NEKAJ G L A C [ O L O Š K I H OPAŽANJ IZ ZGORNJE D O L I N E A N T O N M E L I K Konglomerat ob Planici V naslednjem podajam n e k a j novih ugotovitev in premotrivan j o konglomeratu, morenah in jezerih diluvialne preteklosti v Dolini pri Ratečah, Podkorenu in Kran j sk i gori. Dr . V. Bohinec opisuje brečijo, ki jo j e pred leti našel v Planici, in sicer na več k ra j ih , pravzaprav skora j v sklenjenem dolgem nizu od bližine znanih skakalnic pa proti j ugu nekako do nad Tamar jem. Na jveč ja višina te breči je je naznačena z okrog 1250 m do 1370, in sicer v steni južno od izvira Nadiže (Bohinec 1936. str. 125). Breči ja j e zelo trdno spri- jeta , tako trdno, da so jo Ratečani uporabl ja l i celo za stavbno gra- divo. Za to breči jo uporab l j a jo Ratečani ime sutanovec (1, str. 125): iz n j e so v Ratečah ogelni kamni v stolpu vaške cerkvice sv. Tomaža. V severnem delu v Podr t ju in Požganju j e ugotovljena višina bre- č i je med 1080 in 1120 m. Njene plasti pada jo proti severu (1, 126). Ob smučarskih skakalnicah j e breč i ja ugotovljena prav tako z nag- n jenos t jo proti S; nad malo skakalnico nad Ledinami, t o re j že v pobočjih, spuščajočih se v Dolino, je ugotovljena breč i ja v višinah okoli 990 m (1, 126). Nad breči jo j e na več k r a j i h ugotovljena mo- rena. Bohinec pr ip isuje breči j i interglacialno ali še večjo starost (1, str. 125) in jo smatra za preostanek zasipa Planiške doline. Na vzhodni strani Planice Bohinec ni našel breči je . Prehodil sem n e k a j pobočij na vzhodnih straneh Planice in našel tam naslednjo sliko. Ob Planici je, kolikor mi j e znano, doslej še neopdsan večji kompleks konglomerata v Lomih, in sicer v pobočjih, ki se vzpe- n j a j o od Doline navzgor proti jugu, v kl inu ob vzhodni strani Pla- nice, tako rekoč v severna pobočja gore Ciprnik (1746 m). V Lomih zadenemo na laboro že brž v višini kak ih 950 m, to re j okroglo sto metrov nad dnom doline, morebiti malo više. Od tod moremo slediti labori navzgor v primeroma ozkem pomolu, ki dela vtis morenskega nasipa, toda se nekako v višini okrog 1050 m odpre v golici na za- hodni strani. Tu se nam pokaže pravi konglomerat, ki sestoji iz drobnega kamnitega drobi r ja , povečini docela robatega, vendarle z n e k a j zaobljenih prodnikov vmes, vse iz apnenca-dolomita. V go- lici se določno pokažejo konglomeratni sloji, ki so tu nekoliko nag- n jen i proti severu, t o re j v smeri Planice, vzporedno z vzhodnim pobočjem te doline-kočne. Kamniti drobir j e očividno tu nasula tekoča voda, toda transport irala ga j e le prav malo daleč, tako da ga ni utegnila še obrusiti in zaobliti, razen majhnega dela, ki ga j e morebiti tok dobavl ja l iz zgornj ih področij . Karakterist ično je, da debelih blokov v konglomeratu ni, temveč so tu dosti enako- merno drobnejš i in s rednj i sestavni kosi. Pripomniti je, da se brž južno od tod začenja jo s trma zahodna pobočja Ciprnika in drugih gora v zahodni strani Planice, strmine, ki še danes d a j e j o zelo velike množine grušča v obsežnih melih. Lepilo j e iz apnene snovi, a spri jetost j e dosti dobra, vendar ne prevel ika; docela spominja na bohinjski konglomerat, kar zadeva sprijetost, razen da j e na splošno še bo l j gruščnat. Pripomniti j e še treba, da ni p rav za gotovo, da spodnji bloki labore, mislim tisti, ki se p o j a v l j a j o v površju v na jn iž j ih legah, niso prav za t rdno v prvotnem položaju; t u k a j spodaj golic ni in človek j e v zadregi, ko n a j odloči, ali so skale naval jene navzdol, ali pa so zares deli konglomeratne žive skale. Tu j e sk lenjen gozd in golice so izredno redke. Prav za gotovo pa j e labora v vsem obsegu prekr i ta z moreno, največ z debelimi apniškimi bloki. Po- sebno mnogo j e morene od opisane konglomeratne golice navzgor. Tu j e malo zahodneje v nadmorski višini nekako 1080—1100 m ob grapi razgal jena lepa svetla morena, docela sveža, vsa apniška, v spodnj ih delih s primesjo vododržnega drobi r ja . Ta golica iz svetle morene je odprta proti Podkorenski dolini in se posebno dobro vidi iz okoliša Zelencev, ob izviru Save. Morena golice sega prav do vrha, k j e r se razločno vidi primeroma položen morenski nasip, ki obda ja na zahodni strani na jv i š jo t u k a j š n j o košenico v Lomih, v nadmorski višini 1132 m (po stari avstr i jski specialni karti) . Morena j e docela sveža, razločiti j o moremo tudi v gozdu pod koreninami starih bukev in smrek, ki j ih tu d o k a j pogosto podi ra jo vihar j i . Morenski nasip ne sega docela do gorskega pobočja na vzhodu, temveč je od n jega odmaknjen za zmerno šir javo, tako da dela vtis, kakor da j e ob ledeniškem boku — gre seveda za ledenik, ki j e p r iha ja l iz Planice — tekel ma jhen potok, ki j e dobival vodo iz ledu, pa iz gorskih pobočij, ki so bila t u k a j pač že kopna. Ledenik, ki j e naložil morene v nadmorskih višinah okrog 1080 do 1130 m, j e mogel seveda pripadati samo še bohin jskemu (biihl- skemu) s tadi ju , s a j poteka okroglo 200 m nad dnom Planice, ki j e tu spodaj v nadmorski višini okoli 900—920 m. Toda pod tem si moramo predstavl ja t i s tarejše faze bohinjskega stadija. Z a k a j niže spodaj in zahodneje vidimo še obilo moren in tudi prav lepo izra- žene morenske nasipe, ki se vlečejo v smeri proti severu ob desnem pobočju ob spodnji Planici, že docela blizu vznožja. Posebno mar- kanten j e na jn iž j i morenski nasip, ki moremo hoditi" po njegovem hrb tu sredi gostega gozda več sto metrov daleč iu k j e r se pokaže morensko gradivo na mnogih k ra j ih . Ta izraziti morenski nasip se vleče sko ra j natančno v smeri na Zelence ob izviru Save, toda ko se približa prvim košenicam ob Dolini, se nenadoma neha. A tu je tik zahodno ob n j e m spodnja Nadiža, danes sicer s suho strugo, a včasih zelo silovita rečica. Vtis imamo, da j e Nadiža izpodjedla in odstranila končni del morenskega nasipa, ki bi se sicer moral nada- l jevat i tik zahodno ob Zelencih, k j e r dno nas ta ja joče Save p reha ja v morensko površje okrog Rateč. Tik vzhodno ob tem sk ra jnem not ranjem, pretrganem mo- renskem nasipu se spuščata do Savske Doline še dva vzporedna nasipa, a da l je proti vzhodu nemara še eden. Neha jo tamkaj , k j e r se začno med košenicami prve n j ive Korencev, na ploščatih in doka j strmih vršaj ih, ki so j ih neznatni potočki nanesli iz morenskega površ ja proti Zelencem. Očitno je, da p reds tav l j a jo te morene desni bok planiškega ledenika, ki j e v bohinjskem (biihlskem) s tadi ju ravno še dosegal Dolino pr i Ratečah. Izvirki Save-Dolinke se n a h a j a j o t eda j tik ob čelu planiškega morenskega sistema, medtem ko se na zahodnem boku naha ja malo Rateško obdobno jezerce, a še malo zahodneje se začenja jo prve vodice, k i teko v fužinsko Jezernico in po n j e j v Ziljico. Ustaviti se nam je t reba še nekoliko ob ugotovljenem konglo- meratu nad vhodom v Planico. Po habitusu in po poziciji zelo spo- min ja na konglomerat v Bohinju. Ker te labore bo l j proti zahodu ni videti, temveč j e omejena na vzhodni pas, bliže bočju Planice, se nam upira, predstavl ja t i si, da j e bila n e k d a j vsa kočna Planice do nekako okrog 1050 m nadmorske višine domala čez in čez zasuta s prodom. Zdi se, da bi se je v tem pr imeru moglo, pravzaprav celo moralo, mnogo več ohranit i do danes. Dejansko pa dosedanji opisi Planice ne pr ipoveduje jo o konglomeratu, temveč o breči j i, ki se zdi našemu konglomeratu zelo podobna in ki izhaja očividno iz istega obdobja. Skušal bom tudi laboro v Planici tolmačiti na podoben način, kakor sem si prizadeval, da razložim nastanek konglomerata v Bo- h i n j u : to je, da j e nastala v k ra j evno omejenem obsegu, povzročeno s k ra jevn imi pogoji. Nagnjenost slojev konglomerata proti severu — tudi breči ja v zahodnih straneh Planice kaže nagnjenost proti S — nam govori za to, da ga j e naložil vodotok, ki j e tekel ob boku ledenika in t ransport iral ter nasipal kamenje , ki ga j e odnašal izpod gorskih melov, z boka ledenika. Ker wiirmske stadialne morene pre- k r iva jo konglomerat, je očitno, da mora biti iz starejše dobe. V smislu našega tolmačenja bi prišlo v poštev v prvi vrsti obdobje riške glaciacije. Habitus planiške labore bi se zelo u jemal z zna- ča jem in položajem bohinjskega konglomerata. Če bi jo uvrstili v interglacialni oddelek, kakor se je do seda j povečini storilo, bi si morali seveda predstavl jat i , da j e bila vsa Planica, a prav tako se- veda vsa Dolina n a j m a n j do okrog 200 m na debelo zasuta s prodom in gruščem. Temu nekoliko nasprotu je že gruščnata s t ruktura kam- nitega drobi r ja , drugič pa tudi nagnjena slojevitost prodnih plasti. Mimogrede pr ipomnjeno velja podobno glede brečije, ki bi j e moralo biti po starem tolmačenju 11. pr. v T a m a r j u blizu 300111 na debelo, ki pa j e nemara prav tako samo robni zasip ob boku lede- nika. Naš konglomerat v Lomih — in podobno zahodna breči ja — bi bil potemtakem zasip ne iz glacialne dobe, temveč zasip iz ob- dobja ene od p re j šn j ih zaledenitev, na jb rž iz riškega glacialnega obdobja, zasip ob boku takratnega ledenika. Tako tolmačenje se sklada s Flintovimi razlagami za podobne glaciološke pojave v Ameriki (cit. p r i m e r j a j Slovenija II, I, str. 140), u j ema pa se tudi z novimi po jmovanj i raziskovalcev v Alpah, ki so mars ik je konglomerat alpskih dolin uvrstili po nastanku v gla- cialni in ne več v interglacialni oddelek (prim. 5, II, str. 701). Nastanek konglomerata ob Planici si predstavl jamo na naslednji način. Po analogij i wiirmske zaledenitve se j e naha ja la tudi v riški glaciaciji m e j a večnega snega v višinah okrog 1200—1300 m visoko, a v dobi, ko se j e riški ledenik skrčil v kočenske ledenike pri Kran j sk i gori in Ratečah, 1500—1600 m nad morjem. Med boki lede- nika in predgor jem v Vitrancu (1631 m), Ciprniku (1746 m) je bilo t e d a j ob k r č e n j u ledenika prece j kopnega površja, s katerega je pr i tekala voda in tekla ob ledeniškem boku navzdol. Seveda je pri- našala s seboj kamenit i drobir in prekladala morenski material ter ga odkladala ob ledeniku tamkaj , k j e r so ostale zatišne kotanje . Na takih mestih se je grušč in prod naj laže ohranil ter ostal tudi pozneje, ko se je spri jel v breči jo in laboro. Od Lomov navzgor se v pobočjih Planice na vzhodni strani morene vidijo zelo vidno brž južno od geološke meje, k j e r se pas karbon-perm-werfen od karavanškega vznožja Jul i jskih Alp stika s triasom. Tu je razgal jena gotovo čez 20 m debela morena, k i pač ne more biti drugega kot kos in ostanek bočnega morenskega nasipa planiškega ledenika iz bohinjskega (biihlskega) stadija. Naha ja se v višini kakih 200 ali 150 m nad dnom doline Planice, nad Sovatnami, malo se verne je od hotela. Konglomerat in diluvialno jezero pri Kranjski gori Še interesantnejša j e labora niže doli v Dolini. Pri Kran j sk i gori vidimo v dnu Doline konglomerat na dveh k ra j ih , tik severno od Kran j ske gore na vznožju Karavank in vzhodno od tega nasel ja , v »Pruhu«. Labora na teh dveh k r a j i h j e različna, a v zelo zani- mivem položaju. O m e n j a j o j o na obeh k r a j i h že prvi avstr i jski razskovalci glacioloških sledov, in sicer predvsem Ed. Brtickner (3, 1058) in Rosenkranz (4, 236). Labora vzhodno od Kran j ske gore j e dober kilometer oddal jena od nje , v severnem vznožju gora, ki se tu vzdiguje jo v Črn i vrh (1340 m), Mali vrh (1477 m) in K u r j i vrh (1749m). Tu se tik ob ahiv i ju Doline, nad prvo in edino teraso, ki pa se dviga nad d a n j o ravnico le z nekako 2 m ježe, vidijo debeli skladi konglomerata, ki so nagnjeni proti vzhodu, iz česar so že stari avs t r i j sk i raziskovalci sklepali, da ga je odložila v jezeru rečica, k i j e bila očividno takra tna Pišnica (4, 236). S t ruk tura te labore je takšna, da p o t r j u j e že prve zapiske avstr i jskih glaciologov, ki so jo smatrali za fluvialno preloženo moreno. Drobir v n j e j j e zares tipično na robeh zaobljen, toda s precej številnimi posameznimi docela zaobljenimi prodniki, k i pr ipoveduje jo , da se je n e k a j ka- men ja po strugi kotalilo d a l j časa; povečini je bil očividno samo na prav k ra tko razdal jo v strugi. Popolnoma prev ladu je apniško- dolomitni drobir, vendar so tudi posamezni peščenci in skrilavčevi kosi. Docela m a n j k a na j f ine j š i drobir in tudi drobnega, pravega peska ni. Labora j e zelo trdno spri jeta in tudi d o k a j enakomerno; redki so m a n j trdno spri jet i skladi, vendar popolnoma tudi taki ne m a n j k a j o . Trdna in primeroma enakomerna spri jetost j e t e j labori pripomogla do znatnega slovesa, ki se zrcali v dejs tvu, da so jo skozi s tolet ja uporabl ja l i za izdelovanje mlinskih kamnov, ki so j i h uporabl ja l i daleč naokrog. Pa še več: to laboro so uporabl ja l i tudi kot gradbeno gradivo. Sa j j e iz n j e celo zvonik farne cerkve v Kran j sk i gori in vidi se, da se j e material kot gradivo prav dobro obnesel. Končno vidimo ta konglomerat tudi v škarpi , ki so jo se- zidali, ko so zazidavali hudournik Pišnico in tudi plošče ob n j e j . služeče za tlak. so iz te labore. Že staro izkoriščanje labore na tem k r a j u se zrcali tudi v k ra j evnem imenu: ves ta k r a j imenuje jo namreč še danes »v Pruhu« in »V Pruhu« se imenuje ves spodnj i konec Kran j ske gore, preden preide v sosednji zaselek »Log« proti vzhodu, medtem ko preide proti zahodu v »Prode», k i so seveda prav tako samo del skupnega nasel ja Kran j ske gore. V najnovejš i dobi so kamnolom opustili in k r a j se zarašča z gozdom, vendar še ležijo ob pečeh nekdanjega kamnoloma debeli bloki, k i se j im že na prvi pogled pozna, da so bili sprva namenjeni v obdelavo za kamnoseške namene. Labora obrobl ja vznožni del pobočja na znatno daljavo, pa še j e negotovo, koliko j e še skrite pod rušo v gozdu, ki je tu sk lenjen 20 Geografsk i zbornik 305 in zelo gost. Po sredi se j e čeznjo zarezal neznaten potoček »Gra- benč«, ki j e razgalil konglomeratne pečine. Podoba pa j e v n jegovi grapi, da se labora proti j ugu v gorovje ne razteza daleč in da j e le primeroma ozka. Na desni se tu v Grabenču pokaže apniška živa skala, a na levi strani se večkrat deset metrov visoko beli sama čista morena, izredno svetla in enotno ter enakomerno apniško- dolomitna. Sipka j e in sveža. Prekr iva tudi nada l j evan je labore proti severu, tako da j e očitno, da j e mla j ša od labore. Nikakega dvoma ne more biti o tem, da pr ipada ta morena enemu od s tadi jev zadnjega umika ledenikov. Po celotni konf iguraci j i površja, ki j e sklenjeno zaraslo z gozdom, se razvidi, da j e tu razgal jena morena del visokega morenskega nasipa, k i se vleče po pobočjih na vzhodni strani spodnje Pišnice proti Dolini. Ob n j e j zahodneje se vidi še eden nasip in potem še eden. Očitno je, da so to robni morenski nasipi pišniškega ledenika, k i se j e tu spuščal v Dolino in nas lanja l svoje čelo še na vznožno južno pobočje Karavank na Robeh in v Brdeh. Tik zahodno ob zunanj ih hišah Kran j ske gore se vidi ob pr ičetku gozda in bočja razgal jena zelo velika dolomitna skala, k i se zdi, da ne pr ipada živi skali, temveč da j e to pravi tipični in dosti velik balvan. Očividno j e severno pobočje Vitranca prekr i to z morenami, s a j se j e tu spuščalo v dolino levo kr i lo pišniškega ledenika. Morene p rekr iva jo vznožni del pobočij , a močno so j ih že hudourniški po- toki razrili in v nj ihovih grapah se vidi preložen morenski drobir , seveda docela sipek. Tu sta se morala stikati pišniški ter planiški ledenik, in sicer nekako na sredi med k r a j e m a Kran j ska gora ter Podkoren. Brde so še iz pišniške morene, s a j kaže jo sklenjeno le apniško-dolomitno kamenje . Severozahodno od n j ih pa se vleče le ozek, a enoten morenski nasip proti SZ blizu do Suh l j a : tega j e naložil planiški ledenik, tako kakor tudi Mučno goro. Morene čez dno Doline pa j e očitno t u k a j Sava do k r a j a odstranila. V kater i dobi in v kakšnih pogojih se j e naložil prod te labore? Jezero, ki so ga duna j sk i geografi vzhodno od Kran j ske gore domnevali že v letu 1910, j e ležalo v položaju, k j e r si ga po današ- n j e m reliefu težko predstavl jamo. Zato moramo računati z nekimi spremembami. Med n j imi j e posebno važna ta, da j e moral vsekakor t akra t glavni ledenik že zapustiti Dolino in se skrčiti v glavnem v kočenske ledenike. Očitno se j e s severnih pobočij gorskih ko t an j (Za Akom, Pod srcem) in žlebov mogočne Mar tu l jkove skupine led še spuščal v Dolino, prekr i l n jeno dno okrog Gozda-Martul jka in s tem zavrl odtok vode mimo K r a n j s k e gore proti vzhodu. V jezero so vode ob desnem boku ledenika, ki j e tekel po Pišnici navzdol in segal še v jezersko bližino, nasipale preloženo moreno. Docela drugačen j e položaj konglomerata, ki ga vidimo prav tako malo niže od Planice v Dolini, in sicer tik pred vhodom v dolino Velike Pišnice ob Kran j sk i gori, na severnem robu Pod- korenske doline. Tu se vleče podolgem po Dolini ozko, a dolgo brdo, ki se imenuje v vzhodnem koncu Peči ali Na Pečeh (kra jevna kaži- potna tabla ga imenuje Pečine, toda med l judmi sliši človek le Peči in tako ima tudi jugoslovanska topografska karta) . Na zahodu in zlasti v s rednjem delu pa se to brdo imenuje Brde in to ime n a v a j a tudi k r a j e v n a topografska ka r t a . In Brdo-Peči, to j e res docela iz- redno brdo, pravo brdo, stoječe zase v Dolini, ločeno tako od vznožja Karavank s suho dolino, kakor od južne strani, k j e r ga dobesedno obliva Dolinska Sava, ki teče neposredno ob njegovem južnem vznožju. To brdo Brde-Peči j e tako rekoč mala uganka za Glaciološki sledovi v zgornj i Dolini 1. morenski nasipi; 2. konglomerat ; 3. deltasto naložene plasti; 4. suha dolina Za Brdi; 5. v r š a j ob Suhi ju in Kro tn jeku geomorfologa, z a k a j brez p re t i r avan ja moremo reči, da skriva v sebi nenavadno interesantne probleme geomorfološkega značaja. No in če seda j po tem malo dolgem uvodu pogledamo, k a j je ta ugankarska vloga brda Brde-Peči, moremo stvar predstaviti v naslednj i karakter is t iki . V vzhodnem koncu sestoji jo Brde iz konglomerata, iz svoje- vrstne labore, ki se odl ikuje po tem, da j e odložena v skladih, ki so močno nagnjeni proti zahodu. Kažejo to.rej in razodevajo, da j e prod, k i ga vidimo seda j tu spri jetega v laboro, bil naložen v jezero, in sicer v jezero, ki j e imelo tu svoj vzhodni breg. Druga uganka, ki jo pos tav l ja jo Brde, pa j e posredno zvezana s tem dolgim brdom: na severnem vznožju Brd se vleče izredno lepo oblikovana suha dolina, ločeč to dolgo, povečini ozko brdo od vznožja Karavank, in sicer v vsem obsegu od Kran j ske gore do bližane vasi Podkoren. Suha dolina v takem položaju je zares never je tno zanimiva stvar, vredna, da se pobrigamo za n j e n opis in še bo l j za raztolmačenje. Končno j e na Brdih videti še lepo izražen morenski nasip, ki sam zase budi zanimanje in postavl ja vprašanje , od kod je p r iha ja l ledenik, ki j e tu gori naložil svoje morene, tembolj , ko se ta mo- renski nasip vleče v smeri Brd samih, od zahoda proti vzhodu. Ta tr i poglavitna vprašanja , to j e jedro zanimivosti in ugan- ka r ske vloge Brd ob Kran j sk i gori. Če se n a j lotimo poskusa, raz- vozlati te uganke, se zdi na jp r imerne je , začeti s konglomeratom. Konglomerat v Pečeh j e razgal jen v vzhodnem koncu Brd in opozar ja nase s strmo odrezanimi, daleč po dolini vidnimi glavami skladov. Pravzaprav neha jo Brde p rav s temi glavami skladov, k i so povečini odrezani prot i vzhodu prav strmo, mnogi celo docela navpično, a nekater i kaže jo celo previse; nedvomno so p rav od- rezane glave konglomeratnih skladov temu zakl jučnemu koncu Brd pripomogle do posebnega k ra j evnega imena »Peči«. Konglomerat v Pečeh j e močno nagnjen proti zahodu. Na prvi pogled j e že vidno, da preds tavl ja plasti delte, nasipino, ki je bila naložena na bregu jezera. Tako so pojmovali ta konglomerat že prvi znanstveni raziskovalci, k i so ga zapazili in mimogrede pisali o n jem. To je bil znani duna j sk i profesor Eduard Briickner (3, III, str. 1058) in to je bila ekskurz i ja geografskega inštituta d imajske univerze pod vodstvom istega Ed. Br i ickner ja jeseni 1910; poročilo o n j e j j e objavil dr. R. Rosenkranz (4). Nagnjenost skladov tega konglomerata j e tako očitna, da so jo naglašali vsi opisovalci. Skladi so nagnjen i proti zahodu; očitno je tedaj , da j e pri tekel vodotok, ki j e v jezero valil kamnit i drobir, od vzhodne strani in je bilo odlaganje usmer jeno proti zahodu. Jezero se j e tore j razprostiralo od tod proti zahodu po Dolini. Preseneča tudi s t ruk tura te labore. To namreč ni enotna labora, sestavljena iz proda, temveč j e zelo raznovrstna. Sestoji sicer na jveč iz drdbnega in srednjedebelega proda, k i se mu dobro pozna, da j e fluvioglacialnega nastanka, ker ni gruščnat, temveč tipično na robeh zaobljen, pa d o k a j enako- merno debel. Zlasti j e značilno, da popolnoma m a n j k a j o debelejši bloki in sploh kol ička j debelejši kamni; voda, k i je nasipala ta drobir , ni imela močne t ransportne sile in ni bila k a j pr ida nemirna. Nada l j e j e značilna izredno ma jhna pomešanost kamna: sko ra j vse j e sam apnik, docela enakomerno svetel. S tem se i zk l juču je mož- nost, da bi bil ta drobir nanesen iz Karavank, ki p rav tu sestoje v znatni meri tudi iz karbonskih, permskih in werfenskih skrilavcev ter peščenjakov, k i pa j ih v t e j labori zaman iščemo. Sodimo tedaj , da smo upravičeni za zakl juček, da izvira ta prod iz območja Ju- l i jskih Alp, v kater ih tako popolnoma p rev ladu je jo apniške in dolomitne kamnine. N a j v e r j e t n e j e j e torej , da izvira ta prod iz doline Velike Pišnice, ki se prav tu, v bližini, odpira v Podkorensko Dolino. Toda konglomerat v Pečeh ni ves iz proda, temveč so vmes tudi plasti drobnega apniškodolomitnega peska, tako drobnega, da se k o m a j raz l iku je jo sestavni deli. Te plasti finega peska so vmes med prodnimi sloji, in sicer so od 1 dem do 2 do 3 dem debeli, redke je tanjš i ali debelejši. Peščene plasti so povsod nagnjene vzporedno s p r o d n i m i , t o r e j d o c e l a i s t o s m e r n o ; n a s u l a j i h j e t e d a j v o d a d o c e l a e n a k o , k o t p r o d p r e j i n k a s n e j e . Zdi se, d a j e v t e m z n a m e n j e , d a j e b i l v o d o t o k , k i j e n a s i p a l o b o j e , ze lo m e n j a v a l s v o j t o k . P r i - p o m n i t i j e t r e b a , d a j e t u d i p e s e k v t e h s l o j i h ze lo t r d n o s p r i j e t , n ič m a n j k o t k o n g l o m e r a t , t e m v e č r a j e š e b o l j . N a m n o g i h k r a j i h se o p a ž a , da m o l i j o g l a v e p e š č e n i h s k l a d o v iz p r o d n i h ven , k a r p r i č a , d a so t r d n e j e s p r i j e t e . L e p i l o p a j e p o v s o d a p n e n o . Preden se lotimo poskusa, raztolmačiti opisano laboro, se zdi na jumestneje , da podčrtamo, da leži čez konglomeratne sklade na Pečeh sveža morena, k i se proti zahodu obl ikuje v nevelikem na- sipu, tekočem podolgem po Brdih od vzhoda proti zahodu. Ne more biti dvoma o tem, da so to morene wiirmske glaciacije. Osnovno j e vprašanje : kako in s kakšnim obsegom j e nastalo jezero pr i Kran j sk i gori, ki j e v a n j nasut prod in pesek, danes spr i je t v doka j t rdno laboro v Pečeh? Že t rdna sprijetost govori za starejši pleistocen, obdobje mlajše od riškega pač ne p r iha j a v poštev. Ob tem se nam predvsem postavl ja staro vprašanje : ali j e t u k a j š n j i konglomerat del nekdanjega splošnega zasipa, ki j e pre- kri l vso dolino do višine okrog 50 m, ali j e le lokalna stvar? Sestava konglomerata j e docela specifična, predvsem menjava med sloji proda in peska, ki j e v toliki debelini za normalni konglomerat ne- koliko nenavadna. In drugič j e poševna naloženost, kar docela od- ločno oprede l ju je lokalno pogojenost. To nas spominja na nagnjen i konglomerat v Vrtovinu ob vzhodnem koncu Bohinjskega jezera. Jasno j e torej , da j e labora v Pečeh pr i Kran j sk i gori docela lokal- nega značaja. Da j e naložena v dnu doline z višino do okrog 860 m, kaže, ali da je morala biti vsa Dolina s Pišnico vred zasuta do te višine s prodom in peskom. V tem pr imeru bi pričakovali , da se bodo tudi k j e d r u g j e v zatišnih legah ohranili in našli ostanki tega zasipa. Ali pa n a j vzamemo v pretres drugo možnost, in sicer dom- nevo, da se je prod s peskom naložil v jezero v času zaledenitve, ko j e ledenik segal iz Pišnice še do semkaj . Ob n jem, na severnem boku ali nemara pravi lneje , ob čelu ob ledeniku, med nj im, Brdi in vznožjem Karavank j e ostal manjš i prazen prostor, v katerega j e voda odlagala svoj drobir, in sicer na jb r ž voda, k i je jezero za- sipala od vzhodnega konca proti zapadu. Bilo bi mogoče, da je bilo jezero le majhno in da je od vzhodnega konca Peči segalo le do apniških Brd, ali pa je bilo jezero dal jše in j e segalo preko območja sedanjega Podkorena in Zelencev do čela in morenskih višin pla- niškega ledenika. Odgovor na to osnovno vprašanje zavisi od tega, k a j j e vodi zavrlo odtok in povzročilo ojezeritev. Če j e bilo to samo majhno zavet je v s t iku med pišniškim ledeniškim koncem in pa vznožjem Karavank ter Brdi, j e s tvar jasna in ne po t rebuje na- da l j n j i h razglabl jan j . Mogoče pa j e vzrok za ojezeritev širšega zna- čaja , na ka r svetuje misliti predvsem dejstvo, da j e drobir naložen v nagnjenosti proti zahodu. Sa j ta situacija pr ipoveduje , da j e voda, čeprav j e bila Pišnica in j e pri tekala od juga, vendarle odtekala proti zahodu, nasprotno današn jemu vodnemu odtoku. Ed. Briickner, k i opisuje kot prvi jezersko delto severno od K r a n j s k e gore, j i pr ip isuje interglacialno starost, smatrajoč, da jo j e nasula Pišnica v takra tno jezero gladine 830—840 m (Penck- Briickner III, str. 1058). O tem, kako j e nastalo jezero, ne raz- glabl ja . Duna j sk i geografi so računali višino prenizko: de jansko kaže jo nove meritve vrh Peči s koto 860 m. Izven vsakega dvoma je , da j e t reba pri trdi t i Bri icknerjevi misli, da je Pišnica nasula to delto. Nobena voda bi tu ne mogla nasuti toliko čistega apniškega d rob i r j a in ne tako lepo prebranega. Tudi uvrščanje v interglacialno obdobje ima, kako r že rečeno, zase tehtne razloge. Vendar se zdi, da nam jo kaže prištevati b o l j začet- nemu, kot kasnejšemu delu interglaciala riss-wurm. Podoba je, da so v času odlaganja s eda j spr i je tega proda in peska v Pečeh t r a ja le še vedno ovire, k i so zapirale vodi od Kran j ske gore odtok proti vzhodu, ovire, k i so povzročile nastanek jezera in odlaganje v delto preloženega morenskega d rob i r j a v Pruhu. Morebiti gre res le še za ostanek istega skupnega jezera. Pozornost vzbuja , da imamo v Pečeh s smer jo proti zahodu nasute deltaste plasti proda in peska, dasi j e pr i tekala Pišnica od juga. Presenet l j ivo pa to ni, z aka j jemat i moramo v poštev, da se pri delti tokovi nas ipanja v malem neprestano men java jo . Pozornost zbuja , da zavzema fosilna jezerska delta v Pečeh sk ra jn i severni robni del Doline, ka r nas vedno znova sili v že p ravkar izrečena al ternat ivna prefeh tavanja . Izven dvoma pa je , da j e bil odtok jezera usmer jen proti zahodu. Nastanek jezera severno od Kran j ske gore in n jega zasipanje si preds tavl jamo zategadel j na jbo l j e na podoben način kot jezero vzhodno od tega k r a j a . Vodi j e bil vzhodno od Kran j ske gore zaprt odtok in morala se j e odtekati prot i zahodu, in sicer mimo Pod- korena ter Rateč itd. do Ziljice. Zgornje plasti labore in peščenjaka v Pečeh so nekako okrog 860 m nad morjem. Zelenci z izvirkom Save so blizu 837 m visoko, samo morene in recentne nasipine okrog Rateč so za spoznanje višje, 854 m, to re j starejše. Očitno je, da j e konglo- mera t v Pečeh bil naložen v obdobju, ko j e jezero še odtekalo proti Ziljici čez Rateče. Jezero v Zelencih na izviru Save j e v nadmorski višini 837 m, na jv i š j i izvir Save 842 m, a kolodvor v Ratečah-Planici j e 854 m nad mor jem. Tik ob n j e m j e pr i čuvajnici preprost vodnjak, globok v sipkem gradivu 12,8 m (Bohinec, 1, str. 114). Očitno je, da j e v dnu Doline pri Ratečah in v vsem sedanjem raz- vodnem področju kasnodiluvialne in aluvialne nasipine ter napla- vine za trdno do 20 m na debelo, r a j e še več. Možnost odtoka iz jezera pri Kran j sk i gori proti Ziljioi t eda j v tem pogledu ne nudi problemov. Po mnen ju duna j sk ih geografov iz leta 1910 j e bila nasuta labora v P ruhu (Rosenkranz, 236) na jb r ž istočasno kot v Pečeh. Vse- kakor se je takra t ledenik iz Pišnice že odmaknil od karavanškega vznožja, a od njegovega čela j e reka Pišnica s svojim drobi r jem zasipala jezero v Pečeh. Ver je tno je, da so bile deltasto naložene jezerske odkladnine segale še n e k a j b o l j proti jugu , toda da sta j ih kasneje , v interglacialu riss-wiirm, Sava in Pišnica zopet odstranile, sa j j e tu Pišnica zelo burna voda. Deltasto naložene konglomeratne plasti so se ohranile samo v skra jnem severnem robu, k j e r j ih j e ščitil vznožni položaj. Pa še tu so karavanški hudourniki nj ihovo vzhodno nada l j evan je odstranili. Na možnost, da se j e led iz Pišnice držal dolgo še tik južno ob Pečeh in puščal za jezero samo ozek vznožni pas, moremo samo misliti, toda argumentira t i te domneve ne moremo z ničemer. Iz naših razmotr ivanj izhaja , da moremo pripisovati konglo- meratu tako v P ruhu na vzhodu kakor labori na severu od Kran j ske gore samo lokalni značaj . Da j e Pišnica nasipala prod in pesek delte v Pečeh, o tem ne more biti dvoma. Mnenje duna j ske geografske ekskurz i je iz 1. 1910. da se j e to godilo na jb r ž istočasno, ko je bila nasuta labora v P ruhu (Rosenkranz, 236), bi nemara kazalo interpret i ra t i tako, da j e bilo vendarle nekoliko kasneje , a v istem časovnem obdobju. Čelni morenski nasip Brde-Mucna gora. Suha dolina ob njem Kakor že mimogrede označeno, sestoji morenski nasip Brde iz treh delov, k i se med seboj nekoliko raz l iku je jo . Prvi j e na vzhodu. Na Pečeh, drugi j e v sredi, ki j e n a n j med domačini koncentr i rano ime Brde in k j e r doseže na jveč jo višino 875 m, a t r e t j i j e v severo- zahodnem koncu, že ob velikem vrša ju potoka Suhl ja , dosegajoč višino do 902 m. Posebno markantno se razodeva značaj morenskega nasipa v zahodnem delu, na SZ od Brd, k j e r j e širši in višji, s a j dosega višino do in nad 20 m, na dveh k r a j i h blizu zahodnega konca celo 25 do 30 m. V zahodnem koncu ni n i k j e r razgal jena notranjost , tako da sklepamo na moreno samo po zunanj i podobi in položaju, toda bol j ko gremo po h rb tu tega lepega nasipa proti vzhodu, več j e golic, v kater ih se docela določno razvidi, da je to prava tipična morena. Konstatirati moremo to v strmini ob kolovozu, k i gre čeznjo, pa v k ra j evn ih vojaških j a rk ih , k i so j ih izkopali v letih pred drugo svetovno vojno. Skratka, izven dvoma je , da imamo tu opravit i s tipično moreno, s pravim morenskim nasipom, ki j e v n j e m kamnit i drobir mešan, vendar z močno prevlado apniškega izvora. Debelih apniških blokov pa tudi tu ni k a j prida. Srednj i del Brd, med morenskim nasipom na zahodu in konglo- meratnimi skladi v Pečeh s krovom morene na vzhodu, ta pa pomeni prav interesantno enoto: ta s rednj i del j e namreč ves prekr i t z debe- limi apniškim skalami, vsa površina je iz svetlega apniškega ska- lovja , ki povsod po gozdu gleda iz tal dosti na gosto, nekatere skale v izredni velikosti in mogočnosti, tako da ob n j i h človek t ako j po- misli na ledeniške balvane. Sploh pa površje že na prvi pogled usmeri človeka, da bi ga pripisal moreni, tembolj , ko jo vidimo tako na zahodnem kot na vzhodnem koncu in ker ležijo skale dosti enakomerno po površini. Skalni bloki niso n i k j e r nič obrušeni ali na robeh zaobljeni. Površ je v tem raztrganem apnencu kaže v pre- ce j šn jem delu planotast značaj , pravega morenskega nasipa tu ni videti — na dveh, treh k r a j i h se vidi jo zametki zelo plitvih vrtač. Res, na nekater ih k r a j i h bi človek k a r pomislil na živo skalo. Po vsem se nam razodene, da so Brde presenetl j ivo raznovrstne sestave. Apniški s rednj i del bi mogel biti ostanek osamljenega brda, ki b i ga bila ustvarila v glavnem še f luvialna erozi ja in ki bi bil po sebi posebnost Podkorenske doline, spominja joč na osamljeno brdo Nebri ja , ki ga vidimo na sredi Kanalske doline pri vasi Ukve. A nasprotno govori dejstvo, da j e na apniškeni površ ju tako malo morene, s a j vidimo k o m a j posamezne skale raztresene po površini, k j e r moremo samo po drugačni petrografski sestavi sklepati, da j e ledeniškega izvora. Toda nada l j evan ja morenskega nasipa čez Brdo ni, k a r je vsekakor značilno, zato se zdi vendarle mnogo ver je tne je , da to ni živa skala, temveč da j e to prava morena, in sicer j e to tisto morensko skalovje, k i se j e nasulo na zahodni bok ledenika v dolini Pišnice s t amka j šn j ih strmih apniških in dolomitnih gora ter je obležalo tu v levem kr i lu čelnega morenskega nasipa. Zelo nas to spominja na skalnati morenski nasip ob Stari Fužini v Bo- h in ju , k i j e nastal v podobnem položaju. Končno j e tu še suha dolina, k i se vleče po dolgem vzporedno z Brdi, t ik severno ob n j ih . To j e prava suha dolina, ka r klasično izoblikovana, ki se nad n j o Brde vzdiguje jo z d o k a j strmim po- bočjem v vseh delih, ob Pečeh na vzhodu, ob Brdih v sredi ter ob morenskem nasipu na zahodu. Na severno stran od suhe doline se vzdiguje jo vznožni deli Karavank, razčlenjeni v grape, kot povsod. V suhi dolini j e nagnjenost že na prvi pogled vidna, in sicer od približno 900 m, od bližine korenske ceste VSV od Podkorena pa do okrog 810 m na vzhodnem koncu pod Pečmi, k j e r se neha, se pravi, preide v široko dno Doline. Nagnjenost je t eda j očitno znamenje, da j e to suho dolino za Brdi izoblikovala voda. k i j e tekla od ZSZ proti VJV — sa j drugače, kakor da jo j e vrezal aktivni vodotok, si te suhe doline pač ne moremo tolmačiti. Poudari t i pa j e t reba, da j e ta suha dolina na splošno zelo široka, posebno v zgornjem delu, na jpros torne jša ob morenskem nasipu v zgornjem delu. Kar zadeva ime za to suho dolino, n a j podčrtamo, da ni bilo mogoče ugotoviti, da obstoja med domačim prebivalstvom. V na j - višjem delu, ob morenskem nasipu, sem mogel zanjo slišati ime »K o s o v c a«, toda to je očitno le lokalno zemljiško ime. V vsem delu suhe doline je v dnu za kmetsko gospodarstvo porabl jeno zem- ljišče, in sicer so v spodnjem delu, ki je znatno ožji, samo košenice z dobro, gosto travo, a v zgornjem delu so prostrane košenice, prave senožeti, z mnogimi planinskimi hlevi, pa celo n j ivami vmes. V zgornjem delu s planinskimi hlevi, košenicami in nj ivami, pravi jo Borovci, ki imajo tu svoja zemljišča, da so v »Stanih«. To ime mora biti zelo staro, ker ga sedanja generaci ja ne razume več, se pravi, da ga ne zna več tolmačiti, ke r besede »stan« v pomenu »planinska koča« ne pozna in ne uporabl ja , pa zato za n j e tolma- čenje kliče na pomoč povesti o Turk ih itd. Očitno j e bila sprva tu planinska postojanka, po kater i se j e dedovalo ime — kakor znano, j e nasel je Kran j ska gora nastalo primeramo kasno. To re j za suho dolino »Za Brdi«, kakor se nam zdi še na jpr imerne j še ime, bi mogli reči tudi »Stani«, boljšega domačega imena do seda j ni mogoče navesti. Suha dolina »Za Brdi« j e najzgovornejša priča morfogeneze v t e j pokraj in i , zato se zdi na jpr imernejše , poskus tolmačenja začeti z njo. Kakor že rečeno, je nagnjenost prot i VJV najzgovornejša priča, da jo j e izdelal vodotok, odtekajoč v t e j smeri. In ko gledamo ob zgornjem začetku suhe doline, ka tera voda bi mogla to biti, se nam že na prvi pogled pozornost obrne na znameniti hudourniški potok »Suhelj«. Ta priteče globoko iz Karavank brž vzhodno od Korenškega prelaza in j e svojo strugo v gorovje zarezal izredno globoko in strmo; načel j e namreč vododržne, mehke in malo od- porne paleozojske skrilavce ter peščenjake, zaradi česar more v n j ih zelo naglo napredovati . Postal j e slabo znan po svojih silovitih hudourniških izbruhih in po silnih nanosih. Zato so ga morali že pred leti zazidati, da bi mu ukroti l i tok, k i j e po ko l ička j večjem deževju zelo zelo nasilen. Ves prekrasni , izredno široki vršaj , ki j e razprostr t t ik vzhodno od vasi Podkoren od vznožja Karavank tik do južnega roba doline, k j e r se j e morala Sava umakni t i in stisniti na s k r a j n i k r a j ob vznožju Vitranca, ves ta prostrani v rša j j e delo intenzivnega nas ipanja potoka Suhlja . In ko motrimo ta veliki vrša j , se nam odpre hkra t i pregled, da sega vzhodno kri lo Suhljevega v r ša ja v — začetni del suhe doline »Za Brdi«. Iz tega se nam odpira zakl juček, da j e bil potok, ki j e tekel po suhi dolini »Za Brdi« in jo oblikoval, pač ta isti Suhelj , ki razpolaga s hudourniško vodo, in sicer s prece j močno vodo ter z veliko obilico drobi r ja . Če smo prišli do zakl jučka, da j e bil potok Suhel j s pri toki tista voda, k i j e oblikovala suho dolino Za Brdi, si moramo obenem dati odgovor na vprašanje , kako da j e ta potok spremenil svoj tok in ni odtekal po na jb l i ž j i poti v Savo, kakor dandanes, temveč po ovinku Za Brdi, z zavlačevanjem svojega izliva, ki pomeni toliko kot savski strugi vzporeden tok. Odgovor nam je dan pravzaprav že z morenskim nasipom, ki zagra ja suho dolino na jugozahodno stran ob zgornjem delu. Ta nasip nam kaže, da je vsekakor ledenik zavzel glavni del Doline in prisilil potok Suhel j ter obenem tudi Kro tn jek , ki teče seda j skozi vas Podkoren, da sta se odklonila na levo in tekla, seveda kot enotna voda, z ada j za Brdi. Ker j e to že v primeroma nizki legi — ledenik ob Suhi j u ni mogel segati više ko nekako do okrog 870—900 m —-se nam vs i l ju je zakl juček, da j e mogel ta ledenik izvirati ali iz doline Pišnice ali Planice, pa da j e bilo potemtakem vse to v času bohinjskega (biihlskega) stadija. Takra t j e morala biti j užna stran Karavank nad Podkorenom in Kran j sko goro že brez ledu, docela kopno, ločnica večnega snega j e potekala 1600—1700 m visoko in potoki so prinašali obilo drobi r ja , bodisi svežo moreno od wiirmske glaciacije bodisi d rob i r j a iz peri- glacialnega območja. Mogli bi domnevati, da j e bil to ledenik iz Pišnice, ki j e dobival iz Krnice, do neke mere tudi iz Male Pišnice, obilnega ledenega dotoka in j e moral biti spričo tega večji od planiškega. Toda dejstvo, da kaže morenski nasip na zahodnem koncu Brd proti SZ zaokrenjeni potek, nas sili na predstavo, da j e ledenik moral pri t iskati od jugozahoda, da j e pr i tekal potem- takem iz Planice. In če k temu opozorimo na ono, ka r smo konsta- tirali ob opazovanju morenskih nasipov v Lomih na severozahodnem vznožju Cipernika, se nam slika zakl juč i v domnevo: Ob višjem s t an ju ledenika iz Planice, v zgodnjih fazah bohinjskega stadija, j e led dospeval še v glavno Dolino in nalegal čez prostor sedanjega Podkorena proti SV ter s tem zaprl karavanškim potokom tok proti j ugu in j ih prisilil v strugo na vnan jem robu ledeniškega boka ter zada j za Brdi. Da j e zares ledenik iz Planice čez Zelence in Podkoren segal do semkaj , o tem nam pr ipoveduje da l je še naslednje. Ako se z v rša ja ob Suhl ju nad Podkorensko vasjo oziramo na- okrog, se nam pokaže v smeri nada l j evan ja morenskega nasipa Peči- Brde t ik severozahodno ob Podkorenu kratko, pa ozko brdo, ki mu Korenci p rav i jo »M u č n a g o r a«. Domala v vsem obsegu j e to brdo poraslo z gozdom, s prav lepim, gostim gozdom, ki se neha šele na zahodnem koncu, tam, k j e r se Mučna gora znižuje v trate. Preseneča vsekakor ta nenavadno postavl jena Mučna gora, ki se dviga t ik nad vasjo do višine 937 m, pa obenem tik nad potočkom Krotnjekom, ki se tako rekoč ovije okrog nje , ko priteče od Pol jane v Korenu. Vtis nasta ja , da ta Mučna gora ni stara stvar, s a j bi jo bil moral sicer potoček, k i j e razril že gorske grape, načeti, jo raz- rezati in odnašati. N ik j e r ne moli živa skala iz Mučne gore, iz n jen ih pobočij ali iz vznožja. Zato j e t reba drugačnih vpogledov v n jeno sestavo. Dobimo j ih predvsem v slemenu, k j e r so ob obrambnih pr ipravah za zadnjo svetovno vojno kopali strelske j a r k e ; v n j ih vidimo, da j e to vršno področje iz morene s kamen jem zelo pisane sestave, z znatnim deležem neapniških kamnin. Še več nam pokaže golica na jugozahodnem koncu Mučne gore. Tam se določno vidi, da j e ves ovršni del, ki j e razgal jen mnogo metrov na visoko, gotovo nad 10—12 m, iz morene. Ne more bit i t eda j dvoma, da j e Mučna gora morenski nasip. In sicer se pokaže, da j e morenski nasip, ki j e nada l j evan je morenskega nasipa Brd ob Kosovci, na levi mo- gočne hudourniške struge Suhlja . Skupnost tega podolžnega moren- skega nasipa j e raztrgal prav ta Suhelj , pomagal pa mu j e tudi Krotn jek . V t e j isti golici v zahodnem koncu Mučne gore j e odpr ta pod moreno še druga posebnost. In sicer debele plasti ilovice. Zelo na debelo j e je , leži v horizontalnih slojih, ki so zelo različno debeli, nekater i po več decimetrov ali celo od pol do cel meter. N e k a j j e j e pomešane s kamenjem, povečini pa j e čista. Tudi vmes ležeče plasti proda so pravzaprav le iz posamezno ležečega kamenja . Vsa ta etaža gline in ilovice leži nekako v sredi višine Mučne gore, a prekr i ta j e s samo moreno, k i se vzpenja v vrh celotnega moren- skega nasipa. Kako globoko sega ilovica še v tla, tega nam golica v dosedanjem s t an ju ne razodeva, ker j e posipanje spodnje dele sproti zakrivalo. Vsekakor j e bilo jezero ali jezerce, v ka terem se j e usedala ta glina — ilovica, s tarejše od dobe, v ka te r i se j e naložil visoki morenski nasip: moglo bi to bit i v dobi, ko se j e nasipala delta v Pečeh in Pruhu . V tem področju, v smeri južnozahodnega nada l j evan j a Mucue gore, se vidijo tik nad cesto med Podkorenom ter Ratečami, nedaleč od severovzhodnega konca Zelencev, man j še zaplate konglomerata. Niso debele, a naložene so na obeh straneh neznatnega hudournika; ne more biti dvoma, da izvira ta prod iz k ra j evnega nasipavanja malega karavanškega potočka. Z Mučno goro j e še bo l j razčiščeno vprašanje , kater i ledenik j e naložil morenski nasip Peči-Brde. Očitno je , da gre tu za morene dveh ledeniških čel: ledenik iz Pišence j e nasul morenski nasip ob svojem čelu, to j e še v Pečeh in v Brdeh, k j e r so svetle apniške skale očitno iz vzhodnih pobočij visokih gora na zahodni strani doline Pišnice, zak l jučujoč ih se z Vitrancem (1631 m). Zahodni del morenskega nasipa Brde, k i sega skora j do Suhl ja , zav i ja joč proti severozahodu, pa j e nasul ledenik, ki se j e spuščal do sem iz Planice in ki j e nasul tudi Mučno goro. Da j e bilo res tako, se dobro razvidi iz dejstva, da zavije morenski nasip z zahodnega dela Brd proti j ugu in sega skora j do Save nasproti severovzhodnemu vznožju Vitranca. Suhe l j s Kro tn jekom in drugimi pri toki j e p r iha ja l v tem obdobju, ki ni moglo biti drugo ko bohinjski (biihlski) s tad i j s tarejše faze, iz ledu prostega površja, prinašal obilo vode in d rob i r j a ter tekel po s e d a j suhi dolini Za Brdi. Dostavimo na j , da se v smeri zahodnega nada l j evan ja Mučne gore v vznožnem delu karavanškega pobočja vidi jo kope moren, očitno ostanki n e k d a j obsežnejšega nasipa. Dejstvo, da morenski nasip neha ob naslonitvi na apniški sred- n j i del Brd, nam n a r e k u j e predstavo, da se j e t a m k a j nehaval planiški ledenik, to se pravi, da j e n j e g a desni bok tu segal čez Dolino in se vzpenjal v ločnem zavoju na severno vznožno pobočje Vitranca pa po n jem proti zahodu v Lome. Severno vznožje Vitranca j e močno prekr i to z morenami, ki so j ih t a m k a j š n j i mali potočki raz- rezati v neznatne grape. Levo krilo čela planiškega ledenika se j e v bohinjskem stadi ju bržkone n e k j e pri Ratečah stikalo z desnim bokom mangartskega ledenika. V obdobju mlajšega s t an ja bohinj - skega s tadi ja pa j e planiški ledenik segal samo še do tik zahodno od Zelencev in naložil primeroma ne značilne morene, ki j ih vidimo tik okrog železniške posta je Rateče-Planica in ki so na desni obdane z na jn iž j im nasipom pod Lomi, nad Slatnami (prim. Bohinec, 1, str. 110 si.). Morene, ki ležijo nad konglomeratom v vzhodnem koncu Brd, pomenijo vsekakor območje ledenika iz Pišnice, ki je moral imeti svoje čelo na široko okrog Kran j ske gore. Ob Brdih se j e očitno še stikal v času na jv iš jega biihlskega s tadi ja s planiškim ledenikom, ki ga j e na jb rž veliki mangartski ledenik odrival proti vzhodu. Ledenik Pišnice j e očitno segal nekoliko proti vzhodu od Kran j ske gore, a podoba je , da j e morenski drobir Sava povečini odnesla. S tem bi bil razložen nastanek suhe doline »Za Brdi«. Pri- pomnimo pa na j , da preseneča, da j e mogel Suhel j s Krotn jekom in drugimi pr i toki izdolbsti to suho dolino v primeroma ne dolgem času bohinjskega stadija, dasi j e morenski nasip prav znaten tik nad njo . Suha dolina se zdi p rece j velika, široka in sploh prostorna. Posebej n a j opozorimo, da je morenski nasip, ki od južne strani ogra ja suho dolino, v vsem obsegu samo na enem k r a j u pretrgan, in sicer p rav t amka j , k j e r se neha jo apniške Brde in se od zahoda n a n j e nas lanja planiški nasip, spočetka še nizek. Tu j e manjš i potoček pretrgal nasip in skozenj izdolbel globoko grapo, po kater i ob času deževja burno teče voda od Karavank, medtem ko j e v času suhega vremena struga suha. Ob vprašanju , kako bi mogel ta po- toček predret i nasip, če pobude za to ne bi bilo od južne strani, se nam nudi v odgovor prav domneva, da si j e potoček poiskal vrzel v morenah ob t uka j šn j em koncu planiškega ledenika, ki j e prav tu šel prečno čez Dolino. Ze v dosedanjih š tudi jah j e ugotovljeno, da so Zelenci ob izviru Save s stalnimi močvirj i , ki j ih obda j a jo zelo na široko, ostanek n e k d a j znatno večjega Korenskega jezera (Bohinec, 2, str. 101 si.). Docela pravilno pr ip isuje Bohinec temu jezeru postglacialno starost. Njegov nastanek pr ip i su je močnemu nas ipan ju potoka Suhlja . Ako vzamemo v poštev naše ugotovitve glede prvotno enotnega morenskega nasipa Mučna gora-zahodne Brde, se nam pokaže, da leži celotno območje nekdan jega Koren- škega jezera v dnu čelne ko tan je s tarejše faze bohinjskega stadija planiškega ledenika. Celo še bo l j proti vzhodu j e segala sprva ta čelna kotanja , ali to j e kasne je zapolnil s svoj im vrša jem mogočni potok Suhelj , potem ko je s Krotn jekom vred predr l morenski nasip med Mučno goro in Brdi. Prvotno Korensko jezero j e bila potem- takem še večje. Suhel j s Kro tn jekom je s svojim zasipanjem in pro- stranim vršajem, s kater im j e Savo stisnil p rav na vznožje Vit ranča, povzročil, da se j e res Korenško jezero v svojem zahodnem delu d a l j časa držalo in da Zelenci z obdaja jočimi j ih močvir j i v z t r a j a j o še danes. Brez zasipanja Suhl ja in Kro tn jeka b i že davno izginili tudi zadnj i ostanki Korenškega jezera kakor je izginilo že toliko jezer v alpskih čelnih ko tan jah . Zaključek Avtor je ugotovil sklade konglomerata v bližini vasi Rateče, v pobočju na desni strani spodnje Planice. Ta konglomerat interpretira ne kot ostanek nekda j mnogo širšega zasipa, ki bi bil pokril v interglacialu vso dolino dve sto metrov na debelo, temveč smatra, da je bil naložen ob zunanjem robu planiškega ledenika v eni starejših poledenitev, najbrž za časa riške gla- ciacije. V okolici Kran j ske gore je konglomerat na dveh kra j ih , na V in S zelo t rdno spri jet , da so ga uporabl ja l i za mlinske kamne in pri graditvah. Na obeh k ra j i h j e naložen deltasto. Jezero, v katerem so ga vode odkladale, j e imelo takra t v nadmorski višini okrog 840 m odtok proti Z, čez predel sedanjega razvodja pr i Ratečah v Ziljico. Severno od Kran j ske gore ter Podkorena je avtor ugotovil obsežen morenski nasip, p r ipada joč s tare jšemu umikalnemu s tadi ju zadnje glaeia- cije, ko sta ledenika iz Planice in iz Pišnice še segale do sem. Potoki iz Karavank so morali ob čelu ledenikov odtekati proti vzhodu v šele nasta- ja jočo Savo. Še danes vidimo suho dolino »Za B r d k kot dokaz nekdan jega per i fernega toka. V področju vasi Podkoren se je izoblikovala čelna ko- t an j a planiškega ledeniškega jezika, ki jo je po umiku ledenika zalilo jezero. Vzhodni del tega jezera je zasul karavanški potok Suhel j s svojim ogromnim vršajem, v zahodnem delu pa se j e sredi obsežnih močvir i j ohranilo ma jhno jezerce Zelenci, iz kater ih pr i teka Sava. VIRI 1. V a l t e r B o h i i n e c , K morfologiji in glaciologiji rateške pokra- jine. Geogr. Vestnik XI. 1935, str. 100—132. 2. V a l t e r B o h i n e c , Postglacialno Korenško jezero. Geogr.Vestnik XIV. 1938, str. 98—106. 3. A. P e n c k - E d . B r u c k n e r , Die Alpen im Eiszeitalter III. 1909. 4. D r . R. R o s e n k r a n z , Bericht iiber die SUdalpenexkursion des geogr. Insti tuts der Wiener Universitat im Herbs t 1910. Geogr. Jahresbericht aus Osterreich IX. Wien 1911. 5. R. v. K l e b e l s b e r g , Handbueh der Gletscherkunde und Glazial- geologie. I. B. Wien 1949, II. B. 1949. QUELQUES OBSERVATIONS GLACIOLOGIQUES DANS LA VALLEE SUPERIEURE DE LA SAVA EN SLOVENIE Resume L a u t e u r a constate la presence du conglomerat dans les environs du village Rateče, sur les pentes du cote droit de la vallee infer ieure de Planica- Ces roches, selon lui, ne sont pas les restes d'un vaste depot de debris epais de 200 m qui aura i t recouvert dans l 'epoque interglaciaire toute la vallee, mais bien les restes des graviers, deposes dans des conditions locales a l 'abri en t re le glacier de Planica et les pentes de la montagne de Vitranec- Cipernik, vraisemblement au temps d 'une glaciation reculee, probablement de la glaciation de Riss. Dans les environs de K r a n j s k a gora, 011 trouve en deux endroits, vers l'est et vers le nord, du conglomerat solidement cimente que 1'on utilisait pour la fabrication des meules et comme mater iau de construction. Dans les deux endroits, ces rocheis ont ete deposees en forme de delta. Le lac dans lequel les eaux deposaient les graviers possedait a l 'epoque a 1'altitude de 840 m un chenal d 'ecoulement oriente vers 1'ouest qui se je ta i t dans la Zilj ica et t raversai t la l igne de par tage des eaux actuel le pres du village Rateče. Au nord de Kran j ska gora et de Podkoren, 1'auteur a constate la pre- sence d'un volumineux depot morainique appar tenant a la periode de decrue des glaciers de Planica et de Pišniea qui, lors de la derniere glaciation, a r r iva ien t jusqu 'a cet endroit . Les ruisseaux veuant des Karavanke de- vaient longer les f ron ts de ces glaciers et s'ecouler vers l'est dans la Sava naissante. La vallee morte «Za Brdi» at teste de nos jours l 'existence de cet ancien ecoulement per ipher ique. Dans la region du village Podkoren, le glacier de Planica a eut son bassin terminal qui, lors du retrai t de ce glacier, fu t inonde et t ransforme en lac. La vpartie or ientale de ce lac dis- pa ru t sous 1'enorme cone de deject ions dčposč par le ruisseau Suhelj , tandis que sa par t ie occidentale fo rme a u j o u r d hui le peti t lac Zelenci, entoure de marecages, qui donne naissance a la Sava.