CERKEV. MOLITEV IN VERSKE SLOVESNOSTI, TO JE BILO TISTO, KAR JE ŽE OD NEKDAJ NAJBOLJ ZDRUŽEVALO IN KREPILO SLOVENCE V NJIH BOJIH ZA NARODNI, NRAVNI IN VERSKI OBSTANEK. TO ISTO VELJA TUDI IN ŠE POSEBNO ZA SLOVENSKE NARODNOSTNE SKUPINE V IZSELJENSTVU. ZNAČILNO JE, DA SE NA NOBENO DRUGO SKUPNO PRIREDITEV NE ZBERE TOLIKO ROJAKOV KOT NA VERSKE. TUDI VELI KONOČNA PROCESIJA PO SLOVENSKEM OBIČAJU V BUENOS AIRESU JE LETOS ZBRALA ŠE VEČJE MNOŽICE KOT DOSLEJ. XX. LETO MAJ i : •MMI 'KAKOR TI, Mati presveta, z dveletnim Sin\om, Edincem nebeškega Očeta, v beguns\em \rilu ob R[ilu, življenjski žili Egipta, — ta\o smo mi, z medlim utrin\om upa in vere v skorajšnje sladke večere ob Tebi doma, presajeni v tujino z narodno bolečino v naročjih želja. Sedanjost \ot \ripta o\lepa svobodo srca, \ot marmor tišči človeške pravice in z zlato obljubo maši trpeča usta resnice . . . Kdaj bo, oh, \daj angela sijaj razžaril ncjše sanje ter nam u\azal odtod čez Atlanti^ nazaj, — češ da je mrtev Herod in njegovo divjanje?. . . V TE MAJSKE JESENSKE NOČI ne dehti beli vonj šmarnic, KlčiL tuLjici mčLjnliči na. tujem slavec med rosnimi listi sladko ne ihti vso noč do žarnic. Podobica Tvoja, Brezjanska Begunca moja, v rjavem o\virč\u visi v srebrni peni na tuji steni; — toda ne v tisti po\ojni milini ho v čipkasti mesečini doma ne\daj. Ta novi brezmejni \raj v steps\i ravnini naju mrzlo objema: oba sva pač tujec in tuj\a. Noč nad nama obema hrid\o se sklanja nocoj kot vrba žalujka . . . Na zidu pod Teboj luč\a se rdeča iskri. Njen plamen utriplje kot kaplja krvi Tvojega Srca in siplje topel lesket kot Tvojih utripov trepet na roso mojih solza . . . NOBENA pomlad ozaljšanih gajev in trat ni tako sladka in čista, majska Kraljica, k° tista, ki se iz Tebe vame razlista. Nobene ustne dekliške v kttrminastem popku ne cveto v tako nežnem smehljaju kakor Tvoje, — najbolj deviške. Nobene oči ljubeče v odprto srce' ne naspo tako blesteče brezmadežne sreče \ot Tvoje v nebeškem sijaju. V Tvojem premilem zavetju, vzvišena moja Begunka, v tem razuzdanem stoletju brez duše, Boga — vedno bolj Tvoj in bel v globini srca -— varujem skrito srečo, da z njo bom brez pljunka k Tebi prispel skozi prešerno gnečo otrok tega sveta . . . ZLATI TRAK jutranjega blestenja telo mi ovija; kot svila tenak, kot plamen gorak —-v valovih zvonjenja angelovega češčenja — me nate pripenja, Mati Marija. Moje noge so bose in delavske hlače zakrpane; ob zidu lopata zravnana spet čaka name, težaka. Sončno srce pa je polno nebeške rose, — in vriskajoče želje se skoraj boje, da so prenatrpane v preozki srčni gredici s srečo, \i je neznana gosposki desnici- ■ ■ J^o^dcLn /dudnil EN ESTE MES DE MAY 0... El cielo azul se pone gris. Las nubecitas — im rebano de ovejas, huyen como aturdi-das hacia el levante. La bondadosa luz solar se acostö deti’äs de las innumerables colinas; [!ees, animales mansos, incansables servidores de la felicidad de una familia del campo, al oir la mistica voz del bronce Santo, detiene su paso, se quita el sombrero y con su mano callosa y Aspera por el trabajo, se persigna. . . Despues se inclina como ante la presencia de algo invisible, pero real, y su labios murmu-ran con honda sinceridad las palabras del Angel. . . Al toque de la primera campanada se agre-gan otros: de todas las colinas que se suceden prolongändose basta el infinito, se saludan los blancos campanarios enhiestos, igual a las silenciosas orantes de las 'viejas catedrales goticas que solo Dios y los Angeles oyen. Duerme pegada al campanario la pequena capilla, que los tartabuelos levantaron, hace siglos ya, en los dias tristes y sangrientos cuando el Turco, como espantoso castigo de Dios, hacia incursiones en el pais. Y dentro de la capilla, en su camarin del altar mayor bendice con sus manos virginales, que nunca descansan, la Virgen Maria. . . Ella es la madre, la hermana, la amiga, la auxiliadora de los humildes, que buscan su consejo, el que sabe darlo cuando ya nadle puede pro-porcionarlo, )a intermedia de los tristes ante el trono del Altisimo, la que abre las puertas cuando todas se cerraron, la que levanta con su mirada de amor eterno al caido en la lucha y miseria del mundo. . . Colina tras colina, campanario trds campanario, j- en centenares de capillitas la intima expresion de la ie profunda jr sincera de un pueblo que durante siglos vive bajo el amparo de la Virgen; ese es el cuadro de Eslovenia entera. Las libelulas en vuelo encienden con sus ojos ardientes las candelas invisibles de la noche que ya esta abriendo sus puertas y se acerca, rodeada de sutiles nieblas. Es la noche de mayo en el paisaje esloveno, de un mayo lontano, cuando, con su aroma y colores, aprestAban.se las flor-es primaverales a santi-ficar la tierra, cuando las ojas de los Arboles antiguos jugaban con sus propios besos, cuando la Virgen, verdadera reina del nies miste-rioso, sonreia a la gente alli j' bendecia aque-11a tierra que jurö ser suja. Semcjantes imAgenes se apoderan en mayo de nuestras almas, de todos los, que hoy dia, gracias a la inmensa bondad divina, gozamos de mayos libres j' sin miedo, en un Pais libre y sin miedo que, como el nuestro lejano, tam-bien esta bajo el amparo de la Virgen: la Argentina que, en su comprensiön »verdadera-inente humana y proi'undamente cristiana nos abriö sus puertas para recibirnos como una hermana mayor, en la desgraeia y en la tris-teza. Durante este mayo argentino, cuando aqui la naturaleza se torna envuelta en su manto otonal, rico de hojas amarillas, de colores irizantes en su cielo, de su aire perfu-mudo con aromas de t'rutas, volveremos a pen_ sar en los mayos de aquella tierra nuestra, que hoy, en los rincones ocultos, todavia rinde su devocion a su reina del nies presente, a la Virgen, Keina de los Eslovenos. * * * En el nies de mayo, se pone de inanitiesto mÄs que nunca la sincera y la profunda fe cristiana del pueblo esloveno que desde la inanana de su cristianizaciön eligiö a la Virgen Maria como la niAxima protectora de sus des-tinos nacionales. Desde aquellos dias lejanos, cuando la bendita civilizaciön de la cruz re-dentora en el siglo VII“ penetro en el alma eslovena, basta el presente, los eslovenos con-servaron su mistica devocion hacia la Madre de Dios. Las primeras iglesias que levantaron en su viejo reinado de Carinthia, como la ba-silica de la Santa Senora, en medio de un enorme campo, donde en una ceremonia singulär los antepasados ponian en sus funciones a los principes electos — ünico caso de una verdadera democracia en plena era feudal, todas ellas hablan en forma mÄs que elocuen-te del amor que ste pueblo profesa y cultiva para Maria. Cuando las desgracias, las tris-tezas, las incursiones tärtaras y turcas luego. el dominio de los potentados germanos y austriacos sobre el territorio esloveno durante niAs de diez siglos,sin cesar la gente elevaba siempre sus nreces, sus plegarias, sus suspiros a la Madre celestial que nunca desoj'6 el cla-mor de sus hijos devotos, sino que les con-testaba con el consuelo, con la riqueza de los dones de mÄs allA, mucho mÄs preciosos de lo que pueda dArnOs este mundo de miseria. La devocion hacia Maria representaba y re-presenta tambien hoy para todos los eslovenos, amantes de la libertad y de la dignidad • humana, la esperanza mÄs grande, mas viva, mAs sOlida de un mejor y prospero futuro. Tan profunda es esta devociön, que justamente a los eslovenos el mundo calölico europeo les conoee como “el pueblo de Maria”. No hay localidad, po chiea que sea, en toda Esloaenia, donde no haya sido levantada jjor lo menos una capillita en honor de la \ iigen; no hay un solo teeho en este pais de los Alpes vertigi-nosos, de los rios cristalinos, de las vinas que se extienden hasta el horizonte cual una si-lueta de ensueno, que no haya sido puesto bajo la advpcaciön de Maria. Lus niismas cancio-nes populäres, las epppeyas filklorieas, las fignras de la ornamentacion iiistica, todt> habla ton un fervor casi mistico hacia la Vir-gen, que es sublime guia en la vida espiritual y religiosa de Eslovenia. El pais de miliares de eolinas y montahas esta sembrado ton las blantas iglesias y tapillitas, pequenos santu-arios, donde los i'ieles no plerden una sola t'echa mariana y, tongregandose en nutridas multitudes, tlevanse de sus valles cotidianas para levantar sus espiritus en una verdadera apoteosis de umor hacia Dios y su santisima Madre. Desde hace siglos, el mes de mayo repre-senta para los eslovenos uno de los mäs gran-des aeontecimientos en cuanto a su religiosi. dad. Desde el primero hssta el ultimo dia, los templos de las grandes ciudades y de los pueblos thicos, viejas iglesias goticas y ba-rrocas, se tolman de tieles que concurren a las misas de madrugada, y a les visperas de la tarde cuando, eantando loas a la Virgen de Mayo, las cuatro voces de la muchedumbre tobran la profunda solemnidad de una gigan-tesca plegaria. No hay durante este mes una sola familia que, en algün lugar excelente de su hogar, consagrado a la Virgen, no haya elevado un altarcito donde padres e hijos, arrodillados y unidos en la misma exaltaeiön intima rezan el rosario, poniendo asi toda una vida bajo la advocacion de su Protectora Mä-xima. Es asi que, para los eslovenos, repre-senta mayo una solemnidad continua, una ce-lebratiön incesante de la protection divina, una fiesta jubilosa que se repite asumiendo nuevos contornos cada ano. V mas que nunca, en el mes de mayo, los ojos de cada uno de los eslovenos se dirigen hacia el santuario mäxitno del pais, hacia Brezje, donde bien custodiada nor los picos mäs altos de los Alpes Julias que la rodean, sonrie desde su mistico camarin “Maria, Ayu-dad. . . ”, Reina de los Eslovenos! Lo que Chenstohowa representa para l°s jiolacos, Pilar para espaiioles, Loretto para italianos, Lourdes para franceses, Maria Zili para austriacos, Fatima para portugeses, para eslovenos significa Brezje, son su templo en estilo medio romänico, medio barroco, que guarda el tesoro mas precioso de todo un pueblo catölico: la imagen milagrosa de la Virgen con el Nino Divino en los brazos, coronados los dos con coronas doradas, cuando la solemne proclamaciön de Maria como Reina de los eslovenos. Brezje es la expresion mäs alta de la devociön sincera y profunda de una naciön, que por chica que sea, nunca se dejö airastrar por las corrientes ajenas a su sen-tido moral y religioso que durante siglos ame-nazaron le existencia de este pueblo: ni isläm, ni el protestantismo, ni el ateismo moderno que en forma tan brutal acude hoy dia a todos los esfuerzos satänicos para aiioderarse del ahna y de la vida espiritual eslovena, ninguno de los males foräneos o internos pudo lograr su propösito de desviar a los eslovenos del camino de los antepasados. Con una resisten-cia magnifica, digna de las mäs grandes epo-peyas, vencio este pueblo todas las penurias, todas las agresiones espirituales, todos los barbarismos que, quiza, a un pueblo mäs grande y mäs fuerte lo harian sucumbir. Justamente en esto se ha manifestado el milagro mäs grande de la proteccion celeste que jamäs “Maria, Ayudad...” ha neg'ađo a los hijos de Eslovenia. * * * Los slovenos logramos escapar de las per secuciones ateas en nuestro pais llegando a esta bendita tierra de las pampas amigas, a este grande y cälido nido de la honradez gauchesca, del sincero carino eriollo, y, en el santuario de Lujän, snelo santificado por tantos milagios, encontramos tambien una ad-miiable hospitalidad para “Maria, Ayudad...” de Brezje, pues la Virgencita criolla la reci-biö con las manos abiertos tomändola bajo el amparo de su manto azul. Es alli, indudable-mente, donde la gran Argentina demuestra la mäs alta expresion de su generosidad, donde, en un abrazo corniin, las banderas de tan-tas naciones rinden el homenaje mas devoto a la Protectora de la America del Sur, donde ya no hay ni ricos ni pobres, ni blancos ni negros, ni senores ni servidores, sino todos hijos queridos de la mišma Madre. Es alli, donde acudimos en este mes de mayo tamben los eslovenos, intimamente convencidos de que en Lujän, nuestra “Maria, Ayudad. . . .“ en-contro su segundo Brezje, como nosotros mis-mos en la Argentina realmente hemos encon-trado nuestra segunda patria. Alli, a la de-recha del altar mayor de la basilica de Lujän, la imagen milagrosa de “Maria, Ayudad. . .” de Brezje tiene hoy su domicilio como huesped dileeto de la Virgencita argentina. Alli espera la bora en qUe sus hijos eslovenos habrän de levantarla para trasladarla de nuevo a su an-tigua residencia. Mientra tanto, centenares y centenares de sus dc .'otos acuden y acudirän a la basilica de Lujän para expresar a ambas Virgencitas su gratitud profunda. En este mes de mayo, mäs que nunca, reime vase en cada uno de nosotros una dulce esperanza que tambien mitiga el dolor de nuestro exilio; es una voz que nos recuerda: En mayo hemos dejado nuestro suelo natal, perseguidos y desterrados, serä entonces en algün dia de mayo que volveremos alli con la imagen milagrosa de “Maria, Ayudad. . para devolverla de nuevo a su trono, desde donde con sus bendiciones y maternal sonrisa restaiiarä las heridas de nuestra querida y hoy martirizada Eslovenia! —nj— VESELO Ko so nas prinesli h \rstu, je duhovni^ \rsti-telj položil ro\o na glavo vsa\ega izmed nas in molil nad nami to molitev: „Vsemogočni večni Bogl Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, ozri se na tega svojega služabnica, \i si ga milostno po\lical \ prvinam vere: preženi mu vso slepoto srca, raztrgaj vse satanove zan\e, s \aterimi je bil zvezan; odpri mu. Gospod, vrata svoj dobrote, da bo prost vsa\ega zoprnega duha poželjivosti, prešinjen z znamenjem tvoje modrasu in TI BO V TVOJI CERKVI OB PRIJETHI VONJAVI TVOJIH ZAPOVEDI VESELO SLUŽIL ter od dne do dne napredoval. Po istem Kristusu, Gospodu našem. Amen.“ V tej uvodni molitvi \rstnega obreda je nakazana glavna smernica člove\ovega življenja, \i mu daje vsebino in vrednost na zemlji: VESELO SLUŽTI BOGU V CERKVI KRISTUSOVI OB PRIJETNI VONJAVI NJEGOVIH ZAPOVEDI. S \rstom smo postali člani svete Cer\ve, udje s\rivnostnega telesa Kristusovega, od \a-terega prite\a v nas milost božjega življenja. V tej Cer\vi naj služimo Bogu s tem, da izpolnjujemo njegove zapovedi. Izpolnjevanje božjih zapovedi je \a\or prijeten vonj, \i napolnjuje dušo, da je prijetna Bogu in soljudem. Pov-dare\ pa leži na besedi: VESELO. Služiti mora Bogu vsaCa stvar, saj je Bog vse za se ustvaril. Od člove\a pa, \i ima um in svobodno voljo, priča\uje Bog, da mu VESELO služi. Člove\ ima možnost svoje razmerje do Boga razmisliti in spoznati, da je zanj odliCa, sreča in najvišja čast, a\o služi Bogu. Nič višjega, nič častnejšega ne more člove\ najti in doseči v svojem življenju. Člove\ je edina vidna stvar, \i ima prosto voljo in se more sam odločiti, da izpolnjuje božje zapovedi in ta\o služi Bogu z vedrim duhom, pripravljeno voljo, z veseljem otro\a, \i je ponosen in srečen, da more za ljubljenega očeta \aj storiti. „Veselega daritelja Bog ljubi, je pisal sv. Pavel Korinčanom. Saj velja med nami isto. Ka\o dobro nam stori, če vidimo, da nam \do SLUZITI RAD pomaga. Sveto pismo stare Zaveze daje navodilo: „Pri vsa\em dajanju delaj vesel obraz.“ Tobija je učil svojega sina: „...če imaš malo, si prizadevaj, tudi malo rad podeliti". Če velja to pravilo med nami, velja tem bolj v našem razmerju do Boga: z veselim obrazom dajmo Bogu, \ar je božjega; radi mu iz-polnujmo, \ar v svojih zapovedih nalaga. Koli\o Čislih, mračnih in nevoljnih slu-žabniCov ima Bog med nami1. KarColi Bog od njih zahteva, vse se jim zdi preveč in pre-težCo. Sami sebe postavljajo na prvo mesto, svoje lastne želje in zadeve imajo v sredi svojih misli in stremljenj. Bog je na zadnjem mestu, če ga niso že popolnoma izločili iz svojega življenja. TaCšno mišljenje je seveda za Boga žaljivo, za človeCa pa nespametno, zapira mu studence lepega veselja in dušne moči. DoCaze nam nudi življenje pogosto. Naj vam povem, Car je pripovedoval mlad ž^met iz svojih spominov : Leta 1929 ne bom in ne morem pozabiti. Našo hišo so tedaj zadeli posebno hudi udarci. Soparnega in vročega dne ravno pred žetvijo je prihrumela silna nevihta. Vsula se je toča, da nas je bilo Car groza, Co smo zrli sCozi oCna. Mati je polagala blagoslovljene oljčne vejice na žerjavico in šCropila blagoslovljeno vodo vse naoCrog. Moj ded je stal pri o^nu in molil rožni venec. Bil sem tedaj zelo mlad, pa mi je bilo vendar pri srcu, da moram nad neCom in nečem divje zaCričati od bolesti in neCega čudnega gnjeva nad nevidnim sovraž-niCom, \i uničuje naša polja. Pa ded gospodar je molčal, taCo si še jaz nisem upal zavpiti. Nevihta se je unesla in ded je šel pogledat na njive. Ko se je vrnil ves bled in siv v obraz, je dejal: „Žito je že zmlačeno, nam ne bo treba mlatiti. Da bi le C^ompir obrodil in bi ga mogli lepo spraviti pod streho.“ N°bene tožbe, nobene bridCe besede ni zinil o nesreči, pietet; itaC niCdar ni prišla iz njegovih ust. Po večerji je CaCor vsaC član zmolil zahvalo: „Zahvalimo se ti, vsemogočni Bog, za vse tvoje dobrote ...” Krompir je dobro obrodil in suhega smo spravili pod streho v gospodarsCem poslopju. Kruha sicer ne bo, a gladovali ne bomo. Toda neCe novembersCe noči nam je gospodarsCo po- slopje pogorelo. Ko me je ,,Cori!“ vrgel jz spanja, je bila stavba že vsa v ognju. S pomočjo sosedov smo rešili l{onje in govedo, svinje smo morali za\lati, ^olT/^or jih ogenj n: umoril. Gasilci iz mesta so rešili hišo, hlev in s\edenj sta pogorela do tal Ko smo ob treh zjutraj sedeli v hišterni, da si oddahnemo od strahu in napornega gašenja, sem videl v dedovih očeh solze, edino\rat. Krompir je v hudi vročini zoglenel, J{up črnega oglja. Tsjas otrobe in posle je ded poslal spat, sam pa je odšel na pogorišče, pazit na tleče ostanke lesa, da bi se ogenj znova ne razgorel. Solze, \i sem jih videl v dedovih očeh, so me pc\le in bolele, da nisem mogel zaspati. Vstal sem in šel \ dedu, da bi ga s \a\sno primerno besedo tolažil. 7s[ašel sem ga z rožnim vencem v ro\i. AJi tožil, ni zagrenjen godrnjal, v skrivnostih rožnega venca se je pogovarjal r Bogom in z njim razpravljal o načrtih novega poslopja. Tu ni bilo treba nobene moje besede; molčal sem in deda občudoval. Tjobena nezgoda ga ni vrgla iz smeri, po \ateri je hodil vse življenje v sreči in nesreči. V uspehih in neuspehih je ena\o veselo vdan služil svojemu Bogu z vsakdanjim delom. In ta naš ded mi je \rat\o pred smrtjo pokazal pravo smer življenja \etere se je tal{0 zvesto držal z besedami: ,,FAT(T, GLEJ ZMERAJ NAPREJ, HAPREJ TJA DO BOGA!“ Zlat naul{ za vsakega krščenega člove\a! Glej zmeraj naprej, daleč naprej tja do zadnjega cilja, do Boga. TJe glejmo nazaj na to, \ar je minilo, bar smo izgubili, naprej glejmo, da bomo vse prav storili, bar bo Bog v bodoče od od nas pričaboval. Kar u preteklosti ni bilo prav, obžalujmo in popravimo s tem, da v bodoče zvesteje in z veselim srcem služimo Bogu, bi nam je dal svoje zapovedi. Prav bo, če večbvat ponovimo molitev batnega obreda: „GOSPOD, DA! MI MILOST, DA TI BOM V TVOJI CERKVI OB PRIJETJI VONJAVI TVOJIH ZAPOVEDI VESELO SLUŽIL!“ Šbof GREGORIJ ROŽMAN VELIKONOČNI ČAS (ŠEL JE V NEBESA GOSPOD, ALELUJA!) Velika noč, praznik Kristusovega vstajenja in našega vstajenja s Kristusom, je največji praznik našega odrešenja. Zato smo se nanj v vsem postnem času toliko pripravljali. Zato je na praznik sam ob spominu Kristusovega vstajenja in v zavesti bogatih milosti, ki so nam za praznik bile razlite v dušo, toliko naše veselje, ko nam Cerkev vriskaje prepeva: Res. nično je vstal Gospod, aleluja. Tudi sami z njo veselo isto prepevamo z besedami: Jezus naš je vstal od smrti, razveseli se kristjan. . . Za to veselje ni dovolj en sam dan, ampak ga Cerkev raztegne — kot je to samo pri največjih praznikih — na ves teden in obhaja ta praznik z oktavo, kot to daljše praznovanje imenujemo. Tako praznovanje velike noči traja ves teden do prihodnje sobote pred belo nedeljo. Vse dni pri sv. maši v prefaciji molimo: Vsak čas te slavimo, še posebno pa in veličastneje ta današnji dan, ko je bilo darovano naše velikonočno Jagnje, Kristus. čas po veliki noči do nedelje sv. Trojice se liturgično imenuje „velikonočni čas“, v katerem so glavne skrivnosti, ki se jih spominjamo, vstajenje Gospodovo, Kristusov vnebohod in prihod sv. Duha; posameznim teh skrivnosti je tudi posvečen poseben praznik. VSTALI GOSPOD Tedne do vnebohoda Gospodov«ga v duhu preživljamo v družbi z vstalim Odrešenikom. Pri sv. maši nam ga v evangelijih in berilih in drugih liturgičnih molitvah tega časa Cerkev jako živo predstavlja, kako se prikazuje svojim učencem in ljubeznivo z njimi občuje, kako ustanavlja Cerkev in dopolnjuje in končuje svoje odrešilno delo na zemlji. Na vstalega Odrešenika nas v cerkvi posebej še spominja velikonočna sveča, ki je bila blagoslovljena ne veliko soboto. Ta velika, navadno umetno okrašena sveča, stoji na posebnem svečniku ob oltarju, kjer nam predstavlja vstalega Gospoda, že prav iz prvih stoletij je ta sveča v navadi v Cerkvi in je najprej slu. žila temu, da so vanjo vpisali dneve premakljivih praznikov tistega leta, pozneje je bila tudi praktičnega pomena, ker je svetila pri obredih velike sobote, ki so se vršila v noči na nedeljo, nazadnje pa ji ja ostal simbolični pomen, ki ga ima danes, da predstavlja vstalega Kristusa, ki je ,,luč sveta“, ki „razsvetljuje vsakega človeka“ (Jan 1, 9), da smo po njem „otroci luči“. Ker nam predstavlja vstalega Kristusa, se na vnebohod pri glavni maši pri evangeliju ob oznanilu Kristusovega odhoda v nebo ta sveča ugasne in odstrani iz cerkve. ČAS DUHOVNEGA VESELJA Ob spominu vstalega Odrešenika in v zavesti bogatih milosti, ki smo jih po njegovem odrešenju prejeli, nam je ta čas, kot velikočni praznik sam, čas prekipevajočega duhovnega veselja. To veselje se kaže v vsem, v opremi in okrasu cerkve, v liturgičnem petju in sega tudi v krščansko družino. Cerkev hoče, da je vse prenovljeno in povsod zavlada veselje novega življenja, kar naj bo zunanja podoba notranje prenovitve, duhovnega novega življenja. Cerkev tako odgovarja na opomin sv. Pavla v berilu velikonočnega praznika: „Postrgajte stari kvas, da boste novo testo. . . Zatorej obhajajmo praznik ne s starim kvasom, tudi ne s kvasom hudobije in malopridnosti, ampak z opresniki čistosti in resnice" (1 Kor 5, 6—8). ^ Tako nam je Cerkev vse, kar nam daje in razveseljuje življenje, pripravila novo in posvečeno; novi, za veliko soboto posvečeni ogenj in luč in kadilo, novo blagoslovljeno vodo, sveta olja — kot je v naših dušah, posebno to velja za novokrščence, novo duhovno življenje. Cerkev si nadene tudi vsa druga znamenja veselja, ki izpodrinejo znamenja resne postne spokornosti: belo barvo, cvetje in okras, veselo zvonenje in zmagoslavno petje. Značilen liturgični vzklik velikonočnega veselja je „aleluja“, ki se v najrazličnejših umetnih oblikah zlasti v tej dobi tako veselo in slovesno prepeva. Beseda je hebrejska in pomeni „Hvalite Gospoda!" in se je porabljala pri Judih in prvih kristjanih kot vzklik veselja v vsakdanjem in verskem življenju. Zalo sv. Janez (Raz 19, 1—7) izraža nebeško veselje in zmagoslavje zveličanih s tem, da opisuje, kako Bogu prepevajo večni „aleluja". Zato tudi Cerkev že od nekdaj izraža svoje veselje, posebno v velikonočnem času, s slovesnim prepevanjem „Aleluja", in ta spev po-sčbej časti in mu izkazuje spoštovanje. Zato se na veliko soboto po postni spokornosti aleluja kot prvo oznanilo velikonočnega veselja tako slovesno spet uvede; mašnik po berilu pri sv. maši aleluja trikrat zapoje, vsakokrat z višjim glasom, in mu pevci prav tako odgo. varjajo. Ko potem Cerkev uporablja alelujo vse leto, se podobno slovesno od nje poslavlja v brevirju pri večernicah v soboto pred prvo predpostno nedeljo (sedemdesetnico), ko jo spet dvakrat poje v slovo. V srednjem veku je to slovo bilo še posebno dramatično in so se poslavljali od „Aleluje" kot od kake osebnosti, ki odhaja na P°t, da se spet vrne, ali umre, da spet vstane. VNEBOHOD Zadnji dogodek Gospodovega bivanja in dela na zemlji je bil njegov vnebohod štiri, deseti dan po vstajenju. Tega dogodka se spominjamo s posebnim praznikom Vnebohoda, ki je prastar praznik v Cerkvi, da so nekateri cerkveni očetje sodili, da izvira prav, od apostolov. Gotovo so se apostoli iskreno spominjali Gospodovega vnebohoda, ki so mu bili priča, posebno ob dnevih obletnice tega dogodka. Danes se spominjamo te skrivnosti ves teden in ta praznik obhajamo z oktavo. Kot priprava nanj pa že od 5. stoletja naprej služijo posebni trije „prošnji dnevi“. To so dnevi resnega spokornega značaja; zjutraj se vrši procesija, če mogoče po poljih, ki jih duhovnik med procesijp blagoslavlja, in se medtem molijo litanije vseh svetnikov. V znamenje Kristusovega odhoda se pri evangeliju med sv. mašo ugasne in potem odstrani velikonočna sveča, ki je ob oltarju predstavljala vstalega Kristusa. Včasih so Kristusov vnebohod med sv. mašo ta dan predstavljali ali še bolj nazorno: Svečo ali pa Kristusovo podobo so dvignili visoko pod strop, da se je skrila očem vernikov. BINKOŠTI (Prihod sv. Duha) Vrsta Gospodovih praznikov v cerkvenem letu in tako prav za prav tudi velikonočni čas se zaključi z Vnebohodom. Vendar vključujemo v velikonočni čas še veliki praznik sv. Duha, spomin njegovega prihoda deseti dan po Vnebohodu, binkošti z njih oktavo. Kot priprava na praznik služi posebna vi-gilija, ki se je včasih popolnoma ujemala z velikonočno vigilijo, t. j. veliko soboto. Kot na veliko soboto je prav tako na to vigilijo bila zaključena priprava katehumenov, se je blagoslavljala krstna voda in so bili katehu-meni krščeni in birmani in so prejeli sveto obhajilo. Vse se je vršilo v noči na nedeljo do jutra, še danes se podobno kot na veliko soboto berejo profetije, se blagoslavlja krstna voda in se po litanijah vseh svetnikov bere posebna maša, ki spominja na zakramente, ki so jih včasih ta dan prejemali. Sveča se ne blagoslavlja, ampak se pri blagoslovu vode uporablja velikonočna. Binkošti, ko nam slovesno okrašena cerkev žari v bleščeči rdeči barvi, ki pomeni kri in ljubezen, ki je užigala mučence, da so veseli umirali za Kristusa, so prelepi praznik tretje božje osebe, sv. Duha, Posvečevalca in Tolaž-nika, ki je ta dan poslan od Očeta in Sina a prišel na apostole, na Kristusovo Cerkev. S pomenljivimi naslovi ga ta dan časti Cerkev v svojih liturgičnih molitvah; imenuje ga — dar Najvišjega, živi vir, ogenj, ljubezen, duhovno mazilo, prst božje desnice, očeta ubogih, delivca nebeških darov, luč src, tolažnika, tolažbo v joku, najboljšega prijatelja. . . * * * Tako snio se v času od adventa pa do prihoda sv. Duha spominjali vseh poglavitnih dogodkov iz zgodovine našega odrešenja — preko božiča, velike noči do binkošti. To je obenem nadnaravna zgodovina človeštva, njegova zgodovina v luči razodetja. Ta nas uči: Odrešeni smo. Bog je storil svoje. Le na nas je sedaj, da zajemamo iz zakladov Kristusovega odrešenja, da bo vse človeštvo doseglo svoj namen, prišlo k Bogu. Zakaj sam je prišel, da bi nas k sebi pripeljal. Kako moramo hoditi in priti k njemu, pa nam kaže nadaljnji, zadnji čas cerkvenega leta — pobinkoštni čas. DR. FRANC GNIDOVEC Pridi k nam Tvoje Kraljestvo-po Mariji Sveti Ludovik Marija Grignion Montfortski je napovedoval veliko Marijino dobo. škof Jeglič si je nad vse želel, naj bi prišlo skoraj Jezusovo kraljestvo po Mariji. Vsi znaki kažejo, da se veliko Marijino kraljestvo res že bliža. Saj se še zlepa v zgodovini Cerkve ni tako zelo širilo češčenje in zaupanje do Matere božje kot v tej dobi. še nikdar v zgodovini Cerkve niso papeži toliko pisali in govorili o Mariji kot papeži v zadnjih sto letih. Cerkev je v zadnjih sto letih proglasila dve veliki verski resnici o Mariji: Njeno brezmadežno spočetje in vnebovzetje (leta 1854 in leta 1950), a že prihajajo v' Rim nove prošnje, naj bi Cerkev proglasila še kot verske resnice, ki tako živo posegajo v naše krščansko življenje, da je Marija naša soodrešenica, naša duhovna mati, srednica in delivka vseh milosti. Dobrih trideset let je, odkar je Cerkev začela dovoljevati posameznim redovnim družbam in škofijam — ljubljanski škofiji leta 1 936 —, da smejo obhajati praznik Srednice vseh milosti; veliki marijanski kongres v Rimu leta 1950 pa že prosi, naj bi sv. oče ukazal praznik Srednice vseh milosti za vso 'Cerkev. že iz najstarejših časov izvira izražanje in prepričanje Cerkve, da je Marija Gospa in Kraljica, bogoslovni učenjaki globlje preučujejo, kakšna vsebina se skriva v takšnem izražanju in prepričanju, papeži pogosteje govore o tem; v Rim prihaja na tisoče prošenj, naj bi se proglasila verska resnica, da je Marija Kraljica. Zadnji mariološki kongres v Rimu se je tem prošnjam pridružil in dodal še novo prošnjo, naj bi sv. oče uvedel praznik Marije Kraljice za vso Cerkev; marijanski kongres v Rimu pa prosi sv. očeta, naj bi v lavretanske litanije dodali še vzklik: „Kraljica sveta, prosi za nas“. Leta 1917 so se vršili veliki dogodki v Fatimi. Ob 35 letnici fatimskih dogodkov Pij XII. ves svet in vso Cerkev posveti Marijinemu brezmadežnemu Srcu. škofje so papeža posnemali in posvečevali svoje škofije njenemu brezmadežnemu Srcu. Kdo se ne spominja svetega Marijinega leta 1943, ko se je ljubljanska škofija s tolikim zaupanjem posvetila Marijinemu brezmadežnemu Srcu? Po koncu druge svetovne vojske Fatimska Marija roma skoraj ]m> vsem svetu in vrši čudeže spreobrnjenj v dušah; v misijonskih krajih jo pozdravljajo celo krivoverci, mo-hamedanci in pogani. Sv. Cerkev je postavila praznik brezmadežnega Srca Marijinega; verniki — tudi pri nas doma — so se ga z vso ljubeznijo oklenili; opravljajo pobožnost prvih sobot v mesecu in dnevno rožni venec sami, po družinah ali v cerkvah. Posamezniki ali pa cele skupine na mario-loško-marijanskem kongresu v Rimu prosijo, naj bi verniki še bolj opravljali pobož- nost peterih prvih sobot v mesecu, naj bi se posamezne družine posvetile Marijinemu brezmadežnemu Srcu, molitvam po sv. masi pa naj bi dodali vzklik: „Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!“ Pri molitvi v spravo za bogokletje naj bi molili še: „Hvaljeno bodi Njeno brezmadežno Srce!“ Sv. oče naj bi novo veliko svetišče, ki se pravkar gradi v Kirnu v čast Marijinemu brezmadežnemu Srcu, proglasil kot svetišče posvečenja, sprave, zadoščevanja in miru v čast Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Ves marijanski kongres pa izraža željo, naj bi se posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu vsako leto obnavljala in čimbolj širila. Sveta maša in zakrament presvetega Reš-njega Telesa in Krvi sta središče in vir vse svetosti. Mariološko-marijanski kongres v Rimu pa poudarja, da je Marija v posebni zvezi z zakramentom presvetega Rešnjega Telesa in Krvi. Zato naj bi v šolskih dogmatičnih učbenikih o tem več govorili. Ravno tako v ascetiki in pastoralnem bogoslovju. V Marijinih življenjepisih naj bi obravnavali tudi vprašanje o Njeni navzočnosti pri zadnji večerji. Tudi umetniki naj upoštevajo ta Marijin odnos do najsvetejše skrivnosti. V bogoslužju pa naj bi uvedli novo besedilo, ki bi bolj naglašalo Marijino tesno zvezo s presveto Evharistijo. Pij X. je že itak odobril izražanje: „Naša ljuba Gospa presvetega Rešnjega Telesa, prosi za nas!“ Cerkev je tolikokrat v zgodovini čutila, da je Marija „Pomoč kristjanov“. V tej dobi Marijino pomoč še posebej čuti. Zato marijanski kongres v Rimu predlaga, naj bi sv. oče raztegnil praznik Marije Pomočnice kristjanov, ki so ga doslej po raznih ustanovah in pokrajinah obhajali 24. maja, na vso Cerkev. Mariološki kongres v Rimu izraža željo, naj bi iz vzhodnega bogoslužja prevedli v zapadne jezike prelepe molitve v čast Bogorodici, zlasti molitve v čast Marijinemu vnebovzetju. Tako bi v Marijinem varstvu vsaj nekaj spet pripomogli k delu za cerkveno edinost. Redemptoristi v Rimu zelo časte v cerkvi sv. Odrešenika čudodelno podobo Matere božje Vedne pomoči (Mater de Perpetuo Suc-cursu). Ta slika je prišla v Rim iz Vzhoda, češčenje Matere božje Vedne pomoči se je po vsem svetu zelo razširilo. Tudi v Buenos Airesu je ena župnija posvečena Materi božji Vedne pomoči. V več krajih obhajajo 2 7. junija poseben praznik Matere božje Vedne pomoči. Redemptoristi so na mario-loškem kongresu v Rimu predlagali, naj bi bila čudodelna podoba Matere božje Vedne pomoči uradno razglašena kot podoba cerkvene edinosti (imago unionistica), Mater božjo Vedne pomoči pa naj bi Cerkev izvolila kot zavetnico svete edinosti, v lavretanske litanije pa naj bi se takoj za vzklikom: „Mati dolorega sveta“ uvedel nov vzklik: „Mati Vedne pomoči, prosi za nas!“ Frančiškani obhajajo poseben praznik Matere božje sedem radosti. Velik frančiškanski bogoslovni učenjak Bonnefoy je predlagal, naj bi se ta praznik uvedel za vso Cerkev; praznik bi vernike prav posebno spodbujal, da bi lažje prenašali vsakdanje bridkosti in zmagali dostikrat preveč črno gledanje na življenje (življenjski pesimizem). Predlagali so tudi, naj bi Cerkev dovolila, da bi smeli vsakega petnajstega v mesecu opravljati votivno mašo v čast Marijinemu Vnebovzetju pod istimi pogoji, kot obhajamo votivno mašo v čast presv. Srcu Jezusovemu na prve petke v mesecu. Preteklo leto smo obhajali po vsem svetu 700 letnico škapulirja Karmelske Matere božje. Sv. oče Pij XII., sam član karmelske bratovščine, je ob tej priliki izdal dve posebni pismi. Koliko tople ljubezni in zaupanja do Marije je spet zraslo v vernih srcih. Tudi zanimanje za popolno pobožnost do Matere božje in popolno posvetitev, ki jo je posebej širil sv. Ludovik Marija Grjgnion Montfortski, je vedno večje. Mariološko-marijanski kongres v Rimu posebej izraža željo, naj bi se na vseh katoliških univerzah, teoloških fakultetah in bogoslovnih učiliščih ustanovila posebna stolica za mariologijo (nauk o Mariji); laikom je treba kar najbolj priporočati, naj študirajo verske resnice o Mariji; čimprej naj bi se izdal ljudski marijanski katekizem. Marsikje imajo že posebno znanstveno u-tanovo za globlji študij mariologije (soci-etas mariana); isti kongres predlaga, naj bi se used posameznimi narodi zbudila k življenju taka ustanova; vsak katoliški narod naj bi imel kot poseben pripomoček dobro znan. stveno mariološko knjižnico, do katere bi imel. vsak dostop. V Rimu pa je že itak ustanovljena posebna mednarodna marijanska akademija, ki bo imela svojo veliko mario. Tilikin majnik V kuči na Plešivici jih je bilo sedem. Franček, Vanček, Tilika, Jožek, fiarika, Zefika in Micika. Trije Čehi in štiri dekline. Franček n Vanček sta že odrastla šoli. V škropljenje sta že pomagala očetu, da je nadležno delo šlo hitreje od rok. Jožek, Barika in Zefika so si pajdaših v šolo. Micika, no, Micika je bila postružka, ki je šele shodila, da je lahko z mehkimi, nerodnimi rokami grabila marjetice za gizdave glavice. Hrgov Franc in Pepa bi torej lahko bila zadovoljna 'v kuči, na Plešivici. Gazda je bil dober, in tudi kuči ni bilo kaj reči. Z belimi svisli je mežikala preko veličanske grabe in prek vseh teh božjih vinskih bregov nekam daleč v veliki svet. Skrbi jima je delala samo Tilika. Kajpak. Sedaj bi že tudi ona šoli odrastla in bila v pomoč. Posebej materi Pepi, ki ji je mala Micika včasih prihajala že kar v napoto; Bog ji daj dobro zdravje In nitfo rasti! loško knjižnico. Nepopisno veselje nam vzbuja, da je v zadnjem času začelo v katoliškem svetu izhajati toliko znanstvenih revij o Mariji, skoraj «vsakemu večjemu narodu pa so domači bogoslovni učenjaki napisali zad. nja leta velike knjige o Mariji. Posebni mednarodni odbor bo skrbel, da se bodo čimbolj slovesno obhajali v svetu mariološko-marijanski kongresi. Čez dve leti bomo z vso slovesnostjo obhajali stoletnico proglasitve verske resnice o Marijinem brezmadežnem spočetju. Vse kaže, da bo katoliški svet takrat spet obhajal svoj drugi mednarodni mariološki in deveti marijanski kongres. , Kolike milosti pa Marija deli posameznim dušam v tej veliki apokaliptični dobi, pa moremo samo slutiti. Slovenci obhajamo stoletnico, odkar smo prvič začeli obhajati majniško šmarnično pobožnost. Leta 1851 so prvič obhajali šmarnice v ljubljanskem bogoslovnem semenišču; leta 1852 pa v dijaškem zavodu Aloj-zijevišču. Od takrat pa se je šmarnična pobožnost razširila po vseh slovenskih župnijah in vzgojnih zavodih ter redovnih družbah. Vsak mesec maj smo dnevno obhajali male marijanske kongrese. V teh sto letih je med Slovenci ljubezen in zaupanje do Marije zelo zraslo. Koliko dobrih fantov in zlasti deklet so nam vzgojile Marijine družbe. Bog nam je dal dva velika škofa, ki sta gorela za Ma. rijino čast; že petnajst let obhajamo v ljubljanski škofiji praznik Matere božje Srednice vseh milosti, ravno toliko časa je bogoslovno semenišče posvečeno Srednici vseh milosti; posvetili smo se popolnoma Njenemu brez-inadežnemu Srcu. Pojdimo spet v Bujan Mariji Pomagaj slovesno obljubljat, da tudi mi ne maramo biti v tako veliki Marijini dobi zadnji med Njenimi otroci in častilci. DR. FILIP ŽAKELJ ,,Bogu bodi položeno. . . Sirotka je. . . Bomo že kako,“ si je Hrgov Franc dopovedoval, ko je z milino v očeh gledal Tilikin potegnjeni obraz in napol odprta usta, iz katerih se je cedila lepljiva slina. ,,Tako lepa deklina bi lahko bila. Prava svatevca, vam rečem,“ je Pepa razlagala radovednim vrh ovij än kam, kadar so jo spraševale o Tiliki, in si na skrivaj utrnila bleščečo biserno jagodo, ki se je spustila čez lice. . . Ono zimo, ko je zapadlo toliko snega, da so bili celo globoki klanci med goricami zravnani — saj še pomnite; ne —, se je zgodilo. Saj ne, da bi v miznici ne bilo ravno drobtinice kruha. Hrkov Franc je poleti zadosti namertičil pri Hrvatih, hvala Bogu. Ampak, kdo ga more zadržati, otroka neumnega — za pämetivo? Za tri suhe krhlje, nekaj orehov, košček kruha in mogoče — hm, mogoče — kakšen svetli novec, ki bo padel v malho, vzame v prezeblo roko rdečo ibovo šibo in se napoti čez brege goričancem zbijat zdravje v otrple ude. Pametivo. . . God nedolžnih otrok. . . Kdo bi jim jemal veselje? No, tisti zimo se je to zgodilo. Seveda. Saj je bilo snega, da se odrastel človek ne bi videl iz njega. Kaj bi takšnale drobna dekli-nica! -— Pa ne in ne... Hotela je iti. ■— Sedaj pa imamo . . . Vsa zasnežena je prišla domov. Oblekca je kar zamrznila na njej, da je bila trda, kot tisti mali angelček nad prižnico pri Jeruzalemu; se ga spomnite? Potlej jo je vrglo. Celo zimo je preležala pod težkimi odejami, da bi prehlad iztekel iz nje. Ko se je na sprotoletje skobacala z ležišča, ji roke niso več služile, še v šolo ni mogla več, ker se ji je obraz tako razpotegnil, da še govoriti ni mogla prav. ,,Tako se je zgodilo, tako. . . Bogu bodi položeno! Bomo že kako.. Hrgova Tilika samo poseda na sčpu vrh goric in z velikimi, svetlimi očmi gleda v lepi svet nad vrhovi. Steguje otrple roke in jih skuša dvigniti, kot da bi hotela objeti tisto lepo okroglo sonce, ki čuva nad vinskimi bregovi kot zlato oko božje. Obraz mu nastavlja in pušča, da ga toplo poljublja na mrtva lica. To je tako prijetno, veste. Kot da jo neka dobra, sveta dlan čisto narahlo boža preko svetlih las in öd čela navzdol, da čuti, kako krčevito se hoče napeti ovela ?TOža. . . Takrat ji je, da bi razprostrla omrtvele roke in splavala pod nebo. . . Od tam mora biti pogled na gorički svet še lepši. Na zelenih rebrih vse vdiljen cvetijo žareči jegliči. Med vijoličasto rumenim brstenjem goric se vijejo zelene gräbice, kot da je dragocena mreža zajela vso to lepoto zemlje v večjo slavo božjo. Silja mehko valovijo, kot Po neslišnem napevu razigranih duhov dobre zemlje. . . Vse dnike dišijo po božajočem vonju šmarnic, da se srce krči v prijetni boli in roke zadrhtijo zaradi miline duhtečega opoja... Mali svet med goricami diši p0 pričujoč-nosti majniške Kraljice. . . Iz tesne cerkvice pri Jeruzalemu vrh goric odmeva jutro za jutrom drhteče mehko: ,,Spet kliče nas venčani maj...“ Tje gre sedaj Hrgova Tilika. Mlado sonce piše čez bregove dolge sence jagnedi. Iz sveže skopane zemlje srka drobno tenčico meglice, da Tilika hodi kot skozi blagoslovljeni dim kadila. V svetle lase se ji ujema žar jutra. Velike, kot za pričakovanje otroških sanj odprte oči ga srkajo. Vse v Hrgovi Tiliki se napenja. Na silo hoče pregibati ustnice in zapovedati jeziku, da bi ponovil, kar ji razganja notranjost: ,,. . .k Mariji v nadzemeljski raj.“ Hrgova Tilika hiti po globokem klancu navkreber. Oči upira v bleščeči se križ vrh šilastega zvonika. Vsa notranjost Jo 'boli zaradi nezadržane nuje... „Cvetlice dobrave si venčajo glave, raduje se polje in gaj. . .“- Vse poje v Hrgovi Tiliki. Vse_v Hrgovi Tiliki se raduje nad lepoto majniškega jutra. Razganja jo nedopovedljiva vzhičenost. Vse v njej poje, vse jo sili, da bi se čim prej prerila v množico goričdncev, ki klečijo pred milostno podobo v jeruzalemski cerkvici, in se potopila v pojoče občestvo radostnih. . . Nerodno pregiba mrtve ustnice, iz globoke notranjosti pa ji stoka živi, goreči krik: „Marija. . . Marija. . .“ V cerkev sredi lipovega gaja hiti Hrgova Tilika. Tam so zbrani goričdnci in pojejo. Oj, kako lepo pojejo... — „läarija... Marija...,“ stoka iz TUikine napete notranjosti. Z rokami hoče zaprhutati, kot da jo nezadržna želja v srcu dviga v bližino božjo. . . Goričanci tako lepo pojejo...--------- Med na stežaj odprtimi vrati obstane. Na oltarju boječe trepetajo drobni plameni sveč; kot molitev ponižnih duš. žalostna Mati gleda z drobnim obrazom na goričance, ki sklonjenih glav klečijo pred Njeno milostjo. Gosti duh šmarnic in kadila se dviga proti visokemu stropu, da ga žarki sonca nad goricami režejo kot z zlatimi prameni. Goričanci klečijo, upirajo pričakujoče poglede v Mater božjo. . . ,,. . .nebeški Kraljici, Mariji Devici pozdrav ino slavo dajo. . .“ Hrgova Tilika stopi počasi naprej. . . Pesem goričancev ji udarja ob dušo, da ji njen pobožni odmev gomazi po vsem telesu. Napenja ji prsi... sili ji skozi grlo... na Jezik... na mrtve ustnice... Pogreza se vanj... Hrgova Tilika stopa med goričdnci proti oltarju. Njena duša skozi odmev pesmi iz notranjosti prosi: „Marija. . . Marija. . . Usmili se! — Daj.-- — Daj, da Ti bom lahko pela. . .!--------Na paši... v goricah ... na njivi... v cerkvi. . . -----Marija . . . daj. . .!-----“ Preko lica ji drsijo velike solze razbolelega pričakovanja. . . Mati .božja z dobrotnim pogledom boža v radosti prepevajoče goričance. . . Hrgova Tilika trepeta po vsem telesu. Stoji zravnana med klečečimi goričanci. Nezaaržna želja ji trepeta skozi telo. Z vlažnimi očmi strmi v podobo Matere, ki tako lepa, tako mila in dobrotna posluša pojoče občestvo... ,,. . . krasnega maja se slava obhaja cvetlici Mariji lepo...“ Hrgovo Tiliko peče, srce jo skeli. . . Stoji vzravnana med klečečimi goričanci in čuti, kako ji skeleča vročina burka proti glavi, da se zamaje in z rokami krčevito zagrabi za sence . . . Omotična stoji tako sredi cerkve in se drži za glavo. V koncih prstov ji trzajo drobne bodice, da čuti njih draž na sencih in na licih. . . „Oh ... oh . . . moje roke. . .,“ se zave. Kot da se je prestrašila krika iz notranjosti, spusti dlani preko oči, preko vročih ustnic... Vsa trepeta: „O . . . o. . . Marija...----Moje roke. • • MI l\ NAŠA DOMOVINA Kakšni naj bodo odnosi izseljencev do domovine, ali bolj konkretno odnosi nas slovenskih izseljencev do naše slovenske domovine pod Triglavom? Mnogo se je že o tem razpravljalo. 1’a nismo vsi istili misli. Nekatere moti režim, ki vlada v Sloveniji. Xe morejo razlikovati med njim in domovino. Drugim zopet niso jasni v poštev prihajajoči pojmi, kot so dom, domovina, narod, država, domoljubje, patriotizem. Kazhajamo se nadalje glede na stališče, ki smo ga zavzeli do dežele, v katero smo se vselili. Nekateri ve imajo v novi deželi le za tujce, kvečjemu za goste. Krce na jim vedno sili nazaj. Tam imajo žene, otroke, starše, hišo in posestvo. V tujino so odšli le zarinii neugodnih razmer doma. Gospodarska stiska ali pa v zadnjih letih komunistični režim sta jih pognala z doma. čeprav je bilo to že pred leti, ni njihova želja vrniti se domo-v prav nič manjša, kot je bila prvi dan. Vsak dan je večja. Kot Judje v babilonski sužnosti hrepene no dnevu, ko se bodo mogli vrniti domov. V tujini šele nrav spoznajo, kaj je dom. Vedno se orientirajo po domovini. Drugi izseljenci na, ki so nrav tako prišli v tujino vsled ekonomskih razlogov ali pred ko. munizmom, se bodo v „novem kraju“ naselili za stalno. Tu so si ustanovili družine, z<'TadiIi moje roke. . . . — žive!------D . . .-----“ Neskončna radost krikne v Ujeni notranjosti, da z zvonkim, angelskim glasom pre-vpije pojoče goričance: ,,Za grešne sirote pa Mati dobrote pred sedežem božjim kleči!“ Kot da ne more verjeti odmevu svojega radostnega glasu, se ozira po cerkvi, da go-ričanci dvigajo glave in začudeni strmijo v glasno pojočo deklino sredi cerkve. . . Hrgova Tilika dviga roke in j7h zopet sklepa, razprostira jih in steguje, kot da jih daruje Njej, ki sliši pesem njenih ozdravljenih ust.. . ' ‘ Potlej pade na kolena. Prekriža roke na razganjajočih prsih, kot da varuje dragoceni dar. Preko lica ji drsijo velike solze, ki jih ljubkujejo sončni žarki izpod neba nad goricami. Goričanci jo vidijo, kako z zvonkim glasom Poje majniško pesem. .. Potlej obrnejo žgoče, hvaležne poglede žive vere v podobo milostne Matere. Mogočno zapojejo za Hrgovo Tiliko, da Puhti iz cerkve preko vseh cvetočih vrhov: ,,. . . da večno veseli Mariji bi peli, o Jezus, to milost nam daj!-------“ STANKO KOCIPER hiše, odprli podjetja, dobili primerno zaposlitev. Tu imajo svoje nove domove. V „stari kraj“ se ne mislijo preseliti, tudi takrat ne, ko bi se mogli. Vprašanje je, v kakšnem razmerju naj bodo ti izseljenci do domovine, iz katere so izšli. Ali jili na njo še kaj veže ali ne?1 Ali imajo še kakšno dolžnost do nje? Materinsko domovina z njimi sploh ni ravnala, prej mačehovsko. Sicer pa, kaj je to domovina? Ali ni tvoja domovina tam, kjer si ti, zlasti še, če ti ne gre slabo. Domovina je tam, kjer se ti dobro godi, je rekel Rimljan. Kako je torej z odnosi do domovine? Ali je prepuščeno vsakomur na izbero, da ureja te odnose, kakor ve in hoče, ali pa 'vežejo vsakogar na domovino moralne vezi, ki mu nalagajo dolžnosti? DOLŽNOSTI DO DOMOVINE Vsaka še tako preprosta katoliška moralka nam govori o dolžnostih do domovine. Pozna jih tudi že naravna etika, zato že človeška pamet sama. Vsi narodi opevajo domovinsko ljubezen. Vsi poznajo heroje, jimake, ki so žrtvovali za domca moreš pretrgati vezi z državo. Tudi država je velika nravna vrednota. Zato moramo tudi državo spoštovati in ljubiti, toda ta ljubezen ni ista kot je domovinska ljubezen. Saj tudi starše drugače ljubimo kot druge predstojnike. POJMI SE VČASIH KRIJEJO Tako smo pojasnili pojme dom, domovina, narod in država, ki se večkrat zamenjujejo, zato pa nastanejo zmede. Ti pojmi na se tudi v marsičem krijejo. Iz ocetne hiše pridemo preko domačega kraja v domovino, smo rekli. Zato ni čuda, da moremo vsemu trojnemu reči dom. čim dalje si od očetne hiše, tem širši postaja dom. V domači vasi si bil doma pri tej in tej hiši, za sosednjo vas iz gornjega ali spodnjega dela domače vasi, za Ljubljano si bil doma nekje z Gorenjskega ali Dolenjskega, za Srbijo s Kranjske ali štajerske; za Argentino pa si doma iz Slovenije. Ker se tako krijeta pojma dom in domovina, se zgodi, da rečemo domoljubje kadar bi morali reči domovinoljubje. Narod v kulturnem pomen u je navadno, a ne povsod, isto kot ljudstvo v pojmu domovina. Zato nam ljubezen do naroda v tem pomenu pomeni štoro isto kot ljubezen do domovine. Kadar x>a je narod tudi „državen“ narod, to se pravi, da ima lastno državo, takrat se pojmi domovina, narod in država praktično strnejo, čeprav seveda natančna analiza še more razlikovati med njimi. Tako je na primer pri velikih narodih, ki so vedno imeli lastne države, ali pa pri ameriških narodih, ki se razlikujejo med sabo le no državni pripadnosti. Zato je razumljivo, da pisatelji, ki pišejo o dolžnostih do domovine in države, pri teh narodih ne jazi ik ujejo dosti med domovino in državo. Ljubezen do domovine je pri njih isto kot ljubezen do lastne države; govore zvečine le o dolžnostih, ki jih državljanom nalaga država, manj in nejasno pa o tistih, ki jih domovina nalaga svojim sinovom in hčeram. TREBA JE RAZLIKOVATI če se po vsem tem vrnemo nazaj k našemu izhodnemu vprašanju, kakšne dolžnosti imajo slovenski izseljenci do slovenske domovine, bomo morali najprej RAZLIKOVATI MjBD SLOVENSKO DOMOVINO in JUGOSLOVANSKO DRŽAVO oziroma SLOVENSKO REPUBLIKO v sklopu jugoslovanskih zveznih republik. Govorimo le o prvi, ne o drugi. Držav- na pripadnost slovenskega ozemlja nas pri tem vprašanju ne zanima, prav tako ne, kakšen režim vlada na tem ozemlju. Naši moralni odnosi do slovenske domovine so namreč neodvisni od njene državne pripadnosti kakor tudi od režima, ki v njej vlada. Slovenski izseljenec je morda pretrgal zvezo z jugoslovansko državo oziroma sedanjo slovensko republiko. Ni več državljan. Do nje v tem primem nima nobene dolžnosti, pa tudi seveda nobene pravice, ki bi mu jo dajalo to državljanstvo. Koliko jih je pretrgalo to zvezo in kolikerim je jugoslovanska država di'žav-Ijanstvo vzela, o tem tu ne govorimo. Ugotavljamo le, da se more zveza z državo pretrgati. NIKDAR PA SE NE PRETRGAJO VEZI Z DOMOVINO, ČEPRAV SO SE PRETRGALE Z DRŽAVO, V KATERI JE TA DOMOVINA. Za slovenskega izseljenca je torej domovina le v Sloveniji, čeprav ne živi tam in tudi nima namena vrniti se vanjo. DOLŽNOST PIETETE Slovenski izseljenec ima do svoje domovine dolžnosti, ki mu jih nalaga KREPOST PIETETE, to je tistega spoštovanja svoje vrste, ki smo ga dolžni staršem in domovini. Pieteta do domovine pa zahteva zlasti naslednje reči: 1. Vsak slovenski izseljenec se mora OGIBATI VSEGA, kar bi moglo njegovi slovenski domovini škodovati ali jo ponižati. Greši torej tisti slovenski izseljenec, ki svojo slovensko domovino grdi, smeši, se iz nje norčuje in ji tako jemlje ugled pred tujci. Greši proti kre-I>osti dolžne pietete do domovine, kakor bi grešil, če bi tako ravnal s svojimi starši. 2. Vsak slovenski izseljenec je DOLŽAN OSTATI ZVEST svoji slovenski domovini, kakor je dolžan zvestobo svojim staršem. Ne sme je zatajiti, kakor bi ne bilo nrav, če bi zatajil svoje starše. 3. Vsak slovenski izseljenec je dolžan SPOŠTOVATI duhovno posebnost in bogastvo slovenske domovine, torej njen jezik, narodno pesem in umetnost, kakor tudi značilne navade, v katerih se javlja slovenski duh. 4. Vsak slovenski izseljenec mora svojo slovensko domovino LJUBITI in po svojih močeh SKRBETI za njen0 blaginjo. KAJ STORITI če naj navedemo nekatere podrobne dolžnosti, kakor slede iz zgornjih bolj splošnih načel in obveznosti, bomo rekli takole: 1. Slovenski izseljenec se je v tujini na splošno dolžan PRIDRUŽITI BLIŽNJI SLO- Slovenske narodne noše, ..peče'1, v procesiji VENSKI IZSELJENSKI SKUPINI, ako se ta zaveda svojih dolžnosti do domovine in jili spolnjuje. Pogoj je seveda, da mu ta sloven. ska skupnost ni nevarna za njegovo vero in nravnost. Pridružiti se ji je dolžan pred (vsem zato, ker bo v večini primerov le z njeno pomočjo mogel spolnjevati svoje dolžnosti do slovenske domovine, če se bo slovenske skupine izogibal, ker je slovenska, ne bo dolgo časa ostal dober Slovenec. Vsakdanja življenjska skušnja tako uči. če na se bo nehal čutiti Slovenca, seveda ne bo spolnjeval dolžnosti do slovenske dotnovine. Slovenski izseljenci naj si torej ustanove dobre slovenske organizacije, tam kjer jih še nimajo. Ustanovljene pa naj nodpro, kolikor le morejo. Nikakor ni ideal biti osamljen v tujini. 2. Slovenski izseljenec naj v SVOJI DRUŽINI GOJI SLOVENSKO ZAVEDNOST. Svoje otroke mora naučiti SLOVENSKO čutiti, SLOVENSKO GOVORITI, BRATI IN PISATI, če je na razpolago slovenska šola, naj pošilja svoje otroke vanjo, če je ta vsaj tako dobra kot tujerodna. Le kak zelo važen razlog bi ga mogel opravičiti od te dolžnosti. 3. Slovenski izseljenec naj v tujini PODPIRA DOBRO SLOVENSKO KNJIGO IN LIST. Tako bo doprinašal k slovenski skupnosti in vsaj posredno koristil slovenski domovini. Sam pa si bo laže ohranil slovensko zavest in poštenost. 4. Slovenski izseljenec naj dobro >ve, da njegova LJUBEZEN DO SLOVENSKE DOMOVINE NI PRAV V NOBENI OPREKI Z LOJALNOSTJO DO DRŽAVE, v kateri živi. Sta to dve različni stvari, ki si prav nič ne nasprotujeta. Nihče ti ne more zapovedati, da bi tujega človeka tako ljubil, kot ljubiš mater. Morejo ti ukazati pokorščino, zvestobo, žrtve, ne morejo pa ti ukazati, da bi imel tujega človeka za očeta ali mater. Mati je le ena, tudi domovina je samo ena. Kdor bi ti hotel usiliti svojo deželo za domovino, ta bi te napravil k večjemu za brezdomovinca. Zvesti hočemo biti državi, v kateri smo, toda svoje ljubezni do slovenske domovine ne bomo zatajili. Nočemo biti odpadniki od svoje domovine, kot nas doma nekateri zmerjajo, pa tudi izkoreninjenci ne. Anacionalni ljudje, ki ne čutijo ljubezni do domovine, so moralni pohabljenci. Mi nočemo biti taki svetovljani. Goreče ljubimo svojo slovensko domovino, obenem pa spolnjujemo državljanske dolžnosti v državi, v kateri živimo. Tomaževo primerjanje domovine s starši nam nakazuje, kaj vse zahteva krepost pietete do domovine. Vsakdo veliko prejme od svoje domovine, zato ji je dolžan hvaležnost, če pa je koga domovina bolj mačehovsko odpravila, zaradi tega še ni odvezan od vseh dolžnosti do domovine, saj tudi otrok ni od svojih staršev, čeprav ti ne izpolnjujejo svojih do njega. Za katoličana ljubezen do domovine ni zgolj naravna dolžnost, kot je na primer za ateista, marveč je vzdignjena v nadnaravni svet. Ka-kor moramo Boga častiti in moliti, tako moramo po kreposti pietete spoštovati starše in domovino. Ljubezen do domovine jemlje krščanstvo zelo resno. V 62. Avguštinovem govoru beremo: „Prva sta ti oče in mati, več kot sami starši pa ti bodi domovina.“ Visoka naravna dobrina sta domovina in ljubezen do nje, čeprav seveda nista najvišji, kakor so hoteli pretirani nacionalisti. Za nravne dobrine pa katoličani Boga prosimo in molimo. Zato moramo slovenski katoličani prositi Boga tudi za slovensko domovino. Tudi slovenski izseljenci moramo za to prositi. K drugim prošnjam dodajajmo vsak večer tudi OčENAš ZA SLOVENSKO DOMOVINO, če je bila kdaj potrebna posebne božje pomoči, je je danes. Vemo, kolika sila je v molitvi, zlasti če prosimo v osebni nesebičnosti in za skupno stvar. Prav posebej mi priporočajmo svojo drago slovensko domovino MARIJINEMU VARSTVU. Marijo kličemo za kraljico Slovencev. Po njej prihajajo vse milosti in dobrote. Naj se izkaže kot dobrohotna Kraljica slovenske domovine. Ponižno jo zato prosimo. Svoje geslo „Marija, Kraljica Slovencev, obvaruj nam vero in dom“ raztegnimo tudi na svojo domovino. DR. ALOJZIJ ODAR in Franc Ušeničnik Umrla sta Aleš ALEŠ UŠENIČNIK Težko bi našli Slovenca, količkaj izobraženega, ki bi ne poznal imena Aleša Ušeničnika. Tudi naša mladina, ki dorašča zunaj slovenske domovine, pozna to ime. Zakaj „dovolj mu spomina“ njegovi spisi pojo. Malo pa jih je med nami, ki bi poznali vse bogastvo, ki se skriva pod imenom Aleša Ušeničnika. Vsaj petdeset let slovenske kulturne zgodovine je tesno povezane s tem imenom. Z zmago komunistične revolucije v Sloveniji leta 1945 je sicer moral Aleš Učeničnik umolkniti. Na tiho nedeljo, 30. marca letos pa je umrl v štiri in osemdesetem letu svoje starosti. Delo in življenje tega velikega Slovenca nam imata vsem veliko povedati, zlasti take reči, o katerih se ne govori, dokler je človek živ. Zunanja življenjska pot Aleša Ušeničnika je bila navadna pot profesorja v bogoslovnem semenišču ali na teološki fakulteti. Po dokončanih študijah v Ljubljani in Rimu je bil dolga desetletja v Ljubljani profesor, najprej za dogmatiko; odkar pa se je ustanovila slovenska univerza, je predaval na bogoslovni fakulteti sholastično filozofijo. Bil je večkrat dekan bogoslovne fakultete, eno poslovno dobo pa tudi rektor ljubljanske univerze. Aleš Ušeničnik je bil izreden spekulativen talent, kakršen se ne rodi vsako človeško generacijo. Tudi največji narodi imajo malo takih razvitih talentov. Zaradi velike prodornosti svojega duha je bil kakor ustvarjen za razmišljanje, ki ga zahteva filozofija in dogmatika. Njegov profesor na gregorijanski univerzi v Rimu, znani flegmatik p. Billot je dejal o njegovem umu, da je angelski. Tovariši so ga občudovali. TEOLOŠKI PROFESOR Aleš Ušeničnik je bil sijajen profesor. Preprost, a globok, ni nikdar na katedri iskal sebe in svoje slave. Globoko poznavanje snovi, silila načitanost in razgledanost po znanstvenem svetu kakor tudi umetniški jezik in zmožnost podajanja bi ga bile mogle zapeljati, da bi se odmaknil od uvodnih stvari, v katere je moral svoje slušatelje-začetnike uvajati leto za letom. Toda nikdar ni podlegel te; skušnjavi. Nakazal je pač globine, a takoj zaprl vrata; ostali smo pri osnovnih pojmih, zakaj te je treba najprej premleti in si jih osvojiti docela, da dobiš trdno podlago za nadaljno znanstveno zgradbo. Kdor ne dela tako, ne bo nikoli imel solidnega znanja. Aleš Ušeničnik je to dobi o vedel. Zato ni razvajal domišljije slušateljev, marveč jih je učil krotiti jo in ne pustiti, da bi begala vsepovsod. Tako sta delala že Aristotel in Tomaž Akvinski. Po njunem zgledu je uporabljal Aleš Ušeničnik preprost jezik in kar se da enostavne primere, čeprav je bil mojster umetnega slovenskega jezika in polen pesniških primer. PISATELJ Bolj kot teološki profesor je postal Aleš Ušeničnik znan kot filozofski, kulturno-filozofski in sociološki pisatelj. Pisal je zelo lahko, jasno in sočno. Imel je čudovit dar, da je znal prodreti v miselnost tujih pisateljev, razčjeniti njihovo dokazovanje, ga pravilno presoditi in oceniti. Zato je bil kakor rojen za filozofskega in znanstvenega kritika. Bil je pr tem delu vedno objektiven, prizanesljiv in dober. Resnica mu je bila nad vse, zato je odločno nastopal proti zmotam; čimbolj so bile skrite in nevarno pomešane z resnico, tem bolj brezobzirno jim je trgal krinko z obraza; toda do človeka, ki se je motil, je bil vedno prizanesljiv, obziren in dober, če pa jc kdaj zapisal ali izrekel kako ostrejšo besedo, o kateri se mu je zdelo, da bi utegnila zaboleti, je prosil oproščenja. Slišal sem, da je bilo takih primerov več, sam sem bil navzoč pri nekaterih. Kakšen prizor, ko Aleš Ušeničnik v vsem svojem znanstvenem veličju, najbriht-nejša glava med nami, ponižno nros/ za odpuščanje mladega drznega slušatelja, ki je po sodbi vseh navzočih zaslužil še vse bolj ostro besedo, ali ko javno obžaluje, da ie preostro naslonil proti mlademu pisatelju, ki si je v S ve n začetniški domišljavosti dovolil ne vem kakšno neumno trditev. IDEOLOG Po Mahničevem odhodu za škofa na Krk je nastopil Aleš Ušeničnik njegovo dediščino med Slovenci: boj za izčiščenje idej v slovenskem kulturnem svetu. Mahničev program na je še razširil v pozitivnem praven. Urejal je revijo Katoliški obzornik (1897—1909) in za njim čas (1907), dokler ni ob koncu prve svetovne vojne prevzel uredništvo časa prof. Srebrnič, sedanji škof na Krku. Obe reviji je Ušeničnik napolnil s tehtnimi razpravami, članki in ocenami iz raznih panog s filozofskega, teološkega. sociološkega, pa splošno kulturnega in umetnostnega področja. S temi prispevki je Ušeničnik usmerjal katoliško kulturno življenje med Slovenci več desetletij. To je bila njegova življenjska naloga. Sam bi se bil raje posvetil zgolj znanstvenemu filozofskemu in bogoslovnemu delu. Po lastni izjavi ga je razen spoznavne kritike veselilo zlasti etično filozofsko polje, kjer je po mnenju mnogih, da mimogrede omenim, največji tudi sv. Tomaž Akvinski, veliki Pšeničnikov vzornik. Toda doba, v kateri je začel Pšeničnik delovati in deloval prvih trideset let, je zahtevala pri Slovencih filozofsko in bogoslovno razgledanega človeka, ki bi ocenjeval s katoliškega stališča in usmerjal vse pojave duhovne kulture med našim narodom. Pšeničnik je spoznal to nalogo, je nesebično sprejel in ji zvesto služil v dobi najboljših svojih moči. Zavedel se je, da bo zaradi tega trpelo njegovo ustvarjanje v čisti znanstveni filozofiji in teologiji. Toda žrtvoval se je, ker je bil takšen domovine ukaz. Videl je v tem voljo božjo in se ji podredil. Če bi Pšeničnik tega ne bil storil, bi ga danes pač bolj omenjali v mednarodnem svetu v filozofskih in teoloških krogih, toda katoliška misel med Slovenci bi bila veliko zaostala. če je v resnri velik tisti, ki spozna življenjsko nalogo, od Boga mu določeno, jo brez pridržka sprejme in ji nesebično služi, porabljajoč vse svoje sile do skrajne mere, potem je Aleš Pšeničnik velik človek, velik Slovenec, ki je stopil v službo svojega naroda, ki takrat od njega ni zahteval strogega znanstvenega delovanja' marveč kulturno-filozofsko usmerjanje. ZNANSTVENIK Kljub resnemu profesorskemu delu in obširnemu pisateljskemu delovanju v obeh omenjenih revijah je Aleš Pšeničnik vendar še našel čas, da je napisal velika dela, ki so izšla v samostojnih knjigah. Tako je jtred štiridesetimi leti izdal obširno Sociologijo; še danes je škoda, da ni bila prevedena v kak svetovni jezik. Nato je izšlo najlepše in njemu samemu najljubše delo „Knjiga o življenju“, ki je doživela med nami več izdaj in bila prevedena tudi v nekatere druge jezike.. Takoj prva leta potem ko je zasedel filozofsko stolico na teološki fakulteti novoustanovljene ljubljanske univerze, je nanisal knjige svojega Pvoda v filozofijo, ki pod skromnim naslovom predstavlja cel sistem sholastične filozofije v okviru modernih filozofskih struj. Sledile so sociološke publikacije v zbirki Naša pot. Vmes pa neprestano nove aktualne razprave v času in pozneje v Reviji Katoliške akcije prav do usodne pomladi leta 19T5, ki je zatrla katoliško kulturno delovanje med Slovenci v domovini. če sem rekel, da se Aleš Pšeničnik ni mogel toliko posvečati znanstvenemu delu v najstrož. jem pomenu besede, kot bi se v drugačnih razmerah mogel in kot je sam srčno želel, to ne pomeni, da ni žel izrednih znanstvenih uspe-hov. Mnoge izmed njegovih razprav so prinesle nove rešitve vprašanj, ki so jih obravnavale. V mednarodnem svetu sholastične filozofije je znan zaradi pojasnitve refleksije duha, to je tiste čudovite zmožnosti duha, da pri mišljenju kontrolira samega sebe. Za teološko vedo pa je zlasti pomembna njegova razprava o psihologiji milosti, ki jo je priobčil v Bogoslovnem vestniku pred tridesetimi leti. Tudi v sociologiji, ki je bila sicer za njegovo znanstveno skupino bolj stranska veja, a ga je kljub temu silno zanimala, je v marsičem oral ledino. Kot vsakega pravega znanstvenika tudi Aleša Pšeničnika niso toliko zanimala uhojena pota kot originalne rešitve. Zato se je predvsem bavil z aktualnimi vprašanji, ki so še temna. Tako v filozofiji oziraje se na filozofske struje, ki so se pojavljale zadnjih osemdeset let, zlasti s spoznavno kritiko. Za Pšeničnikovo filozofsko delovanje je značilno, da se ni gibal le v mejah tradicionalne sholastične filozofije, marveč se je bavil z vsemi filozofskimi smermi in sistemi ter jih skušal spraviti na, skupni imenovalec; njih usmerjenost in terminologijo vzporediti z onima iz sholastične filozofije ter jih presoditi. Tako delovanje pa zahteva prodornega duha, zmožnosti vmišljanja v tuje mišljenje, silne po-trnežliivosti in ogromnega truda. Pšeničnik je povabil za to „marsikatero uro”, kot sam skromno nravi, kar pa dejansko pomeni dolga desetletja. Silno je spoštoval tuje znanstveno delo, z vso skrbjo je iskal zrna resnice vsepovsod. Zato ni čuda, da ga je v letih svobodnega disputiranja pred odločbo Pija XI. v okrožnici Quadragesimo anno zapeljala silna Marsova teorija o nadvrednosti dela. Vprašanje je bilo takrat temno. Pšeničnik je sprva pravilno učil, potem pa se mu je zazdelo, da ima Marx nrav. A no novem študiju se je čez nekaj let spet dokopal do resnice. Klasičen dokaz, kako tudi velik duh, kot je Pšeničnikov, le težko pride do resnice. Treba je veliko dela in razmišljanja. Pahko je reči in pisati, da je tudi Pšeničnik podlegel Marxovemu vnlivu in se motil. Seveda se je zmotil, sam je to priznal, in nezmotljivosti kot moder človek zase nikdar ni terjal. Toda dostaviti je treba, če hočemo govoriti o njegovi zmoti pravično, da se je j)o lastnem študiju dokopal do resnice, pa tudi v zmoto bi ne bil padel, če bi bil le ponavljal za drugimi iz svojega tabora. Brez napak je med ljudmi le tisti, ki nič ne dela, brez zmot le tisti, ki nič ne misli. Vsako izjavo je treba soditi tudi po času, v katerem je bila dana. PODOBNIK TOMAŽEVE FILOZOFIJE Rekli smo, da je bilo Ušeničtiikovo življenjsko delo katoliško kulturno filozofsko usmerjanje pri Slovencih. To delo je opravljal pred vsem tako, da je seznanjal Slovence s Tomaževimi rešitvami osnovnih vprašanj vere iti nravnosti kakor tudi z aplikacijami teh rešitev. Ta način si je izbral zaradi tega, ker so rešitve sv. Tomaža Akvinskega izredno jasne in vedno aktualne, na tudi zato, ker p hotel naučiti mlado slovensko katoliško inteligenco sistematičnega duševnega dela in logičnega mišljenja. To dvoje je namreč za reševanje svetovno nazornih vprašanj osnovnega pomena. Kakor je pri predavanjih zahteval od svojih slušateljev, da imajo jasne osnovne pojme o stvari, o kateri se govori, je hotel isto doseči tudi nri svojih čitateljih. Strokovnjakov nam primanjkuje na vseh popriščih, je tožil, zlasti pa v družbenih vedah, zato toliko nesporazum, ijcnja in mlatenja prazne slame. Strokovnjakov na nimamo, ker se mnogim ne zdi vredno, da bi študirali od začetka in si res prisvojili osnovne pojme. Kjer pa ni osnove, temelja, ni mogoče solidno zidati. Aleš Ušeničnik je bij globok mislec in silno izvežban logik, zato mu je bilo vsako prazno vrtenje besed izredno mučno. Tomaža pa Ušeničnik Slovencem ni posredoval na suh način, marveč vedno sočno in zanimivo. Niti čutil nisi, kdaj te je pripeljal v Tomaževo miselnost in do njegove rešitve. USTVARJALEC JEZIKA Ušeničnik je bil velik ustvarjalec slovenskega in teološkega jezika. Novih izrazov ni koval kar tako, marveč je skrbno pazil, da je ustregel duhu slovenskega jezika in zakonom njegove slovnice. Dvoje se zahteva od človeka, ki hoče ustvariti znanstveno ali strokovno terminologijo v kakem jeziku. Prvič, da pozna ■stvar samo, drugič na duha in pravila dotič-nega jezika. Imeti pa mora tudi nekaj intuicije. Ušeničnik je poznal filozofijo in teologijo kot nihče drug med nami. Poznal pa je tudi do dobra slovenski jezik; bil je priznan mojster slovenskega jezika. Zato ni čudyo, da nam je ustvaril celo vrsto filozofskih in teoloških izrazov. Mogel bi nam tudi mojstrsko prevesti Tomaževo teološko summo in tako ustvariti trdno podlago slovenskega filozofskega in teološkega jezika. Med italijansko okupacijo se je tega dela tudi lotil, ne vemo pa, če ga je tudi mogel dovršiti. Bila bi velika škoda, če ga ni. Aleš Ušeničnik je bil pesniška duša. Po »vsej verjetnosti bi se mogel razviti v dobrega pesnika in pisatelja. Toda javno se ni bavil več s pesništvom, potem ko je spoznal svojo živ-Ijensko nalogo. Pesniško izražanje mu je sicer vedno sililo pod pero, toda znanstvenik nikdar ni dopustil, da bi tako izražanje škodovalo njegoivi jasni misli. Za lepoto jezika pa se je trudil v vseh svojih spisih. TUDI PRAKTIČEN MOŽ čeprav je bil Aleš Ušeničnik izrazit speku-lativni talent, se je vendar izkazal tudi v realnem življenju. Kadar je bilo potrebno, se je lotil tudi upravnih poslov in je pokazal, da je odličen upravnik. Znano je, da je bil najboljši re ktor ljubljanske univerze. Nihče ni kaj takega pričakoval od filozofa, ki Se je zaradi ponižnosti in boječnosti zdel neroden in nebogljen. Ob koncu njegovega rektorata so vsi, ki so kdaj imeli opraviti z njim kot rektorjem, čutili, da bi ta človek prav lahko vodil tudi državo ali armado. Tudi sicer se je izkazal njegov upravni talent: pri Leonovi družbi, pri Katoliškem tiskovnem društvu, pri upravi Katoliškega Obzornika, časa in tako dalje. Nikoli se ni potegoval za upravna mesta, branil se jih je sprejeti, toda če jih je sprejel, jih je opravljal z vso natančnostjo, kot bi ne imel nobenega drugega opravka. Vedno je bil ves pri stvari. Vse je v naprej premislil, pretehtal vse razloge, ničesar ni prezrl, ničesar prepustil slučaju. Seje je vodil mirno in prijazno, a z •vso odločnostjo in doslednostjo. S s' ~ijim duhom je povsod vladal. KOT ČLOVEK Da bo naša slika o Alešu Ušeničniku količkaj prava, si ga moramo ogledati tudi kot človeka. Velik je bil Aleš Ušeničnik kot slovenski kulturni filozof, a nič manjši, prej večji je bil kot človek. To dvoje: biti velik filozof, znanstvenik, pisatelj, obenem pa tudi biti velik čl Cvek je v svetu zlasti danes tako silno redko. Zvezo tega dvojega moremo najti le med tistimi ljudmi, ki jim pravimo, da so bili svetniki. Aleš Ušeničnik >ia je bil velik tudi kot človek in to nam je njega, duševnega velikana še prav posebej približalo. NENAVADNO PONIŽEN Prvo, kar si opazil na njem, je bila nenavadna ponižnost. Tolikšna je bila, da smo jo imeli včasih za naravno slabost. Nikdar ni nihče podvomil o njeni pristnosti, bila je preveč naravna. Ee to so nekateri mislili, da gre predaleč. Vsak pravi filozof je ponižen. Pšeničnik je to učil z zgledom in besedo. Toda to naravno ponižnost filozofa je Pšeničnik v sebi še asketsko poglobil. Postal je pravi vzor ponižnosti. To krepost je Pšeničnik silno cenil. Dajal ji je prednost pred marsikatero vrednoto. Navzlic velikim uspehom iv svojem življenju in kljub silni avtoriteti, ki si jo je pridobil v slovenskem svetu in daleč preko njegovih meja, je mislil o sebi vedno zelo skromno. Prvaška mesta In besedo je prepuščal drugim. Sam je stopil v areno in povzel besedo le, kadar je zahtevala resnica. Po dolžnosti sivoje službe ali naprošen ali kot urednik katoliške filozofske usmerjevalne revije je razložil vprašanje, za katero je šlo, ga kar se je dalo jasno rešil, nato pa se nodal, v tihoto. Pspehi ga nikdar niso prevzeli, pa tudi porazi ga niso podrli, čeprav je bila njegova naravna sila nežna in občutljiva. Po svojem naturelu je bil prej nagnjen k pesimizmu kot k optimizmu. Prava krščanska ponižnost je kar dihala iz njegovega ravnanja. Dajala mu je notranji mir in ravnovesie. ki ju je znal ohraniti tudi v ognju ostrih debat. SRČNO DOBER Druga karakteristična Pšeničnikova lastnost je bila srčna dobrota. Pšeničnik je bil silno dober. Ni znal odreči nobene prošnje, če si ga prišel prosit za kako predavanje, razpravo, ciklus razprav ali da napiše celo knjigo, se je sprva navadno branil. Zavedal se je namreč, koliko moči in časa mu bo taka prošnja vzela, on pa je bil te moči in čas odločil že za drugo delo. V rli tega pa je vsaj zadnjih dvajset let zaradi razrahljanih živcev silno težko delal po naročilu in za določen rok. Ko pa je uvidel, da je stvar, za katero ga prosiš, pametna m koristna ali celo potrebna, je odgovoril, da bo poskusil ustreči, samo rok, da si ne da vezati. Oditi si mogel prepričan, da se bo lotil dela še tisto uro in ga bo opravil prej, kot si si mogel predstavljati. Prinesel ti je navadno sam s fino pisavo pisani rokopis in dejal: „Poskusil sem storiti; poglejte, če ustreza.“ Pa tudi popravil je svoj rokopis, če si ga prosil. Za neko knjigo, ki je izšla iy zbirki Naša pot, je po urednikovih željah sestavil več rokopisov od začetka do konca! — S siro- maki je bil Pšeničnik naravnost razsipno dober. Ljubljanski berači so to dobro vedeli. Kar oblegali so ga, ko se je zjutraj vračal iz stolnice ali popoldne s sprehoda. če bi ne bilo njegovega dve leti starejšega, bolj gospodarskega brata gospoda Franca, bi ga bili slekli do golega. — Pšeničnik je silno ljubil knjige. Kot na punčico svojega očesa je pazil na nje. Pa je vendar v svojem življenju trikrat razdal svojo knjižnico. Prvič slovenskim akademikom v firadec, drugič in tretjič pa ne vem več, komu. Kolikšno žrtev je pomenilo za Pšeničnika tako razdajanje knjig, morejo razumeti le tisti, ki sami silno ljubijo knjige. Otožno se je nasmehnil, ko mi je pripovedoval o tem razdajanju samega sebe, da tako rečem. Saj je bila knjiga njegova druga narava. Aleš Pšeničnik ti je izpolnil vse, kar si ga prosil. Prevzel je delo za te, zamenjal uro predavanja, maševanja; vse, kar si ga prosil. Bral nam je rokopise, jih popravljal, dajal nasvete. Odrekel ni ničesar. Sam pa je bil do drugih silno obziren. Nikoli ni od nikogar česa zahteval, uslug v povračilo svojih ni pričakoval. Zlepa ni nikogar česa prosil. Ce pa je kdaj moral, se je videlo, kako težko je to storil. Vedno se je bal, da bo komu nadležen. Zato je bil v družbi in službi najboljši tovariš. Sam vedno na razpolago, da drugim pomaga, drugim pa nikoli v breme. O sebi ni rad govoril, pač se je z vidno naklonjenostjo zanimal za druge, za njihovo zdravje, študij, napredek. V družbi je raje molčal kot gen-oril, s smehljajem je spremljal razgovore drugih. JI .VAŠKO POTRPEŽLJIV človek se razodene zlasti takrat, ko doživi kako razočaranje. V takih trenutkih pride na preizkušnjo. Pšeničnik je v svojem dolgem življenju doživel mnogo hudih razočaranj. O njih ni sam nikoli začenjal razgovora. Tudi na vprašanja o njih ni rad odgovarjal. Le včasih je kaj razodel. Bolelo ga je, da pri svojem delu ni našel opore tam, kjer bi jo bil najprej pričakoval. Blagroval je Mahniča, da ie bil v svoji slovenski dobi glede tega bolj srečen. Bolel ga je razkol med duhovščino ljubljanske škofije proti koncu orve svetovne vojne, ko so ga nekateri zaradi njegovega zadržanja hudo žalili. Bolelo ga je, ko so mu v znani debati o umetnosti, ki jo je imel z Izidorjem Cankarjem, naložili molk. Krščanski socialisti mu niso prizanašali. A tudi sicer je letelo veliko strel na njega. Bil je prevelik, da bi ne vzbujal nevoščljivosti. Vse take nevšečnosti, žalitve in krivice je Pšeničnik mirno prenašal in odpuščal, Nikdar jih ni oponašal, še manj vračal. Večkrat pa je žalivcem povrnil z novimi dobrotami. Jtazo-čaranje pa, ki ga je doživel z zmago komunistične revolucije v Sloveniji leta 1945 in ki je trajalo sedem let do njegove smrti, lahko razumemo. . . Bila je doba, ko so nekateri mladi katoliški ljudje pod vplivom komunistične infiltracije sistematično podirali njegovo avtoriteto, ga smešili, mu podtikali bedaste izjave, njegove lastne pa pačili in krivili. Našli so pri tem opore tudi na takih mestih, kjer bi je najmanj smeli. Mirno in vdan \ božjo voljo je prenašal tudi svoje bolezni. Le najožji znanci so vedeli, koliko je trpel zaradi bolezni na srcu in zaradi revmatizma. Prvi bolezni je tudi pripisati, da je bil boječ in njegov korak plah. Odkrivajo pa nam te bolezni, kako silno voljo je moral imeti Aleš Pšeničnik, da je kljub njim opravil v življenju tako ogromno nalogo. Kolikšen zgled je za nas vse! SVETNIŠKO POBOŽEN Končno moramo omeniti še njegcivo pobožnost. Treba ga je bilo videti, s kakšne zbranostjo je opravljal na primer daritev sv. ma. še. Dolga desetletja sta hodila vsak večer z bratom v ljubljansko stolnico k litanijam. Vsak dan, poleti in pozimi, med šolskim letom in v počitnicah. Sredi dela je vstal in odšel. če je bil v družbi, se je opravičil in odšel. Vsak dan. že samo ta navada je nekaj heroičnega. Nasmihali smo se ji, se šalili iz nje, Pšeničnik na se je nasmehnil in odšel po svoji noti. Tako vztrajni so svetniki. Različne druge verske vaje je opravljal ta veliki človek natačno kot redovniški novinec, pa naj je šlo za molitev brevirja ali rožnega venca, ali za tedensko spoved ali za obisk Najsvetejšega ali za duhovno berilo. Kolikšen zgled za vse duhovne ljudi! Tega plemenitega človeka ni več med živimi. Leta so ga strla. V štiri in osemdesetem letu je umrl. Sicer je čudno, da je pri svoji bolehnosti in tolikem delu dočakal tako častitljivo starost, že kot bogoslovec v Rimu je odšel zdravit, se v Wöreshpfen k tedaj znanemu župniku Kneipu. Vse življenje je bil bolehen. ZAHVALJEN RO«! Ob smrti Aleša Pšeničnika se moramo Slovenci Bogu zahvaliti, da nam ga je dal, človeka s tolikšnimi talenti in s tako čisto vestjo. Velik dar je bil ta človek za Slovence, že danes to vemo, še bolj pa bomo občutili, ko se bo odmaknil v primerno časovno oddaljenost. Velik je kot filozof, kot slovenski kulturni delavec, velik pa tudi kot človek. Zahvaliti pa se moramo tudi Alešu Pšeničniku samemu. Nič bi ne bili koristili njegovi izredni talenti, če bi jih ne bil izrabil. On pa jih je uporabljal v trudu in znoju od zorne mladosti do. zadnjih dni. Koliko je študiral, bral, premišljeval, pisal, molil. Napisal nam je bogata dela, dal nam pa tudi zgled, kako je treba živeti. Za oboje se mu moramo zahvaliti. Molimo zanj, če ima plačati še kak dolg pred Bogom, zakaj, kaj so ljudje, če tudi popolni, v pričo Najsvetejšega Boga. Svetilka v Slovencih je ugasnila. Aleša Pšeničnika ni več. Toda ostala so njegova dela. Ta bodo vodila katoliške Slovence še mnogo rodov. FRANC UŠENIČNIK Vzorna brata Aleš in Franc Pšeničnik sta bila v življenju tesno združena. Zato ju tudi smrt ni mogla za dolgo ločiti. Šestnajst dni po Alešev! smrti je umrl tudi Franc: 16. aprila letos zjutraj ob šestili. — Franc Pšeničnik je bil dve leti starejši od brata Aleša. Bodil se je leta 1866; hodil po istih šolah kot brat Aleš, ie dve leti pred njim, torej v Poljanah, Škofji Loki, Ljubljani in na gregorianski univerzi v Rimu kot gojenec Gennanika. Ko se je kot doktor modroslovja in bogoslovja vrnil v Ljubljano, je bil nekaj časa v dušnopastirski službi, nato je bil več let spiritual v ljubljanskem bogoslovnem semenišču, odtod je šel za prvega rektorja novoustanovljenega zavoda sv. Stanislava v št Vidu nad Ljubljano, pa se je kmalu vrnil v Ljubljano. Prevzel je v bogoslovnem semenišču predavanja iz pastoralnega bogoslovja. Na novo ustanovljeni bogoslovni fakulteti v Ljubljani je prevzel isto stolico. Predaval je tudi liturgiko. Obe stolici je obdržal do svoje upokojitve par let pred drugo svetovno vojno. Njegov naslednik je bil prof. Ciril Potočnik, ki je že umrl pred nekaj leti. Franc Pšeničnik je bil prvi dekan ljubljanske bogoslovne fakultete Postal ie častni kanonik ljubilanskega stolnega kapitlja, »heilem z bratom Alešem pa tudi častni apostolski pro-tonotar. V mlajših letih je izdajal „Venec krščanskih bratovščin“, ki je bil prednik „Bogoljuba“. V „Katoliškem Obzorniku“ in „Bogoslovnem Vestniku“ je priobčil dolgo vrsto razprav. Med njimi sta vzbudili veliko pozornost zlasti razpravi o slovenskih janzenistih in oglejskem obredniku. Izdal je tudi obširno delo Pastoralno bogoslovje, ki je doživelo tri izdaje, in Katoliško liturgiko, ki je doživela dve izdaji. V vseh letnikih Bogoslovnega Vestnika je priobčeval praksi namenjene članke iz področja pastoralnega bogoslovja in liturgike, pa tudi znanstvene ocene del iz teh področij. V ljubljanski škofijski kuriji je bil priden delavec. Napisal je rešitve sto in sto aktov. V ljubljanski stolnici je spovedoval dolga desetletja. Franc Pšeničnik je bil človek reda in discipline. Točen je bil kot ura. Po njem si mogel naravnavati svojo uro. S to izredno točnostjo je bil stalen živ zgled za mlade bogoslovce in duhovnike. Natančen na ni bil samo v zunanjem delu vsakdanjega življenja, marveč tudi pri svojem strokovnem in znanstvenem delu. V svojem Pastoralnem bogoslovju je zbral silno veliko podatkov, ki pa jih je vse sam preveril. Zato se je mogel vsakdo nanj zanesti. Bil je vedno pri svojem podrobnem delu. Pridobil si je ogromno znanje v svojih strokah, kakor tudi v domači cerkveni zgodovini. Njegov silni spomin je obdržal še tako drobne podatke. — Franc Pšeničnik se je odlikoval zlasti po treznem in mirnem presojanju duhovnih stvari. Bil je velik vzgojitelj dušnih pastirjev, zlasti spovednikov. Na zunaj bolj trd kot njegov brat Aleš je bil v srcu vendar le zelo dober človek. Mnogim je pomagal s svojim svetom v duhovnih stvareh, pa tudi gmotno. Levica ni vedela, kaj je storila desnica. — Bil je človek z globokim duhovnim življenjem. Za svoje dve leti mlajšega brata Aleša je skrbel tako, da bi nobena mati ne mogla bolj za svojega otroka. Čeprav je bil tudi sam nadpovprečno nadarjen in si je pridobil s stalnim študijem v dolgih desetletjih naravnost ogromno znanje, se je rad uklanjal geniju svojega brata. ' življenje je stalno družilo ta dva brata. Saj skoro nisi mogel videti enega brez drugega. Mnogi ju sploh niso razlikovali. Sedaj ju je združila še smrt. Za vedno bosta skupaj kakor je prosil Franc umirajočega brata Aleša. Naj počivata v miru! DR. ALOJZIJ ODAR iMeš Ušeničnik kot sociolog KREKOV SODOBNIK I. — Največja katoliška slovenska socio loga. Janez Krek in Aleš Ušeničnik, sta časovno sodobnika. Janez Krek, rojen leta 1865, je bil le tri leta starejši od Aleša Ušeničnika, ki je bil rojen leta 1868. Oba sta bila duhovnika in oba sta pripadala isti socialni smeri, čeprav je njuna socialna formacija potekla iz različnih virov. Ljubljanski škof Misia je leta 1888 poslal Kreka že kot duhovnika na Dunaj v Avguštinej, da se usposobi za bogo-slovni doktorat. Istega leta pa je na škofovo željo mladi in nadarjeni Aleš Ušeničnik kot nastopajoči bogoslovec odšel v Rim na jezuitsko gregorijansko univerzo, kjer se je pridružil svojemu dve leti starejšemu bratu Francu, ki je v tistem času bil že gojenec istega zavoda. Krek je na Dunaju ostal le štiri leta (1888 do 1892), kjer je poleg bogoslovnega študija z živahnim zanimanjem sledil mlademu katoliškemu socialnemu gibanju, ki mu je stal na čelu Karel Vogelsang (1818—1890) in za njim Karel Lueger (umrl 1912), znani dunajski župan. Tu je Krek poleg teoretičnega preučavanja socialnih vprašanj mogel od blizu gledati in doživljati tudi praktično izvršitev krščansko socialnega programa tedaj vodilne krščanske socialne stranke, kar je bilo za nadaljni Krekov razvoj odločilnega pomena. V ČASU KRŠČANSKE SOCIALNE POMLADI V Rimu, kjer je mladi A. Ušeničnik ostal sedem let in položil doktorat, iz modroslovja ter bogoslovja, so razmere seveda bile drugačne ko na Dunaju. Tudi Ušeničnik je doživel krščansko socialno pomlad, ki jo je 1891 vzbudila Leonova socialna okrožnica ,,Rerum novarum“ po vsem katoliškem svetu. Vendar se je Ušeničnik kot gojenec Germanika in slušatelj na Gregoriani v svojih rimskih letih predvsem, da ne rečemo izključno posvečal filozofskim in teološkim študijam. Celoten učni sistem tega zavoda usmerja bogoslovce predvsem na filozofsko in dogmatično področje. Iz globokega in temeljitega preučavanja filozofskih in teoloških znanosti, ki jih je opravil na rimski Gregoriani, nam je v A. Useničniku kasneje zrastel naš najboljši filozof in dogmatik. In to je A. Ušeničnik v prvi vrsti vedno bil. Te predmete je poučeval tudi v ljubljanskem bogoslovnem semenišču od leta 1897 dalje, ko je za Krekom prevzel njegovo stolico, oziroma kasneje na bogoslovni fakulteti v Ljubljani. Vendar pa je tudi kal zanimanja za socialna vprašanja bila Ušeničniku vsajena že v Rimu in sicer prav na Gregorijani. Storil je to sloviti avstrijski jezuit Josef Biederlack (1845—1930), ki je bil Ušeničnikov profesor na Gregorijani za moralno bogoslovje in sociologijo, a obenem sam odličen sociolog. Saj je znano njegovo veliko socialno delo: Einleitung in die soziale Frage (1895) (Uvod v socialno vprašanje), ki je doživelo leta 192 5 svojo deseto izdajo. Biederiackove idejne pobude so padle na rodovitna tla. Eden njegovih 'učencev, naš A. Ušeničnik je 15 let kasneje dal Slovencem svojo „Sociologijo“, ki je najbolj zrelo slovensko pisano sociološko delo. RAZLIKA MED KREKOM IN UšENIčNIKOM 2. — Po dovršenih študijah v inozemstvu sta Krek in Ušeničnik po nekaj mesecih kaplanske službe postala profesorja v ljubljanskem bogoslovnem semenišču. Krek je pričel poučevati bogoslovce tudi krščansko sociologijo, ki so jo po okrožnici Herum novarum pričeli kot učni predmet uvajati v bogoslovna semenišča. Toda kolikšna razlika med obema stanovskima tovarišima! Kreka, čeprav je b.l že leta 1895 dobil stolico za fundamentalno teologijo in tomistično filozofijo, je njegova dinamična narava gnala med ljudstvo, med široke ljudske plasti, katerih nesporni voditelj je postal povsod, kjer se je pojavil. Z neumorno delavnostjo je pričel presajati na slovenska tla, kar je videl in se naučil pri Nemcih. Pričel je organizirati delavstvo, nameščence, kmečki stan, kreditne in gospodarske zadruge, deloval kot časnikar in bil že 1897 izvoljen za državnega poslanca. Z vsemi silami se je prizadeval, da bi s praktičnimi ustanovami reševal pereče socialno vprašanje med Slovenci. Res, da ni zanemarjal tudi teoretičnega študija, kakor pričata prvi njegovi samostojni knjigi „črne bukve kmečkega stanu“ (1895) in „Socializem“ (1901). Toda vsestransko javno delo mu ni dopuščalo, da bi se s tisto globino in prodornostjo duha, ki je bila Kreku lastna, mogel posvetiti znanstvenemu preučavanju socialnih problemov. Tu pa je Krekovo delo našlo srečno dopolnilo v Alešu Ušeničniku. Ušeničnik je ostal pri knjigi. Tudi ugodne zunanje življenjske okoliščine so mu omogočile, da je vse svoje življenje mogel posvetiti znanstvenemu delu, za katero je bil kakor rojen, čeprav Ušeničnik ni bil v prvi vrsti sociolog, je z bistrim duhom spoznal, kako je to obširno področje med Slovenci še neobdelano in kako manjka človeka, ki bi z isto resnostjo in temeljitostjo, kakor se je to godilo pri drugih narodih, pojasnil in zakoreninil krščanska načela med našim narodom. Uvidel je, da javni socialni delavci, ki jih je Krekova silnost metala na površje, potrebujejo trdnega znanja in zasidranosti v krščanskih socialnih načelih, če naj bo njihovo delo plodno in v korist ljudstva. In tega velikega dela je bil zmožen le on, Ušeničnik, filozof in dovršen poznavalec cerkvenega socialnega nauka, posebno še Leona XIII., čigar velikega duha je imel priložnost od blizu spoznavati v svojih rimskih letih, že se pričenjajo pojavljati prvi socialni članki A. Ušeničnika v „Rimskem katoliku“, a vedno več in več, posebno kasneje v „času“, čigar uredništvo je sam prevzel in ga vodil vse do konca prve svetovne vojske. Sredi te revijalne delavnosti pa stoji njegova „Sociologija“. UŠENINI KOVA “SOCIOLOGIJA11 3. — Z Ušeničnikovo „Sociologijo“ (1910) smo Slovenci dobili sociološko delo, ki ga je bilo mogoče postaviti v isto vrsto s tedanjimi najboljšimi socialnimi spisi pri velikih katoliških narodih: Z Biederlaekovim S. J. „Uvodom v socialno vprašanje (1895); s Heinrich Feschovim S. J. (1854—192 6) veledelom „Liberalizem, socializem in krščanski družabni red“ (3 zvezki 1899—1901); z Viktor Cath-reinovo S. J. (1845—1931) nenadkriljivo kri. tiko socializma (1890), ki je doživela 16 izdaj; s „Sociologijo“ švicarskega dominikanca Alberta M. Weissa (1844—1925), ki je izšla leta 1892; ali s „Socialnim Priročnikom“ (1900) belgijskega jezuita Arthura Vermeer-scha; pa tudi z mojstrskim učbenikom za sociologijo in ekonomijo, ki ga je napisal francoski jezuit Charles Autrine (1847—1948) leta 1896 s svojimi 30 novimi izdajami! Vsi ti družboslovni pisatelji so bili filozofi in teologi, kakor je bil teolog in filozof tudi naš Ušeničnik. Gradili so iz Tomaževe sholastične filozofije temelje za krščanski družabni red, kakor je to nakazal tudi Leon XIII. v svojih okrožnicah. Vsi ti so bili tudi Ušenič-nikovi učitelji, kakor sam priznava in kakor njih dela odsevajo tudi v njegovi „Sociologiji“. Prisvojib si je tudi osnovno zgradnjo pri obdelavi podanega materiala, kakor jo zlasti najdemo pri Peschu: Kritika obeh vodilnih družabnih sistemov, liberalizma in socializma in nato pozitivna rešitev socialnih problemov v krščanskem družabnem redu. Vendar je „Ušeničnikova „Sociologija“ popolnoma samostojno in izvirno delo, ki jo je pisatelj obogatil z mnogimi povsem osebnimi opazovanji in dognanji. A posebna odlika njegove „Sociologije“ je precizna jasnost, s katero obdeluje osnovne sociološke pojme, pri čemer je pogosto sam ustvarjal primerne izraze. Ju nenavadna lahkota, s katero pojasnuje in pona-zoruje težavne filozofske socialne probleme. Ušeničnik je pripravil drugo izdajo svoje Sociologije za tisk pred drugo svetovno vojsko. Izšla naj bi v dveh zvezkih v njegovih zbranih spisih, a mu je italijanska okupacijska cenzura obelodanjenje preprečila. ŠE DRUGI NJEGOVI SOCIALNI SPISI 4. — S „Sociologijo“ se je Ušeničnik posta, vil na prvo mesto socialnega preučavanja med Slovenci in je to mesto obdržal do konca svojega življenja. Res se kasnejše njegove socialne publikacije niso mogle meriti po obsežnosti in pomembnosti z njegovo „Sociologijo“, toda vedno je z bistrim očesom spremljal nadaljni socialni razvoj med Slovenci in mu dajal izraza v številnih člankih v „Času“. Naprošen od Orlovske organizacije je napisal dve knjigi: „Socialno vprašanje“ in „Socialna ekonomija“ (Orlovska knjižnica, Ljubljana 1926) v obliki katekizma v svrho lažjega umevanja težke snovi. Te knjižice so Orli študirali in premlevali na svojih fantovskih sestankih, s čimer se je močno posplošilo poznanje krščanskih socialnih načel med Slovenci. Za zbirko Naše poti, ki jo je izdala Katoliška akcija, je napisal tri knjige: Uvod v krščansko sociologijo (1929), ki je prvič izšel tik po vojski (1920), a ga je Ušeničnik kasneje v marsičem predelal; potem Obris socialnega vprašanja (1938) in okrožnica Pija XI. „Quadragesimo anno“ (1940) z obširnim komentarjem, Pre- vedel je tudi Pijevo- okrožnico o brezbožnem komunizmu „Divini Redemptoris“ (izšla 1937), ki jo je KA izdaja šapirografirano. Ko bi pa kdo zbral njegove socialne članke v slovenskih katoliških revijah, zlasti v öasu, bi tudi iz tega nastala debela knjiga. Potrebno delo, ki ga danes žal ne oni, ki so doma, ne mi v zamejstvu ne moremo opraviti. TOLMAČ CERKVENEGA SOCIALNEGA NAUKA 5. — Kar zadeva socialni nauk A. Ušenič-nika, moramo reči s posebnim poudarkom, da je bil vedno nad vse zvest in vesten tolmač Cerkvenega socialnega nauka. Nanj se je vedno in v vsakem primeru bilo mogoče popolnoma zanesti, da posreduje socialni nauk, kakor poteka iz naravnega prava in pozitivnih smernic katoliške Cerkve. Njegovo globoko poznanje krščanske filozofije in kato. liske teologije, njegovo iskreno čustvovanje z duhom Cerkve, oster čut za pravilno interpretacijo papeških okrožnic, pri tem pa popolna nesebičnost in osebna desinteresiranost, da bi se kot znanstvenik kakor koli porival v ospredje, ko nisi zasledil niti sledu kakega stremljenja, da bi samoljubno s kakšnimi posebnostmi želel blesteti v učenem svetu: vse. to je našega Aleša Ušeničnika napravilo za nesporno avtoriteto v katoliškem taboru in za absolutnega usmerjevalca slovenskega katoliškega kulturnega življenja domala skozi polstoletno dobo. . < Vse to velja prav posebno tudi za socialno področje, na katerem Alešu Ušeničniku nikdar ni šlo za to, da ustvari kako lastno so. cialno šolo, marveč ie, da vestno in pošteno uči socialni nauk Cerkve. Njegova ponižna udanost Cerkvi ga je zanesljivo in varno vodila med levičarskimi in desničarskimi skrajnostmi in ga varovala, da ni zašel v nobeno ločino. Po Leonovi okrožnici Rerum novarum o delavskem vprašanju in na podlagi ostalih okrožnic istega papeža, ki so začrtale smernice za ureditev razmerja med moderno državo in Cerkvijo ter medsebojne odnose novodobnih držav do ljudstva in obratno —, so katoličani stali pred nalogo, da v smislu papeških direktiv izdelajo konkreten krščansko socialni program. Rešitev se je iskala v raznih smereh. — Katoliški konservativci so se delali, kakor da enciklika o nujni rešitvi delavskega vprašanja sploh ni izšla, ali pa so jo tolmačili v takšnem smislu, da naj ostane, kar se tiče socialnih ustanov, vse pri starem, češ da bo reforma nravi že sama prinesla za-željeno rešitev socialnega vprašanja. — Drugi so v ostri Leonovi kritiki rad svobodno gospodarsko tekmo videli željo Cerkve po splošnem podružabljenju gospodarstva. — Tretji so bili naziranja, da hočejo vodilni cerkveni krogi zbrisati tudi videz, da „Cerkev koraka z imovitimi sloji“ in se uradno razglasiti za „Cerkev ubogih in siromakov“. — V Avstriji je Lugmayer s svojim linškim programom privzel glavne osnove marksističnega nauka in zahteval .krščanski socializem“. — Več simpatij je pri avstrijskih katoličanih uživala Vogelsangova smer, ki bi jo mogli označiti kot „katoliško novo romantiko“, ki je s pospeševanjem srednjega stanu upala premagati ali vsaj omiliti razredni boj med kapitalom in delom. — Nikjer pa ni Leonova socialna okrožnica vzbudila toliko živahne pozornosti in pripadnosti kakor v katoliškem Porenju, ki je domovina tudi marksizma, kjer sta si že desetletja stala v ostrem nasprotju kapital in delo. Tu so nemški katoličani na osnovi Leonove okrožnice pod vodstvom H. Pescha sestavili konkreten delovni program, ki so ga imenovali „krščanska demokracija“ ali „demokracija krščanske vzajemnosti“ ali kar na kratko „solidarizem“. Solidarizem se je hitro razširil na Belgijo, Holandsko in Luksenburško, na jugovzhod pa po vseh katoliških deželah nekdanje dvojne monarhije. Zdelo se je, da je v njem zapopa-dena najboljša konkretna formulacija papeških socialnih smernic. Navdušila sta se za solidarizem tudi naša vodilna sociologa: Krek in A. Ušeničnik. Ušeničnikovo „Sociologijo“ preveva miselnost „krščanskega solidarizma“. UŠENIČNIK „SOLIDARIST“ Solidarizem je bolj praksa kakor teorija. Je odločen zagovornik politične in socialno gospodarske demokracije. Odklanja marksizem pa tudi gospodarski liberalizem. Vendar obstoječega kapitalističnega reda direktno ne ruši, pač pa ga izvotli, ker iz njega izbere vse tiste elemente, ki imajo gotovo notranjo povezanost s krščansko etiko, in iz teh osnov postopno gradi novi pravičnejši red, ki po-menja dejansko likvidacijo materialističnega kapitalizma. Tako se zavzema za izboljšanje delovnih in Življenjskih razmer mezdnega delavstva in nastavljencev in sicer potom strokovnih organizacij, za zakonito zaščito in socialno zavarovanje, za zdravo stanovanjsko politiko, za posredovalnice dela; za socialno obdavčenje kapitala, ki naj dovede do večje izravnave premoženjskega stanja; za odpravo pfoletarstva z dosego stalnosti za delovno razmerje; nadmoč kapitala nad delom naj se omili z obratnimi sveti v podjetjih; kjer zahteva obča blaginja, naj se velika industrija podržavi. Tudi na določanje cen in v trgovini morajo imeti delavci odločilno besedo, itd. To je isti socialni program, ki nam odseva iz vseh Ušeničnikovih socialnih spisov. Ni revolucionaren v marksističnem smislu, vendar pa radikalen v svojem končnem stremljenju, ker cilj njegov je premaganje kapitalizma. Nekaj časa je Ušeničnika vabila Marksova teorija o delu, to se pravi njegov nauk, da ves dohodek proizvodnje stvarno pripada delu. Več let se je Ušeničnik ukvarjal s to mislijo in nakazal možnost njene resničnosti tudi v svojem Uvodu v krščansko sociologijo. Toda kasneje je to teorijo zavrgel in sicer na podlagi lastnih razmišljanj, dosti preje, predno je bila jasno odklonjena v okrožnici Quadra-gesimo anno (1931). Ušeničnik je vse življenje ostal zvest soli-darizmu. Pij XI. je v Quadragesimo anno nakazal možnost korporativne družabne ureditve, kar so mnogi sociologi sprejeli kot temelj za zgradnjo katoliškega socialnega pro- grama. Ušeničnik je korporativno misel spoštljivo komentiral takoj, ko je za Leonovo družbo prevedel okrožnico na slovenski jezik (191), — in še izčrpneje, ko je objavil posebno knjigo o encikliki z obširnim komentarjem (1940). Toda ko pa je bil naprošen, da naj napiše razpravo o korporativizmu, je to odklonil z motivacijo, da je on pač vedno zagovarjal solidarizem in da se v „korporativno misel še ni vživel“. — Torej nekaj podobnega, kar opazujemo pri velikem nemškem sociologu Nell-Breuningu S.J., ki je napisal najboljše komentarje h Quadragesimo anno in temeljito razčlenil nauk o stanovski družabni ureditvi, — pri tem pa slej ko prej ostaja pristaš solidarizma. Sicer pa vidimo, da čas obe smeri bolj in bolj zbližuje in združuje, kakor je jasno mogoče opazovati na konkretnih programih „krščanske demokracije“ v Nemčiji, Belgiji, Italiji, Švici, Franciji in drugod. NADČASOVNA VREDNOST UŠENIČ-NIKÖVEGA SOCIALNEGA DELA Socialni sistemi so nekaj relativnega. Tudi dobri in najboljši se obrabijo kakor stari stroji. Tako nas uči zgodovina. Aleš Ušenič- nik se je pojavil v času, ko je v gospodarstvu slonelo težišče socialnega vprašanja. Vedel pa je,'da se bo tudi to spremenilo in bodo ljudje sčasoma iskali oblik in nove družabne formulacije. Toda hotel je izpolniti nalogo, ki jo je njegova doba od njega zahtevala. Zato on, kj je bil ves tako nadnaravno usmerjen, ni odklanjal napornega dela, kako bi s svojim širokim znanjem in bistrim duhom omilil rojakom tegobe tostranskega življenja, zmanjšal krivice, zavist in mržnjo med ljud mi. A ker se je zavedal, da je tostransko življenje za kristjana le prehodno dejanje, zato ni nikdar nehal biti tudi svečenik v sociologiji. Socialna in gospodarska dogajanja so bila zanj le predpogoj za dosego višjih vrednot, pogoj .za uspešno pot k večni Resnici. Ako manjkajo gospodarski pogoji, je sicer treba računati z opešanjem nravi; toda sama blaginja ljudi še ne napravi dobre. Z blaginjo šele prične moralna odgovornost in naloga. Ušeničnikovo socialno delo je zato nadčasovne vrednosti. On sam nam je telesno ugasnil, toda duh, ki odseva iz njegovih spisov, bo še dolgo slovenskemu rodu kažipot v zmedi družabnih dogajanj in vodnik pri iskanju resnice. DR. IVAN AHČIN DESETA OBLETNICA SMRTI DVEH VELIKIH EHRLICA IN TOMCA SLOVENCEV, še nam je v spominu tragična smrt univerzitetnega profesorja dr. Lamberta Ehrlicha. V torek po binkoštni nedelji 1942 zjutraj, ko se je vračal od maše iz Cirilovega doma za akademike, je padel na ljubljanski ulici zadet od komunistične krogle. Komunisti z ljubljanske univerze so ga bili obsodili na smrt zaradi „izdajstva“ in „sodelovanja z okupatorjem“ kot toliko drugih poštenih Slovencev v tistih letih. Ehrlich je bil Korošec, doma iz žabnic pod Sv. Višarji, kjer se stikajo narodnostne meje treh narodov, Slovencev, Italijanov in Nemcev. Pred prvo svetovno vojno je bil profesor bogoslovja v Celou'cu. Na mirovni konferenci v Parizu no tej vojni je bil izvedenec za Koroško. Nato je prišel na teološko fakulteto nove ljubljanske univerze za profesorja apologetike in veroslovja, kar je ostal do smrti. Umrl je star dvainšestdeset let. Ehrlich je bil svet duhovnik, dober profesor in živahen teološki pisatelj. Iskreno je ljubil Slovence, zlasti Korošce, a pri tem nikoli ni pozabil na katoliško vesoljnost. Prav iz nje izhajajoč je terjal pravico za Slovence, ki so jih teptali na Koroškem Nemci, v Primorju pa Italijani. Vso svojo ljubezen do mučenih bratov je pokazal v sijajnem govoru na petem katoliškem shodu v Ljubljani leta 1923. Strokovni študij in vesoljna katoliška ljubezen sta napotila Ehrlicha k organiziranju slovenskega misijonstva. Z vsem ognjem se je lotil tega dela. Predaval je dolge semestre o misijonstvu, zbiral misijonske delavce, budil zanimanje za misijonsko delo in opravljal še sto drugih opravil, ki so združena z organiziranjem misijonskih nalog. Bil je skratka pio- nir sistematičnega misijonstva in je dosegel liri tem velike uspehe. Usmiljeno Ehrlichovo srce ni moglo pustiti vnemar revnih in trpečih. Čeprav sam ni o-pravljal v Ljubljani dušno pastirske službe, se jev vendar mogočno zavzemal za služkinje, zlasti pa za zapuščene prebivalce ljubljanskega gradu. Duhovno jih je oskrboval in jim tudi gmotno pomagal. Prav ta ljubezen, ki hoče trpečemu kristjanu pomagati duhovno in gmotno, je spravila profesorja Ehrlicha v zvezo z akademskim di-jaštvom iv Ljubljani. Hotel je dijakom duhovno pomagati, revnim pa tudi gmotno. Vezi med njim in delom slovenskega katoliškega akademskega dijaštva so se vedno bolj krepile. Ehrlich je postal duhovni voditelj teh dijakov. Tista leta je vdiral na ljubljansko univerzo komunizem, čeprav v prikritih oblikah. Ehrlich ga je kmalu spoznal. Pod njegovim duhovnim vodstvom so njegovi akademiki bili junaški boj s komunisti. Začela se je ločitev duhov. Prišla je nesrečna okupacija, ki je povzročila toliko zmed med Slovenci. Te zmede so komunisti izrabili. S svojimi idejnimi na. sprotniki so začeli obračunavati z orožjem. Tako so umorili tudi dr. Ehrlicha. Bil jim je prenevaren. Z njim smo Slovenci izgubili 'velikega nesebičnega moža, ki bi ga bili krvavo potrebovali v najtežjih urah svoje zgodovine. ERNEST TOMEC Mesec dni pred Ehrlichom je umrl, 26. aprila 1942 za težko operacijo na želodcu. Tomec je bil po svojem poklicu gimnazijski profesor za klasične jezike. Rodil se je sicer na No- trän jakem, na Blokah, a je vso svojo mladost preživel >y Ljubljani. Zunanja življenjska pot profesorja Tomca je bila kaj preprosta, če izvzamemo njegova študijska leta na Dunaju in prvo svetovno vojno, ki se je je udeležil in bil ob koncu vjet na italijanski fronti, je stalno živel v Ljubljani. Od vrnitve, iz ujetništva do svoje smrti je bil gimnazijski profesor in pedagog, a samo zaradi tega se ga ne bi posebej spominjali deset let po njegovi smrti. Tomec je bil za slovenske katoličane veliko več. Prehodil je čudovito pot v svojem notranjem razvoju. Iz liberalnega gimnazijca je postal katoliški dijak, a ne samo eden izmed povprečnih. Svoje katoliško prepričanje Je v sebi stalno poglabljal ob študiju del sv. Tomaža A kninskega iH s praktičnim katoliškim življenjem. Postal je silno odločen katoličan. Močno je okrepil svojo voljo. Kdor ga je poznal v zrelih letih, si ni mogel predstavljati, da je bil ta izredno odločni in pogumni mož v svojih dijaških in prvih akademskih letih ves plah in boječ. Bal se je ljudi, v javnosti se ni upal nastopati. Z odločno voljo pa je premagal ta strah. Postal je neustrašen borec za Kristusovo kraljestvo. Tomca sta odlikovala katoliški čut in smisel za organizacijo. Zaradi katoliškega čuta, ki je velika božja milost, je ohranil pravo pot v idejnih zmedah, v katerih so zašli tudi nekateri bogoslovno zelo izobraženi ljudje. Zvesto se je držal Petrove skale. Vsaka papeževa beseda mu je postala sveta. Bila mu je povelje vrhovnega poveljnika. Sprejel jo je brez pridržka in jo skušal spolniti v življenju po črki. Zaradi prirojenega smisla za organiza-cijo je opazil šušmarjenje, ki se tolikokrat vkrade v organizacije. Zasovražil ga je in mu napovedal neizprosen boj. Bil je eden redkih med Slovenci, ki se je resno pečal s študijem organizatorne vede. Teoretične izsledke je preizkušal v praktičnem življenju. Bil je izrazit znanstveni tip človeka, čeprav mu ni bilo dano, da bi se mogel posvetiti izključno znanstvenemu življenju. Bil je velik sistematik in logik, obdarovan s čudovito vztrajnostjo in doslednostjo. Bil je mož volje. Vrh tega je bil do skrajnosti nesebičen in ves katoliški optimist, živel je iz vere. Profesor Tomec je vse te svoje lepe lastnosti in vso silno energijo, ki jo je imel, posvetil organizaciji slovenskih katoličanov, zlasti še dijakov. Ob tem dela je tudi sam duhovno rastel do izredne mere. To je njegova veličina, ki je postala v velik blagoslov slovenskim katoličanom. Od nje še danes živimo. V zgodovini slovenskega katolicizma si bo ohranil trajen spomin. Najprej je deloval v vodstvu orlovske organizacije. Pridobil si je veliko skušenj. Ko pa je bila v živkovičevi diktaturi orlovska orga-nizacija razpuščena in vse slovensko katoliško javno delovanje ustavljeno, se je lotil profesor Tomec svojega največjega dela. Hotel je vzgojiti novega slovenskega katoliškega dijaka, ki bo živel iz vere, bo svoj dijaški poklic umeval katoliško, ki bo apostolski in borben. Začel je kot umen vrtnar, ki na poedinih sadikah zboljšuje zvrst. Iz te zamisli je zrastla mladčevska organizacija. Ta organizacija je obetala izredno lepe uspehe. Naznanjala se je že nova pomlad katoliške reforme pri Sloven. cih. Komunistična revolucija je tudi to napredovanje ustavila. Od leta 1936 do svoje smrti je bil Tomec tudi duša Slovenske Katoliške akcije. Njegova prezgodnja smrt je pomenila izredno težko izgubo za slovenske katoličane. DK. A. ODAR ČISTOST V SAMSKEM ŽIVLJENJU Iz osnovne zahteve čistosti, ki smo o «jej razpravljali v prejšnjem poglavju, nujno sledi naslednje temeljno načelo: V SAMSKEM ŽIVLJENJU POMENI ČISTOST POPOLNO ZAVESTNO OBVLADOVANJE SPOLNEOA PO-ŽELJENJA, ODPOVED VSAKEMU RA DOVOLJ NEM U SPOLNEMU UŽIVANJU. To velja enako za fanta in dekle, za vdovo in vdovca. Sedaj je treba pokazati DVOJE: najprej, KAJ VSE OBSEGA TO TEMELJNO NAČELO in nato kakšna so SREDSTVA, ki jih je treba uporabljati, da človek dejansko tako živi, kakor čistost od njega zahteva. Na prvo vprašanje skušajmo odgovoriti v dveh naslednjih poglavjih, nato pa na drugo. Kaj torej nalaga čistost tistim, ki niso poročeni? Rekli smo: popolno odpoved vsakemu spolnemu uživanju. Iz tega pa sledi DVOJE: samskemu človeku ni dovoljeno v nobenem primeru namerno ISKATI SPOLNEGA UŽIVANJA, niti prostovoljno se mu VDAJATI ali vanj vede in HOTE PRISTAJATI. Vsako tako ravnanje je vedno smrtni greh zoper čistost, je greh nečistosti, že smo videli, zakaj. To je prvo. Drugo pa je: NE SME SE PODAJATI V NEVARNOST, da bi kaj takega storil. Iskati brez potrebe nevarnosti za čistost je skoro isto, kot iskati greh. Razmislimo na kratko obe moralni resnici in zahtevi. I. Različni so NAČINI, kako kdo išče spolno uživanje, zato so RAZLIČNI TUDI GREHI NEČISTOSTI. Oglejmo si nekatere teh grehov. Kratko, a vendar jasno, obenem pa kar moč obzirno v tej tako občutljivi in kočljivi tvarini. Kdor bo bral te vrstice, naj jih bere le iz pravega namena, iz katerega so tudi pisane, namreč: podati jasnosti, smernic in nagibov za to tako važno polje človeškega življenja: za čistost poedinca in za čistost našega rodu. 1. Pogost, mnogo bolj kot splošno mslimo, posebno pri mladih ljudeh, je greh SAMO-SKRUMBE: iščejo spolnega uživanja tako, da si ga namerno vzbujajo sami pri sebi do po- — 19S — poine zadostitve. Načini, kako se ta greli stori, so različni: z živahnimi nečistimi predstavami, s strastnimi pogledi in pogovori, z dotikanjem na sebi in na drugih in še drugače. Cim bolj je ta greh že jirišel v navado, tem večjih dražljajev je treba za dosego tega grešnega uživanja. a) GREŠNOST takega početja je iz že povedanega na dlani. Človek, ne samo išče spolnega uživanja izven zakona, marveč tudi protinaravno, t. j. na način, ki po svoji naravi ne more doseči smisla, ki ga ima spolno življenje po božji zamisli in volji. Poslužuje se ga izključno v zadostitev svoji uživanjaželjnosti in izključuje povsem božji načrt: to, kar je Bog položil vanj, da bi služilo v ohranitev člo-veškega rodu, zlorablja proti temu namenu. Tako preobrne božji načrt in ga preprečuje: Cernu jemati nase žrtve zakonskega in družinskega življenja, če pa more uživati enako brez njih. Umljivo je zato, da Bog tako ravnanje obsoja in kaznuje kot smrtni greh. „Ne veste, da ste tempelj božji in da Duh božji v vas prebiva, če kdo tempelj božji skruni, njega bo Bog končal. Zakaj tempelj božji je svet in taki ste vi.“ (1 Kor 3, 16). b) Zelo različna so tudi POTA, po katerih mlad človek, včasih tudi že otrok, zaide v ta greh. Včasih je že prva prebujajoča se SILA SPOLNEGA NAGONA, ki s svojim skrivnostnim delovanjem in vrenjem privede do prvega padca. Morda niti ne ve, za kaj gre. Nihče ga ni opozoril na to. še lažje se to zgodi, če je v mladem človeku podedovano nagnjenje do spolne razbrzdanosti. Premalo se ljudje zavedajo, da s svojo protinaravno grešno navado pogosto pripravljajo svojim bodočim otrokom kaj slabo detliščino: mesto moralnega in telesnega zdravja in moči, prekletstvo nemoralnih „agnenj in slabosti. Slabo vpliva tudi brezdelje in nremehkužna in scrkljana vzgoja. še pogosteje zapelje v greh SLABA TOVARIŠIJA, sprijen prijatelj. Pokvarjeni tovariši mu govore o svojih skušnjah, o svoji grešni navadi, ga v njej poučujejo in vanjo navajajo. V tem je morda navečje zlo slabe tovarišije, posebno v nravno pokvarjenem okolju, v kakršnem živimo. Starši imajo važno nalogo budno paziti, s kom se otrok druži. Nikoli ni prezgodaj, ker skušnja kaže, da niso redki primeri, ko se taka pokvarjenost javlja že v prvi šolski dobi (in še prej!). Napačno bi bilo tudi misliti, da obstoji nevarnost le za fante; saj greh samoskrumbe ni redek tudi pri dekletih, čeprav manj pogost in navadno kasnejši kot pri fantih. Končno je treba reči, da samskega človeka zapeljuje v ta greh VSE, KAR MU MOČNO VZBUJA SPOLNO POŽELJENJE in nečiste skušnjave. In tega je danes povsod preveč; vse ozračje je s spolnostjo nasičeno: kino, revije, podobe v njih in na propagandnih lepakih, pogovori pri delu in v šolah, ženske obleke, obnašanje v vlakih in drugod, plesi in druge žaltave ete. Vtisi, ki jih ob vsem tem dobi, ga čez dan morda ne nadlegujejo toliko. Zaposlenost jih prežene, zvečer pa, pred spanjem, se znova pojavijo ali pa jih sam prikliče na- zaj. Te mu vzbujajo tisto začetno ugodje, ki ga nagiba, da si radovoljno poišče na ta način popolne spolne zadostitve. Posebej bi opozoril še na DVA VZROKA, ki jih ne smemo prezreti, ker se mi zdita aktualna. Prvi je PREDOMAČE OBČEVANJE Z OSEBAMI DRUGEGA SPOLA, posebno med fantom in njegovim dekletom. Iz kateregakoli nagiba nočeta storiti nečisto dejanje; morda hočeta ostati „dobra in poštena“. A dovoljujeta si razne intimnosti, ki imajo za skoro nujno posledico greh, o katerem govorimo. Kakor da to ne bi bilo grešno, nepošteno in slabo! Preveč intimni pogovori, strastni objemi in poljubi, morda celo nedostojna dotikanja budijo v obeh, posebno v fantu, spolno poželjenje in uživanje, ki se razvije do samoskrumbe ali pa pozneje vodi vanjo. Saj vse našteto ni končno nič drugega, kot vsaj podzavestno iskanje tega uživanja. Kdor hoče ostati čist, bo vedel, kako daleč sme v takih rečeh. „ Drug faktor pa je ALKOHOL. Ne mislim le na pravo pijanost, marveč tudi na tisto stanje, ko pod vplivom alkohola človek zgubi svojo trezno razsodnost, ki ga sicer vodi: ko zaide v neko čudno razpoloženje, ki podre nravne ovire in nagibe in se prepusti več ali manj telesnim nagnjenjem. Ko se zamegli um, se prebudi živalsko v človeku in hoče voditi. Tedaj človek napol pozabi svoje sklepe, ki tudi zgube na moči, in zaide tja, kamor bi povsem trezen ne zašel. Zato je čist človek tudi trezen! Posebno zvečer pazi, da ne bo užil več alkohola, kot pa ga brez take škode prenese. c) ZLE POSLEDICE IN ŠKODA, ki jo ta greh povzroči v mladih ljudeh, So izredno velike. Ko bi se je resnično zavedali, bi svojo borbo in svoje dobre sklepe \zeli mnogo bolj tesno. Poleg že v prejšnjih poglavjih omenjene DUHOVNE ŠKODE, ki jo vsak greh nečistosti vodi s seboj, naj navedem nekaj tej vrsti nečistosti bolj svojskih posledic. Te posledice so tembolj usodne za tistega, ki se proti grehu ne bori, marveč se mu slepo prepusti. Vzrok te tmsebne škode so nekatere LASTNOSTI TEGA GREHA. Prva je, da je SKRIT greh. Storiti se more na skrivaj, tako da nihče drug ne ve zanj, razen on sam in — Bog! Vsi človeški oziri odpadejo. Posledica tega je, da se mnogo lažje stori, kot druga nečista dejanja. če pa lažje, je nevarnost, da tudi pogosteje. To pa tembolj, ker ta greh ne potrebuje NOBENEGA SODELOVANJA druge osebe. Zato ni navezan le na prilike, ko more biti sam skupaj z osebo, ki je pripravljena z njim grešiti. Iz obojega sledi, da greh samoskrumbe navadno PREIDE V GREŠNO NAVADO. Po prvem padcu, ki podre skrivnostna vrata v svet spolnega uživanja in da okusiti naslado, kmalu sledi drugi in tretji. Iz ponavljanih dejanj se rodi navada, spočetka bolj redka in ne tako močna, nato pa greši pogosteje in pogosteje, tudi vsak dan in večkrat na dan! Zakon težnosti velja tudi v tem. Zdaj ga vodi v greh ne le strast, marveč tudi navada, Iti more postati res „železna srajca“. Ta navada ima usodne in dalekosežne posledice. O posledicah za TELESNO ZDRAVJE govore zdravniki. Niso vsi enega mnenja; eni menijo, da drugi pretiravajo. A v tem so si vsi edini, tudi zdravniki brez vere, da POGOSTNA grešna navada hudo spodkopuje zdravje, čezmerno črpa in porablja telesne sile, slabi živčni ^sistem in vsega človeka, ugo-nablja spolno delovanje v telesu, včasih do spolne nesposobnosti. KAKOR VSE PROTINARAVNO IN NENORMALNO, TUDI TA NAVADA NE MORE OSTATI BREZ POSLEDIC. Močnejša narava se jim more dalje upirati, ali pa jih vsaj prikriti, v slabotnih pa rodi še druge telesne okvare. Pogubne naravnost pa so posledice pri NEDOZORELIH, ko je telo tudi v tem pogledu v razvoju, pripravi, rasti in zorenju. Grešna navada preprečuje razvoj, nasilno trga, krade in porablja elemente, potrebne za zorenje, v greh. Vzgledi, ki jih navajajo zdravniki, so presenetljivo žalostni, strašni. Dr. Nardelli, ki jih opisuje, pravi: „Vse, kar navajam, je resnično. Vem, da je slika žalostna, črna. A ni moja krivda. Dejanja kriče in kriče, da bi preprečevala!“ (Los entretelones del placer, Buenos Aires 1949). še bolj tragične so, posebno pri mladem človeku, ki se kar vdaja grešni navadi, posledice NA ZNAČAJU, Postaja raztresen, zaprt sam vase, nekako potuhnjen in len; zgubi voljo do napredka in uspehov v šoli in službi. Vedno manj ima smisla za plemenitost, krepost, ideale: gine vajo, se zgubljajo. Ljubi le še sam sebe. Zapoved: „Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe“ je zamenjal z drugo: „Ljubi svoje telo kot sam sebe.“ Za druge se ne meni, le v sebi išče zadoščenja in sreče. A zaman: vedno mora dirjati za novimi ugodji, nenasitno in nenasitljivo. čim močnejša je navada, slabša je volja. Včasih zahrepeni, da bi se dvignil. A zdi se mu, da ne more. Obupa nad seboj ali ria zaide še globlje. Zares žalostno stanje: GREH MU JE ŽIVLJENJSKA POTREBA! Duša, vera, molitev, Bog — vse to se umika in beži iz močvirja. Povsod uničenje vsega lepega, vzvišenega, plemenitega. Razvaline. Podoba božja! Povrh tega ni redko, da išče za svoj greh «vedno bolj rafiniranih in nenaravnih načinov, kar pogosto vodi do SPOLNIH PERVERZNOSTI, predvsem do homosexualnosti, ali pa pozneje v zakonu, po nekaj letih, do najostud-nejših protinaravnih nedostojnosti. če PRIMERJAMO vse to s srečo in zdravjem čistega človeka, ki si je s plemenito borbo podvrgel neukročene gone in se visoko dvignil, se nam še bolj jasno odkrije «vsa revščina padlega človeka. KAKO BLODNO JE DRVETI VANJO! A vsak se more dvigniti. ČIM PREJ, TEM BOLJE. d) Videli smo, da je samoskrumba smrtni greh, kadar se izvrši vede in hote, RADOVO!-JNO. To tudi v primem, ko hoče greh storiti in si prizadeva, pa ne doseže, tar namerava. Greh je že v volji storjen. NI PA NIKAK GREH, kar se zgodi naravno, brez človekovega sodelovanja, v spanju ali pol spanju, le da prebujen ne privoli zavestno v spolno ugodje. Nobeno razburjenje in noben strah tu nista na mestu. Včasih si kdo, ki si je sam povzročil greh, dopoveduje, da ga je izvršil v polsnu, BREZ POLNE ZAVESTI. To more biti res. V tem primeru greh ni smrten. More pa biti tudi le prepričevanje samega sebe. V RESNEM DVOMU si tak, ki sicer buden greha ne stori, mar. več se mu upira, more reči, da ga tudi tedaj NI STORIL s polno zavestjo. Na isti način naj si odgovori, kdor je v resničnem dvomu (ne le v umišljenem!), ali je v greh privolil ali ne. V borbi z močno grešno navado ali skušnjavo se tudi zgodi, da kdo vkljub trdnemu sklepu in resni dobri volji pade in ima vtis, da ni mogel drugače, da torej NI SVOBODNO STORIL GREHA. Skrivnostna sila ga je dovedla, brez njegove volje in proti njej, kamor resnično ni hotel. Upiral se je, a zaman. Podlegel je: storil je greh, a sam ne ve, kako. Najprej naj nič ne obupuje, naj ne postane malodušen. Premisli naj, če ni bil morda sam kriv, da se je spolna strast zbudila s tolikšno silo, in če je porabljal sredstva, kakor je bil sklenil. Obnovi naj dobro voljo ih vestno rabi naravna in nadnaravna sredstva za pridobitev močne čistosti. Gleda naj bolj naprej kot nazaj. Navada se hitreje pridobi kot prežene. V opisanem primeru, ko je storil greh nekam MEHANIČNO, automatično, bržda ni grešil smrtno, morda celo nič. V poedinem primeru je težko reči. GOTOVO PA IMA KRIVDO, ČE NIČ NE STORI, da bi moč svoje grešne navade zmanjševal. V TRENUTKU NAPADA JE PREPOZNO ZBIRATI SILE ZA OBRAMBO. Poraz je zadolžen zaradi nemarnosti v rabi sredstev za krepitev volje in slabitev poželenja. Podrobneje smo se pomudili pri tem grehu, a ne brez vzroka. 2. a) Nečisto spolno dejanje med samskima osebama različnega spola imenujemo NEČISTOVANJE, včasih tudi kar nečisti greh. Ra-dovoljno storjen je velik greh, ker je popolna raba rodne zmožnosti izven zakonite zveze in zato proti božji volji in naravnemu redu. Temu grehu se vedno pridruži tudi greh PROTI LJUBEZNI, bodisi da eden drugega zavede v greh, ki ga sicer ni hotel storiti, ali pa vsaj, da drug drugemu greh omogočita (eden sam ga ne hi mogel storiti) in pri njem sodelujeta, človek je dolžan, če more, greh bližnjega preprečiti, tu pa celö navaja vanj, ga omogoči, pomaga. Samo po sebi je greh večji, če se stori PROTINARAVNO, tako da se preprečijo ne-všečne posledice. POTA, ki vodijo v to grešnost, so več ali manj ista, kot smo jih zgoraj navedli. Velika nevarnost je v LJUBEZENSKEM RAZMERJU, čutna ljubezen te vrste je že tako po naravi naravnana na spolno dejanje, tako da z naturno silo nagiba nanj. če se pa ta sila Se pospešuje z neprevidnimi intimnimi izrazi ljubezni, more prav lahko podreti ovire in zapore greha. O takih nevarnostih bomo še govorili. še večja pa je nemarnost v krivi in POKVARJENI MISELNOSTI, ko nista le slabost in neprevidnost tisti, ki zavajati v greh, marveč kar neka načela, ki se širijo tudi med verno mladino in jo pogubljajo. Povsod, kjer jih opazimo, moramo odločno nastopiti proti njim. So vdor poganske, materialistične miselnosti v naše vrste, ki nam utegne pokvariti nravno zdra