'50 Din. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Novi trg štev. 3. — Za uredništvo odgovarja: Ing. Ferlinc Bogdan. — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Oton Detela. — Tisk J. Blasnilra nasL Univerzitetna tiskarna in litograflja, d. d. v Ljubljani — Odgovoren L. Mikuš.