Dr. Korošec zaupnifam SLS in ifsem Slosiencem. Na zborovanju zaupnfkov SLS v Celju dne 11. t m. je <fr. Korošec ob navdušenem odobravanju izvajal •ladeče: Zakaj na volišče? Večitva narodne skupščine ]e morala, ne da bi se v parlamentu zrušila, oddati vlado manjšini. Da si manjšina pridobi Yečino, Tnoramo v volitve. To je samo zunanja oblika postopanja. Stvarno in načelno pa to neustavno, neparlamentarno in vsled tega revolucionarno postopanje mačt: Večina naroda si želi sporazuma, poštenja, reda in mira. Do tega ne sme ali še ne sme priti! Naj se nadaljuje politika navlade, Lzkoriščevanja, nezakonitosti in mržnje. Vsled tega na volišče! Kaj je sedaj mogoče? Ako bodo volitve kolikor toliko svabodne, smo si v T9eh taborih na jasnem, da dobi bivša parlamentarna večina dne 8. feforuarja zopet večino. Nisem slišal v nobeni »tranlci človeka, ki bi o tem dvomiL Politika sporazuma in borbe proti korupciji se bo potem nadaljevala, a razširila se bo y pravcu, da si zajamčimo absolutno spoštovanje naTodne volje. Ako pa volitve ne bodo popolnoma svabodne, je kljub ternu več kot verjetno, da bo narod vendarle volil po svojem svobodnem prepričanju. Gotovo je, da je na»od toliko dozorel, da si ne da od nikogar več komandirati, vsaj v svojo škodo ne. Ako pa bi nastopilo celo tako nasilje, da bi narod ne mogel niti izraziti svojega svobodnega mišljenjav potem seveda bodo nastale pri sporazum nih strankah povsem nove orientacije glede nadaljnje poBtike. O tem govoriti danes, se Tni zdi prezgodaj, a misiiti na to že sedaj ni prezgodaj. Toda to ne velja samo za nas, nego tudi za one, ki so do danes premalo mislili. S politiko, kakor se je izapočela s sedanjo vsiljeno nnm vledo in vsiljenimi volitvamiv se torej narod tira v nove izredno težke notranje borbe. In to v vsakem sluŽaju, najsi bodo volitve magaTi bolj ali izelo nasilne. Mi si ne želimo takih borb, toda ako se nam vsilijo, bomo enali storiti svojo dolžnost, da se ibo enkrat tudi v naši državi ozračje popolnoma razčistilo. Samo čim prej, tem bolje! Kajti narod težko čaka, da se lahko zopet v miru In redu nemoteno razvija. Kaj zahtevanvo Slovenci? Mi Slovenci ne zahtevamo ničesair, kar bi bilo proti. •dravi pameti, ali proti dbstoju države. Mi zahtevamo svcv |e prirodno pravo. Nič več, nič manjl Mi se zavedamo svoje slovenske narodnosti in se hočemo Jcot slovervsld marod v tej državi spobodno i2živeti. O tem se z nami ne da več razpravljati, v tem oziru so za nas razprave končane. Samo o tem se da razgovarjati: Kako se da to uresničiti? Mi smo za pot mirnega, pri/ateljskega sporaz-i unva s HrvatJ in Srbi. Ako zna kdo drugo, tooljšo pot, na| nam jo povel Glavno je in ostane za nas, da se omogoči Slovencem v državi vsestransko samostojno življenje. Ali se oblika te samostojnosti imenuje slovenska republika ali federacija ali avtonomija ali oblast ali srez ali kar, hočete, o tem bo sporazirra med pemetnimi in treznimi brati prav laihek. Le stvarno avtonomijo, stvarno samostoi nost nam dajte! Meni se je zdelo potrebno, da to zopet javno povdarimo, ker se vedno znova pozabljajo te temeljne resnice. G. Prepeluh je dolgo pisal in izdajal »Avtonomista« in prlčakovali bi, da vsaj on zna, lcaj Je slovenska avtonomija. Pa smo se zmotili in to dvakrat zaporedoma. Brat bratu, podložnik nikomurl K slovenski avtanomiji računamo v zemljepisnem po gledu tudi Prelcmurje, a Prtpeluhovi p>olitični krušni očetje roa je hočejo iza Hrvate, ki ga ne damo. Nadalje si pred stavljamo slovensko samostojnost tako, da bomo mi Slovervoi za se, da ba naše središče bela Ljubljana, a sedaj čujemo naenkrat, da bi morali pod Hrvate in imeti Zagreb za sredisče. Mi Slovenci odločno izjavljamo: brat vsakomur, Hrvatu in Srbu, a podložnik nikomurl i^agreb nam je mil in drag, a Ljubljana je Ijubljena naša matuška. Kdor tega ne razume, ne razume slovenske duše, je zgubil živo zvezo s slovenskim narodom, je postal priprega Radičevega voza na Slovenskem. Mi se že tudi skoro dve leti sporazumevamo v važnih političnth vprašanjih z Radičevi ci, a smo pri tem vedno ostali samostojni, neodvisni, ne prodajamo ne slovenskega ponosa, ne slovenske zemljel O monarhiji in republiki. Ker sem že pri Prepeluhu in Radiču, naj povem tudi svoje misli o monarhiji in repiibliki. Da je število republikancev v naši stranki po itadnjlh dogodldh v Belgradu zelo naraslo, je nepoibitno dejstvo. A kar se tiče našega načelnega siališča, smo ravno v Celju že enkrat rekli, da smo pristaši čistega demokratizma, t. j., da neovirano vlada v državi narodna volja. Volja slovenskega naroda je sedaj: samostojnost v državil Nihče nima pTava, da nas v tem oziru ovira. In če nas ovira, naj si sam pripiše posledice! To je bilo naše stališče včeraj, je danes in bode ostalo za vedno. Radič je preteklo leto menjal monarhfjoi in republfko, kakor bolnik svoje peTilo. Mi svojega stali-i šča glede narodme volje ne bomo mertjali! To bodo videli vsir T:o pride do revizije ustave, kjer ibomo zahtevalf, dal se zajamči neomejeno pravo prvemu suverenu v državi. narodni volji. O Prepeliihoverrt republikanstvu pa rti v«fc vredno Kgubljati ibesed. Ko je tbil še s«x;ialrii demokrat ln bil tako močan, da je imel celo triali štiri ministre, so se mu tresle hlačice im si ni upal naskočit monarhije. Ne verjamemo, da bi si sedaj upal, ko ne bo imel niti toliko poslancev. Gnožnje z dilctaturo žn odcepdtvijo. Glede nadaljnega razvoja naših političnih razmer čujeroo, da bo navseeadnje, ako ne bomo pri sedanjih volitvah pred hegemonijo in korupcijo pokleknili na tla, prišla vojaška diktatura, Mi na tako grožnjo hadnokrvno in svarilno odgovarjamo: Vojaške difotatuTe so, kakor ssgodovina kaže, - začetek konca. Diktature so za narode neprijetne^. a nevarne niso. Vojaštvo je vzeto iz naroda, je plačano od neroda, zato anima nihče prava se z njira igrati proti narodu. Še eno grožnp moramo zabeležiti. Pravijo nanv ako ne boste pokomo služili velesrbski hegemoniji in pustili pri miru velikih tatov, civilnih in necivilnih, potem bomo vas Slovence in Hrvate odrezali, arnputirali in vas izročili za podložnike tujim dtžavaml AJco 1» mi hoteli Sibe pri Savi in Drini odrezati, bi vse ugotavljalo: to je veleizda}< stvof Ako se take besede o amputaciji Slovencev in Hrva tov čujejo celo iz ust, ix katerih se nikdar ne bi smele slišati, potem je to vse V redu. Tudi tukaj dvojna mera. O amputaciji lahko rečemo: ni v našem programu, a se je ne bojimo. Zač pa opozBrjamo, da je amputacija ravno tako kakor diktatura dvorezen nož. Kajti pri amp ttaciji bi škarje za razrezavanje gotovo ne bile ne v velesrbskih in ne v slovensko-hrvatskih rokajh. Sporazum med brati! Našo državo krmarijo seda] prestari in prenervozni ljudje, zato pa to nemirno hlastanje po nekih izvanrednih sredstvih, kako ozdraviti našo državo. In samo eno sredstvo je: Sporazum rned brati! Pustite volji naroda svobodno pot! l^arodi se n\ed seiboj ne sovražijo, nimajo želje, se medsebopo tlačiti in izkoriščevati, nimajo volje si drug drugemu negirati jezik in narodnost. V njih živi ljubezen, ki vsakemu priznava svoje. Duh pomirljlvosti je v narodih in teiriu duhu |e treba pomagati do zmage. Pri teh volitvah mora pasti odločitev, kdo je za narodni sporazuin in kdo je za nadaljno podpihovanje narodne mržnje. Ve~ lika sr&ča za državo ibi bila, ako bi vihar ljudske nevolje odstranil vse, ki mu ne pustijo priti do rrdru in spravel Militarizein. O vojaštvu mi je treba še enkrat govoriti. Z ozfrom na vojaštvo dobivamo od dveh strani •očitanja: eni nam pravijo, da smo militarističnii, drugi. da smo antimilitarističi^ ni7 a drugi, da smo antimilitaristični. Prvi očitek, da smo Očitek, da smo TmKtaristtčtrti, je pcdtilkanje. Pod militariiM onom se razilme dvojno: ali da &e vojaš:vu daje vpliv tvh <fi na notranjo in zunanjo politiko, ali da morajo narodv oboroženi od pet do glave, s krvjo reševati svoje medsebojne spore. Niti v enem niti v drugem smdslu nismo miKtaristični. Generalom pravinvo: proč roke od politike, a giede medsebojnih odnosov z drugimi r.arodi smo mi za mirno sožitje vseh narodov, za nekrvavo razsodišče in za najdalekosežnejšo razorožitev, v čemur edinem vidlrroo amožnost, da se rešimo financijelne katastrofe in ž njo gospodarske ter kulturne. Naš antimilitarizern pa obstoji r tem, da zahtevamo za vojsko zdravo in zadostno hrano, primerno obleko, lepo ravnanje, domače podnebje, enaKo pravnost in znosljivost napram oficirjem slovenske in hrTatske narodnosti, pravičnost brez vsakega protekcijontea tega omeinjeni Ijudje ne razumejo, pokvarjeni pa nočejo rraumneti. Boj za življensko in socialno pravo. Kdor je za vedno rastoči militarizem, za tfedno večje •oboroženje, ta ne ve, da pod državnimi terjatvami padajo na tla kmetje, obrtnfki in delavci, a da državni prejemki ne morejo tudi uradniškega, učiteljskega in duhovaiškege stanu obvarovati veokrat pred največjo bedo. Mi smo sedaj v tem razvoju, da se vsi stanovi, razven državnih tatov in kapitalistov, borijo za svojo eksistenco, da se pod njimi majejo tla inirnega, skromnega življenja in da se vsak dan ljudje cbračajo v tujino, da naklejo kruh. Zato je naše mišljenje, da trpeči stanovi ne smejo da nes iti vsak na svojo stran, ampak se stisniti rama ob ramo ter skuprio boriti za svoj ogroženi obstenek. In to jim je omogočeno pod streho Slovenske ljuckke stranke, kakor stranke celokupnega slovenskega naroda. Ne priikrivamo si, da se v dnevnem življenju nahajajo nasprotja, a naša naloga je, ta nasprotja omiljevati in odrpravljaii, a ne jih uporabljati za medsebojni boj. Kdor huj» ska stan proti stanu, ni iz našlh vrst. Prepričani smo, da s tem ravncmo v du?hu krščanstva, ki z ljubeznijo in pravico spaja vse različne stanovt v višje organizme, v narode in države. Politik.; Slovenske ljudske stranke gre in bo šla za tertv da ne razkrajamo socialne strukture našega naroda. Nismo stranfca samo enega razreda ali enega stanu, kaj.tr razredna stranka že po svojem bistvu ne more biti konstruktivna, temveč mi smo stranka, v kateri najdejo vsi1 stanovi zavetje, 'mi snw stranka slovenskega občestva, slovenskega naroda. In za vse hočenvo in bomo skrbeli po načelih krščanskega socializma, kakor naira Jih je znal udahr&iti naš prvi učitelj dr. Krek. Stranka slovenskega nan&da. Nismo pa stranJca slovensfcega naroda sanvo po be~ sedah, po pTogramu, ampak v istini, v dejanju. Velika večina slovenskega naroda se že nahaja pod našo streho. Ni vas:l, ni trga, ni mesta, ni stanu, ni poklicu, kjer bi Slovtnska ljudska stranka ne imela svojih prijateljev inj pristašev. Iz tega dejstva pa izvajamo zase sveto dolžnost, da moramo ravno mi od Slovenske ljudske stranke gledati s širjim pogledom na vsakokiatno politično situacijo ter jo presojati s stališča celega naroda in ne samo z vin •dika manj ali bolj ozkega strankarskega stališča. In pclitično sittiacijo trenotno presojamo tako, da je danes treba visoko držati zastavo slovenstva. V tem boju se bo odločilo, ali smo na pragu v odprto dvorano slovenske SEmostofnosti, ali pa smo voljni odTeči se svojemn slovenstvu. Nikdar še ni bila situacija tako resna in tako usodna, ko pri teh volitvah. Poklicane so bile stranke na vlado, ki ,so si nadele nalogo, da nas z vzemi sredstvi 9 sladko in pretečo besedo, z denarjem in nasiljem primorajo, narediti kriiž če-z vse, kar je siovenskega. Boj ni več tih, ampak odltrit, mi smo izzvani na bojiščft Za slovenski narod! Za slovenski narod gre. Nam slovensiki naiod ni skupina Ijudr^ ki danes lahko čuti slovenski, jutri nemški, dames hrvatski, jutni srbski. To je narod, ki s svojim jezikom že nad tisoč let ogreva te naše hribe in doline, gore in ravnine, ki na tej lepi zemlji 'trpi in uživa, plaka in joka, vriska in se raduje. To je narod tisočletne skupne usode, sikupnega doživetja, iz kojega ne inDreš izstopiti kakor iz kakega bralnega društva in zopet vstopiti, kadar je treba. Ne moreš ga zataiiti, kakcr ne svoje domače hiše, očeta in matere. Tisoč in tisoč niti veže ta narod skupaj. Tak narod sam sebe ne more anulirati! Za ta slovenski narod se sedaj bi]e vojska. Kdor ga Ijubi, kdor mu je zvest, naj se združi z nami v eno edino slovensko fronto. Ne »klerikalci«, ne liberalci, ne socialisti, ne komunisti so danes v ospredju, ampak v tem trenutku je na dnevnem redu ves slovr nski narod, njegova ibodočnost, njegova samostojnost. Nilkogar ne odklanjamo, vse vabimo v solidarno borbo za slovensko stvar. 21 poslancev je imela dosedaj naša slovenska straiv> ika. Ako zgubimo le enega, bodo riasiprotniilci klioald: Slovenci odstopajo od svoje slovenSke stvari. Tega veselja jim ne smemo pripraviti. Zato pa vsi, pristaši in drugi prijatelji slovenske stvari, dne 8. februarja na volišče!