Poštnina platana 0 ooMI U f)ubl|ani, ptmcitel|ek 15. februarja 1937 Cena din 1 Slmtmki dom Situ. 36 Z Uustcleano peilogo ,,Teden v slikah41 lete II. Konference držav Balkanskega sporazuma - danes v Atenah Balkanski sporazum - steber miru Belgrad, 14. febr. AA. S simplomskim ekspresom je potoval davi skozi Belgrad v Atene romunski zunanji minister Viktor Antonescu s svojo soprogo. Spremljali so ju državni podtajnik Viktor Badulesco, direktor političnega oddelka zunanjega ministra Aleksander Creeianu, Sefa kabineta Nikola Joanide in Jonescu, šef kabineta državnega podtajnika Fatulescu ter referent za balkanska vprašanja Radulesco Poguvianu. Iz Bel-grada je z istim vlakom odpotoval v Ateni tudi ministrski predsednik in zunanji minster dr. Milan Stojadinovič s svojim spremstvom. V Solunu Sotun, 15. febr. o. Sinoči sta prestopila grško mejo jugoslovanski ministrski predsednik in zun. minister dr. Stojadinovič in romunski zun. minister Viktor Antonescu s spremstvom. Na meji so ju sprejeli zastopnik ministrskega predsednika in zun. ministra Metaksasa ter višji uradniki zunanjega ministrstva. Pri sprejemu 60 bili navzoči audi jugoslovanski, romunski in turški poslanik v Atenah. Zastopniki generala Metaksasa so obema zun. ministroma izrekli prisrčno dobrodošlico v imenu grške vlade, nakar 60 nadaljevali pot proti Solunu, kjer jim je bil prav tako prirejen nad vse slovesen sprejem Na solunski postaji je goste pričakovala ogromna množica ljudi, ki je predstavnike balkanskih držav navdušeno pozdravljala. V Solunu je romunskega in jugoslovanskega zunanjega ministra že pričakoval turški zunanji minister Ruždi Aras. Vsi trije zunanji ministri so nato stopili v poseben vlak, ki jih je nato odpeljal proti Atenam, kjer jih pričakujejo za 10. uro dopoldne. Spre em v Atenah Atene, 15. febr. m. V Atenah ee pričakuje prihod zunanjih ministrov držav Balkanskega sporazuma za danes dopoldne ob tričetrt na 10. Na postaji se vsem pripravlja nad vse 6lovesen sprejem. Svojo tovariše bo na železniški postaji sprejel predsednik grške vlade Metaxas z vsemi elani svoje vlade, nadalje predsednik atenske občine in častna četa grško vojske. Zunanji ministri držav Balkanskega skorazuma imajo rezervirano prostore v hotelu »Velika Britanija«. Po vpisu v dvorske knfige in skupnem kosilu bo popoldne ob 4. začela zasedati konferenca zunanjih ministrov držav Balkanskega sporazuma. Istočasno bo v Atenah tudi II. kongres tiska držav Balkanskega sporazuma. Komunski in jugoslovanski časnikarji bodo prispeli v Atene danes ob četrt na 11. Otvoritvi njihovega kongresa bodo prisostvovali vsi štirje zunanji ministri držav Balkanskega sporazuma. Ob tej priliki bo imel tudi govor propagandni minister, na katerega bo odgovoril po en predstavnik tiska iz vsake posamezne države. Izvoljeni bodo tudi častni predsedniki kongresa, ki bodo vsi štirje zunanji' ministri držav Balkanskega sporazuma. Optimistične izjave: Poglobitev medsebojnih zvez, za mir na Balkanu, sporazum s sosedi Snoči je prispel v Solnn turški zunanji minister Rudži Aras. Na postaji mu je bil prirejen svečan in prisrčni sprejem. V razgovoru s časnikarji je Ruždi Aras izjavil, da sc predsedništvo Balkanskega sporazuma, ki prehaja sedaj v roke predsednika jugoslovanske vlade dr. Stojadinovi-£*a, nahaja v dobrih rokah in da so države Balkan-spega sporazuma lahko ponosne na položaj, ki ga Balkanski sporazum zavzema ▼ mednarodni politiki. Na vprašanje časnikarjev, kaj Rudžl Aras misli o jugos!ovansko-l)olgarskem paktu ter o sodelovanju Bolgarije pri Balkanskem sporazumu, je je turški zunanji minister dejal, da se nadeja, da te dni. ho Bolgarija podpisala podoben sporazum tudi z Grčijo in Romunijo in bo s samim teni dejstvom šo dopolnila Balkanski sporazum. 0 odnosu držav Balkanskega sporazuma do Italije je Ruždi Aras časnikarjem odgovoril, da postajajo ti odnosi vse boljši, o čemer se je lahko sam prepričal ob priliki svojega zadnjega sestanka, ki ga je imel v Milanu z italijanskim zunanjim ministrom grofim Cianum. Na vprašanje, o čem se je Ruždi Aras v Milanu razgovarjal in v čigavem imenu zministrom Cianoin, je turški zunanji minister ogdovoril, da je on že pred tem sestankom dobil posebno pooblastilo od vsake posamezne države Balkanskega sporazuma, da izjavi grofu Cianu zadovoljstvo nad tem, da sc odnošaji teh držav do Italije stalno izboljšujejo. Solun, 15. februarja, m. Sinodi ob 11. sta prispela na svojem potovanju v Atene tudi predsednik jugoslovanske vlade dr. Milan Stojadinovič in romunski zun. minister Antonescu v Solun. Obema je bil na postaji prirejen prisrčen sprejem. Grškim časnikarjem je ob tej priliki v Solunu predsednik jugoslovanske vlade Stojadinovič izjavil, da 6e počuti srečnega, ko stopa na grška tla, na zemljo naših prijateljev in zaveznikov. Nato pa je še pristavil:»Mi potujemo ▼ Atene, da prisostvujemo delu konference zunanjih ministrov držav Balkanskega sporazuma. Z našim prijateljem Mctaksasom smo prepričani, da bomo še bolj utrdili prijateljske zveze med državami Balkanskega sporazuma in da doprinesemo velik delež k ustvaritvi miru na Balkanu in da ga bomo konsolidirali do skrajnih mej.« Viktor Antonescu, romunski run. minister je pa dejal: »Potujemo v Atene, da končamo koristno delo za ves Balkanski polotok.« Stavka avtomobilskih delavcev pri družbi General Motors se je končala in je 60.000 delavcev že začelo delati. Ostalih 40.000 pa bo stopilo v delo 800 ljudi zgorelo v kinematografu Tokio, 15. februarja, m. Včeraj se je v Shan-iungu, mestu v južni Mandžuriji ob Korejskem zalivu pripetila ena fiajvečjih katastrof kar jih je kdaj bilo na Daljnjem Vzhodu. V nekem od številnih kino-gledališč se je zbralo k predstavi okoli 1500 oseb. Večinoma so bile to ženske in otroci. Sredi predstave je v kino dvorani nenadoma izbruhnil silen požar, ki se je z bliskovito naglico razširil po vsej dvorani. Med občinstvom je nastala strašna panika, ki je povzročila obenem veliko zmedo, zaradi katere je bil otežkočen tudi hiter odhod ljudi iz dvorane. Na kraj požara so takoj prispeli gasile in drugi reševalci. Njihovo reševalno delo se jim kljub nadčloveškim naporom posrečilo le v manjšem obsegu. Ko so končno le pogasili požar, so iz kino dvorane prenesli 685 mrličev, precej ljudi pa, ki so dobili težje opekline, je poškodbam podleglo kmalu pojneje v bolnišnici, število žrtev do sedaj cenijo na okoli 800. Soc. m.nister preti čestitkam ital. prestolonasledniku Bruselj, 15 febr. o. O priliki rojstva sina italijanskega prestolonaslednika bi v belgijski vladi skoro prišlo do resnega incidenta. Minister za socialno politiko, ki pripada socialistični stranki, je protestiral proti temu, da bi vlada poslala brzojavno čestitko v Rim. Minister je utemeljeval svojo stališče s tem, da je Italija preveč užalila Belgijo, ko je dovolila vodji reksistov Degrellu govoriti po italijanskih radijskih postajah. Zaradi tega je vodja reksistov Degrelle protestiral in izjavil, da so taki dogodki mešajo s stvarmi, ki so zgolj vljudnostnega značaja. Pomisliti je zraven tega trrbn, da je mati novega italijanskega princa belgijska princesinja, hči kralja Alberta. Zveza med Madridom in Valenci o pretrgana Rabat, 15. febr. AA. Radijska postaja v Cordobi je razglasila, da so čete madridske divizijo zavzele cesto proti Valenciji ter bližnjo Morato do Taju. S tem je bila končno popolnoma prekinjena neposredna zveza med Madridom in Valencijo. Zasedanje slov. gospodarskega sveta Ljubljana, 15. febr. Danes dopoldne ob osmih je začel zasedati banski svet, ki naj s svoiimi predlogi in srgesti-jami določi — kolikor mu zakon pač daje pravic — glavne smernice našega banovinskega gospodarstva in dela. Zasedane) je otvoril ob osmih dopoldne ban g dr. Marko Natlačen. V uvodu je predlagal uda-nostno brzojavko Nj. Vel. kraliu Petru II., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, pozdravne brzojavke pa predsedniku vlade g. dr. Milanu Stojadinoviču, notranjemu ministru dr. Korošcu ter finančnemu ministru dr. Letici. Po uvodnem pozdravu je prosil delovodjo g. Senekoviča, naj prečita dekret o sklicanju banskega sveta. Čitanju tega dekreta je sledilo čita-nje novih banskih svetnikov, ki so bili nanovo imenovani. Ban g. dr. Natlačen je nato sporočil, da bo izven že določenega dnevnega redi predložil banskemu svetu še osnutek uredbe o zavarovanju po toči uničenih vinogradov. Banski sv. dr. Ravnihar je nato predlagal udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu, Nj. kr. Vis. knezu namestniku, pozdravne brzo;avke pa ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču, notranjemu ministru dr. Korošcu ter finančnemu ministru dr. Letici. Vsi telegrami, posebno udanostni, so bili sprejeti z velikim odobravanjem. Govor bana dr. Natlačena Nato je imel ban dr. Marko Natlačen obširen ' govor, v katerem se je dotaknil vseh najvažnejših problemov, ki bodo predmet razprav na banskem zasejdanju. Iz tega govora prinašamo nekaj glavnih odlomkov. Po obrazložitvi, zakaj so nastale osebne spremembe med vrstami banskih svetnikov, je ban dr. Natlačen dejal: Načela proračuna Prehajam na glavno točko dnevnega reda t. j. k obravnavanju banovinskega proračuna za leto 1937-38 V uvodu hočem poudariti samo glavna načela, ki so me vodila pri sestavi tega proračuna, kakor tudi smernice, ki jih nameravam pri izvajanju proračuna vpoštevati. V smislu zakona o banski upravi mora skrbeti ban za gospodarske, humanitarne, zdravstvene, socialne, prometne in kulturne koristi banovine ter njenega prebivalstva. Za izvajanje teh nalog so seveda potrebna denarna sredstva, ki jih daje banu na razpolago banovinski proračun. Banovinski proračun, ki ga imate pred seboj, predstavlja torej gospodarski, kulturni in socialni program naše banovine za prihodnje leto Ko bomo v teh dneh razpravljali o tem proračunu, bomo torei predvsem ugotavljali dejansko stanje * naši banovini v gospodarskem, kulturne in socialnem pogledu. Ugotavljali bomo hibe in pomanjkljivosti, potrebe in smernice, kako naj se uravoa v bodočem letu naša delavnost, da bodo ujpehi čimvečji in čim ugodnejši. Izdatki 119,990.000 D?n Banovinski proračun, ki sem Vam ga predložil. i-7.ka7.uie občnih izdatkov 119.990,OuO Din, Na- pram tekočemu proračunu je večji za Din 22,406,576 t j. za okroglo 23 odst. Največje povišanje proračuna, in sicer za Din 16,300.000, je v zvezi s § 41 fin. zakona za leto 1936-37, odnosno z uredbo min. prosvete o vzdrževanju narodnih šol. V smislu te uredbe mora banovina počenši s 1. aprilom t. 1. prevzeti v svoj proračun večji del onih stroškov, ki so jih doslej krili krajevni šolski odbori, odnosno občine. Tako bo morala odslej banovina skrbeti za popravilo šolskih poslopij, plačevati na;emnino za najeta šolska poslopja, kurjavo in razsvetljavo za šolske prostore, nabavljati potrebno šolsko opremo in učila, pisarniške potrebščine, liste in knjige za knjižnico, šolske potrebščine za siromašne učence, plačevati stanarino in kurjavo učiteljem ter katehetom nagrade itd. To velja za vse osnovne šole v banovini, izvzemši avtonomne mestne občine, ki so Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj. Na ta način bodo občine v svojeh proračunih znatno razbremenjene, naš banovinski proračun pa je nanovo obremenjen z zneskom, ki odgovarja skupni razbremenitvi vseh podeželskih občin. Na podlagi proračunov krajevnih šolskih odborov, kakor so bili za tekoče leto odobreni, se je ugotovilo, da nam je za kritje izdatkov za ljudske šole, ki so nam z že omenjeno ministrsko uredbo naloženi, treba Din 16,300000. Ta novi izdatek v proračunu se bo pokril s posebno doklado na vse direktne davke, pri čemur so seveda izvzete avtonomne mestne občine, ki bodo še nadalje morale same skrbeti za svoje ljudske šole. Da dosežem kritje izdatka 1,6300.000 Din, sem moral naložiti na neposredne davke doklado v višini 35 odst. Ta doklada pomenja vsekakor občutno obremenitev; zato pa se bodo morale temu primemo znižati v prihodnjem proarčunskem letu občine doklade, tako, da ostane kljub prenosu teh izdatkov na ba-novinao, povprečna davčna obremenitev nespremenjena. Pri odobravnju občinskih proračunov bom skrbel, da se bo to načelo čim dosledneje izvajalo. Ostalo povišanje proračuna v znesku 6,106.576 Din odpade sorazmerno na vse oddelke banovinskega proračuna. Morda utegne kdo poreči, da je to povišanje z ozirom na težko gospodarsko stanje, v katerem se banovina nahaja, previsoko in da bi se z ozirom na krizo, v kateri se naše gospodarstvo še vedno nahaja, moral proračun še znižati napram dosedanjemu. Toda temu nasproti poudarjam, da mi to povišanje proračuna nujno in brezpogojno narekujejo kulturne, gospodarske in socialne prilike m potrebe banovine. Mirno lahko rečem, da nisem sprejel v proračun ničesar, kar bi lahko brez škode odpadlo in da sem bil pri odmeri posameznih izdatkov dosledno mnogo bolj skop, kakor pa radodaren. Zato tudi lahko z mirnim srcem trdim, da je proračun, ki ga imate, gospodje člani banskega sveta, pred seboj, absolutno minimalnega značaja. Mnoge so potrebe tako kulturnega, in kakor tudi gospodarskega in socialnega značaja, ki jih v proračunu nisem sploh vpošteval ali ki sem jih vpošteval le nezadostno, ker sem moral imeti pred očmi višino dohodkov, ki so umejeni in ki jih pri najboljši volji ne morem zvišati S tega stališča Vam prosim, gospodje člani banskega sveta, da tudi Vi premotrite in ocenite predloženi vam proračun. Vem, da so potrebe Vaših okrajev velike in neštevilne, dobro se zavedam, da bi želeli marsikaj doseči, kar bi bilo potrebno in koristno, tako glede cest, glede šol, glede po-vzdige kmetijstva, glede zagradbe hudournikov, regulacije voda. preskrbe s pitno vodo, preskrbe siromašnih in brezposelnih itd. itd. Sam čutim, kako vam je> težko pri srcu, če ne boste mogli realizirati te ali one zadeve, ki se Vam zdi nujno potrebna in neodložljiva. Toda, gospodje člani banskega sveta, imejte pri obravnavanju proračuna banovino kot celoto in pozabite pri tem vsaj nekoliko na svoj lastni okraj Ko pregledujete proračun, se vam morda zdi znesek, ki je določen specijalno za kmetijsko službo, v razmerju z ostalim proračunom prenizek. Tudi jaz bi želel dati kmetijskemu oddelku mnogo več sredstev na razpolago. Toda na jasnem si moramo pri tem biti, da so posamezna poglavja proračuna med seboj v tesni zvezi. Izdatki za prosveto in kulturo koristijo tudi gospodarstvu, izdatki za javna dela, za ceste, regulacije, zagradbe hudournikov, za preskrbo s pitno vodo, koristijo tudi v prvi vrsti kmetijstvu, izdatki za kmetijstvo pa zopet koristijo celokupnemu gospodarskemu napredku banovine. Oseb'e - režra Osebni izdatki banovinskih proračunov v vseh poslednjih letih znašajo preko 20 odst. celotnega proračuna. Najnižji so bili 1, 1936-37, ki so znašali 21 odst. celotnega proračuna. V te osebne izdatke niso všteti samo prejemki uslužbencev splošne administracije in specijalnih administracij banske uprave in vseh njenih ustanov, temveč tudi prejemki uslužbencev cestne vzdrževalne službe ter bolničarskega in režijskega oseb:a, ki po svojem bistvu spadajo že med stvarne izdatke. V proračunskem predlogu za 1. 1937-38 osebni izdatki znašajo 19 odst. celotnega proračuna, t. j. 2 odst. manj kakor v tekočem proračunu. To je dobro znamenje. Ugovor, da je proračun zvišan najmanj za 16,300.000 Din čistih stvarnih izdatkov za vzdrževanje ljudskih šol in da je zaradi tega odstotek osebnih izdatkov moral nujno pasti, ne drži, ker se bodo s centralizacijo liudskošolskega gospodarstva pri banski upravi administrativni posli znatno pomnožili in bi bilo torej upravičeno, da bi ta odstotek ostal vsaj na isti višini. To so relativne številke. Drugačna je slika, če pogledamo absolutne številke. Banovinskih uslužbencev je bilo v 1. 1936-37 skupaj 1.399 v predlogu ororačuna pa jih je 1.485, t. j. za 86 več. Ta razlika gre na račun zelo pomnoženih poslov, zlasti v kmetijstvu in pri tehničnih delih, kriva pa ji ie tudi okolnost, da število drž. uslužbencev pada. Državnih uslužbencev — brez prosvetnih — je bilo v dravski banovini 1. januarja 1936 1.831, po stanju dne 1. januarja 1937 pa jih je 1.809, t. j. za 28 manj. Kmeti’stvo Ko govorim o kmetijstvu, moram predvsem poudariti, da živimo še vedno v dobi gospodarske depresje. Sicer se že kažejo nekateri znaki izboljšanja, kakor na primer večja zaposlitev delavstva, delni dvig kmečkih pridelkov, večja gradbena delavnost itd. Vendar pa o znatnejšem olajšanju težkega gospodarskega stanja v naši banovini še ni mogoče govoriti. Posebno težko je po gospodarski depresiji prizadet kmečki in delavski stan. V Sloveniji imamo v glavnem le majhno kmečko posest, ki sama ne more preživljati kmetskih družin, zaradi tega so naše kmetske družine po večini navezane na postranski zaslužek, ki pa je v zadnjih letih skoraj popolnoma odpadel. Naj I v tej zvezi omenim, da ima 58% vseh kmetskih posestev v naši banovini manj kakor 5 ha zemlje in da je med temi 58% celo 10% takih kmetskih' družin, odnosno družin, ki žive od obdelovanja zemlje, ki sploh nimajo lastne zemlje. Kmet-' skih domov, ki imajo od 5 do 20 ha zemlje je v naši banovini 34%, a kmetskih domov z nad 20 ha zemlje samo 8%. Dočim odpade na prebivalci, ki se bavi z obdelovanjem zemlje v Du-navski banovini po 1.26 ha, odpade v Dravski banovini na prebivalca, ki se bavi z obdelova-| njem zemlje, samo 0.44 ha, pri čemer pa je še upoštevati, da je zemlja v Dravski banovini z i ozirom na hribovitost, gorsko lego itd. na splošno 1 tudi manj rodovitna kakor so ravnine v Dunavski banovini. Leto, ki je sedaj za nami, pa je ravno za našega kmeta prav posebno težko. Deževje v spomladanskih mesecih, toča in neurja v poletnem času in izredno zgodnja zima, ki je nastopila s snegom in mrazom že v prvi polovici oktobra, so vzeli našemu kmetu velik del pridelka, ki je v zgodnji pomladi obetal biti izredno ugoden. Tako pa nam kažejo uradni statistični podatki, da se je pridelalo v letu 1936 19% manj rži, 22.5% manj pšenice, 26% manj ječmena, 20% manj prosa, 26.4% manj sorščice, 33% manj ajde, 25 procentov manj ovsa in 33% manj krompirja kakor pa v letu 1935. Vrednost izpadka navedenih pridelkov znaša po uradnih cenitvah 160,130.540 Din. Še hujše je padel napram letu 1935 pridelek vina, ki znaša samo 41% od pridelka v letu 1936. Vrednost izpadka pri vinski letini znaša po uradnih ugotovitvah 128,472.000 Din. Sorazmerno najhujše pa jo bilo po neugodnih vremenskih prilikah prizadeto sadjarstvo. Jabolka, ki so v normalnih letih najvažnejši in najmočnejši . izvozni predmet naše banovine izmed vseh poljedelskih pridelkov, so dala v letu 1936 komaj 17% pridelka napram letu 1936. Izpadek na vrednosti sadnega pridelka napram letu 1935 znaša v naši banovini po uradnih ugotovitvah 121,008.000 Din. Politična uprava, policija Komasacija občin, ki jo je prejšnji režim izvršil z uredbmai septembra 1933 in marca 1934, je bila med prebivalstvom vzbudila upravičeno ne-voljo. Oblastva se niso držala zakonskega poobla-ščenja, temveč so med drugim tudi občine s preko 3000 prebivalcev delila na take z manj kot 3000 prebivalcev, dočim bi po zakonu moralo biti ravno narobe; prizadeto prebivalstvo ni bilo zaslišano, zamudil se je rok itd. Pa ne samo to, tudi tam, kjer ni bilo formalnih napak, nova področja občin mnogokje niso bila določena po gospodarskih in socialnih potrebah, po zakonih gravitacije, ampak po strankarskopolitičnih vidikih. Zato sem že v letu 1935-36 pristopil k popravljanju krivic z rekomasacijami na temelju § 6. zakona o občinah in sem to zamudno delo nadaljeval skozi vse leto 1936-37. V tekočem letu je bilo v celoti ali deloma pregrupiranih 179 občin. Danes je v banovini 413 selskih občin, dočim jih je bilo leta 1935 le 373. Ustrezam utemeljenim željam prebivalstva, kolikor je v moji moči, ne morem pa dovoliti, da se vzpostavljajo stare majhne občine z nekoliko sto prebivalci, ki so mnogo prešibke, da bi mogle uspešno vršiti poverjene jim posle. Rekomasacija še ni končana. Imamo slu-| čaje, kjer je postopek po § 6 zakona o občinah neizvedljiv. Neizvedljiv je povsod tam, kjer je za spremembo občinskega področja formalno potreben pristanek občinskega odbora, ki ga pa le-ta ne da vzlic temu, da se je ogromna večina volivcev izjavila za spremembo in podpirala to svojo zahte->'adaljevanje na 2, strani spodaj. Lani pridobila Ljubljana 481 novih stanovanj Potreba po cenenih stanovanjih Ljubljano, 15. februarja. Letno poročilo mestnega fizikata je verno ogledalo vseh naših tistih razmer naSega mesta, ki najgloblje segajo v vsakdanje življenje mešča-nov. Zanimivo je v tem oziru med drugim tudi poročilo o ljubljanskih zasebnih stanovanjih. To porodilo kaže poleg nekaj statističnih podatkov na stanovanjsko higijeno, ki je v splošnem zadovoljiva, dedoma pa tudi še taka, kakršna bi v našem meetu, ki uživa glas najfistejšega mesta v državi, ne smela biti. Iz poročila posnemamo te-le podatke: Zaradi še vedno obstoječega dotoka prebivalcev iz sosednjih in oddaljenih občin ni v meetu na razpolago dovolj cenenih in higijen&kib stanovanj. Največja potreba obstoja po malih cenenih stanovanjih, tako cenenih, da bi jih mogli plačevati dosedanji prebivalci bednih barak, kleti in podstrešij. Da ublaži stanovanjsko krizo je po vojni občinska uprava sezidala cel niz velikih, srednjih in manjših stanovanjskih objektov, predvsem za nižje sloje prebivalstva, pridobila s tem potrebnim — več stotin higijenskih in cenenih stanovanj ter izvršila s tem veliko socialno-zdravstveno delo. Do pričetka zastoja v gospodarskem razvoju, zlasti do leta 1932, se je v Ljubljani zidalo mnogo, v nadaljnjih treh letih je gradbeno delo močno padlo, leta 1936 pa je število novih hiš naraslo na 140. Potom novogradenj in adaptacij se je pridobilo na novo 481 stanovanj, kar presega leto 1935 za 202 stanovanj in skoraj dosega leto 1931, ko se je po vojni pridobilo največ stanovanj, namreč 516. beveda gre ta prirastek veliko na račun povečanja mesta, deloma pa tudi zboljšanja kreditnih prilik in gospodarskih razmer. Ker je neposredno po vojni izglodalo, da je stanovanjska stiska le prehodno zlo, ki bo kmalu minilo, je bila dovoljena Kidava celega niza boljših in slabških barak in naselij. Nekaj jih je tudi še iz vojnih časov. Veliko teh je danes v stanju, ko niso več primerna za človeška bivališča, nekaj jih je pa bilo na zahtevo fizikata in gradbenega urada porušenih. Higijenske razmere v teh barakah in naseljih se je skušalo večkrat zboljšati, nekatere prebivalce pa je fizikat hotel pripraviti do večjega razumevanja čistoče in lirgijene, vendar žal pogosto brez uspeha. Ni čuda, da v takih naselbinah pogosteje nastopajo bolezni in da je umrljivost, zlasti dojenčkov, večja. Hvale vredno je, da se započeta akcija ureditve bilijonskega katastra stanovanjskih hiš, ki vsebuje že podatke o 2063 stanovanjih, nadaljuje, da se tako odpravijo sčasoma vsa nehigijenska kletna in podstrešna stanovanja, katera so mnogi hišni posestniki v času najtežje stanovanjske krize, zlasti med vojno, adaptirali in preuredili v človeška bivališča. Mestni fizikat bo nadaljeval higijenski pregled stanovanjskih hiš in upa, da se bo posrečilo, brez kakih strogih uradnih ukrepov prepričati veliko večino prebivalstva, da je treba skrboti za higijeno tudi v lastnih bivališčih. Nov trik tihotapcev Ljubljana 15. februarja. Velikanske množine saharina se vtihotapljajo iz Avstrije preko severne meje v naše kraje. Kljub poostreni obmejni kontroli se drznim tihotapcem, ki žive edmo-le s saharinskimi kupčijami, mnogokrat posreči pretihotapiti kar na debelo saharinske zaloge v Slovenijo, kjer imajo že svoje zaupne prodajalce, ki prevzemajo blago in ga razpečavajo pri svojih stalnih odjemalcih. Mnogi pa nakupujejo saharin, da ga potem čez zapadno mejo pretihotapijo v Italijo za prav čeden dobiček. Carinske oblasti so prišle sedaj na sled tihotapski družbi, ki je saharin tihotapila na prav poseben način. Tihotapci so spravili zavojčke saharina v pnevmatiko koles in se mirno vozili mimo obmejnih oblasti. Naposled so jim prišli na sled. Tihotapcem so »■plenili pet moških koles, ki bodo v kratkem na javni dražbi prodana. Nad 5 milijonov za ljubljanske in okoliške ceste Ljubljana 15. februarja. Okrajni cestni odbor za mesto in ljubljanski • politični okraj, ki mu načeluje župan dr. Juro ! Adlešič je predložil banovinski upravi v odobritev j proračun za leto 1937-98. Ta izkazuje na izdatkih 5,278.891 Din za banovinske, občinske (subvenci-jonirane) in dovozne ceste na železniške postaje. Primanjkljaj znaša 2,164.463 Din, ki se ima kriti s pobiranjem 12% okrajne cestne naklade na nepo- j* aredne državne davke v predpisu 18,037.198 Dip-Okrajni cestni odbor ima skrbeti za vzdrževanje in popravljanje 2tM km banovinskih cest, 940.088 km subvencioniranih (občinskih) in 2520 km do- j voznih cest na železniške postaje. Prispevek za mestno občino ljubljansko je v proračunu določen na ; 800.000 Din. Občina sama plačuje 80% vseh cestnih > doklad. Cestni odbor je sestavil za prihodnje leto tudi natančen delovni program za vzdrževanje in izboljSanje banovinskih cest in mostov. V proračunu je vnešena postavka 50.000 Din kot prvi prispevek za gradnjo železobetonskega mostu pri Zalogu čez Ljubljanico. Maribor slavi jubile] sv. očeta Maribor, 14. februarja. 15. obletnico vladanja papeža Pija XI. je ves Maribor danes na naravnost manifestanten način slavil ter s tem pokazal svojo zvestobo in udanost sv. cerkvi in svojo veliko katoliško zavednost. — Slavnostna cerkvena proslava se je vršila danes dopoldne v stolnici, ki je bila v vihrajočih naših in papeških zastavah. Z istimi zastavami so bila okrašena tudi nekatera poslopja na Slomškovem trgu. Ob pol desetih je bil slovesen vhod lavantinskega vladike v stolnico; pred škofijskim dvorcem so ga pričakala odposlanstva katoliških organizacij z zastavami. V stolnici so se zbrali predstavniki oblastev ter ogromna množica ljudi, ki je prostrano cerkev docela napolnila. Slavnostno pridigo je imel stolni kanonik Janežič, slovesno ponlifikalno sv. mašo pa je služil knezoškof dr. Tomažič. Ob tričetrt na 12. je bila v veliki dvorani Uniona slavnostna akademija. Številno občinstvo je docela napolnilo dvorano. Navzoči so bili tudi odlični predstavniki mariborskega javnega življenja s knezoškofom dr. Tomažičem, člani stolnega kapitlja, županom dr. Juvanom, okrajnim glavarjem dr. Popovičem, predstojnikom mestne policije dr. Trstenjakom, dr Leskovarjem in drugimi na čelu. Mešani zbor »Maribora« je ubrano in učinkovito zapel Hallerjevo kantato sTi si Peter skala«, nato pa je nastopil kot slavnostni govornik prof. dr. Sušnik. Za njim je izpregovoril lavantinski vladika dr. Tomažič o pomenu te pro9lave, ki se je nato zaključila z mogočno himno »Pov*>d Boga«, katero Je pela vsa dvorana. Akademski pevski zbor bo zopet zapel Ljubljana, 15. februarja. Koncerti Akademskega pevskega zbora so bili dobro desetletje že kar tradicionalen umetniški dogodek prvega reda. Še prav živo imamo v spominu zadnjo njegovo prireditev, ki je z neverjetno poglobljenostjo predstavila naši javnosti slovensko svetno narodno pesem. Svečano razsvetljena unionska dvorana, tisoči navdušenih poslušalcev, ki so s frenetičnim ploskanjem vedno znova zahtevali pevce na oder, komentarji, ki še teden dni in več niso mogli najti konca vsestranskemu odobravanja. In tudi tedne prej so ob vsakem koncertu APŽ-a množice v nestrpnem pričakovanju pretresale bližnjo prireditev. Naročila za vstopnice so prihajale iz vse Slovenije: ljudje so se iz vseh smeri pripeljali na slavnostni večer. Toda stotine so morale odhajati t žalostnimi obrazi: — vse vstopnice so bile razprodane že v predprodaji. Redno je moral po nekaj dneh prvemu slediti drugi koncert z istim programom,, tudi ta v nabito polni hiši. Potem pa je nenadoma prišla pavza, popolnoma nepričakovano. Tisoči so se spraševali, kdaj bo spet koncert; toda koncerta ni bilo. Kaj je bilo ta čas z Akademskim pevskim zborom? Dirigent g. Marolt je sklenil, da bo zbor številčno skrčil, pritegnil novih moči in manj ustrezajočih glasov ne povabil k sodelovanju. S takim, na novo organiziranim zborom je jeseni znova začel delo. Rezultat tegra drla bo naša javnost prav v kratkem mogla preveriti. Pod tramvaj Ljubljana, 16. febr. Težka nesreča se je danes v zgodnjih urah pripetila v Zg. šiški. Ko je služkinja Jereb Helena, ki služi pri posestniku Kočervarju v Zg. Šiški, šla zgodaj po opravkih v mesto, v jutranji megli ni opazila tramvaja, ki na tistem mestu niti preveč ne cvili. Morda je bila tudi to nesrečna okolnost, ki je pripomgla k nesreči. Tramvaj sc je zaletel v služkinjo ter jo podrl na tla. Dobila je hude poškodbe na glavi ter praske po vsem telesu. Takoj so bili poklicani reševalci, ki so Heleno Jereb prepeljali v bolnišnico. Vremensko poročilo (po fctnnju danes oh 7 zjutraj:) Rateče: —9. Jnnno. mirno, <0 cm pršiča. Planica: —10, mirno, M om pršifa. Obe skakalnici in droallSče uporabno. Kranjska gora: —9, barometer bo dviga', jasno, mimo, 30 cm pršiča. VrSif-Krnica: —10, 1<10 cm prSIfa, Jnsno, mirno. Vogel: —10, jnsno, mirno, sever, 30 cm pršiča na 150 cm podlaec. PolSevo; —(J, barometer Be dviga, jasno, mirno, 10 cm prSiča. Menina planina: —10, jasno, sever, 50 cm pršiča na 90 cm podlage. Seniorjev dom: —10, Zi cm pršiča na 50 cm podlage. Ko/a na Pesku: —10, jasno, 25 cm prSiča na 50 cm podlage. Huška kofa: —10, Jasno, mirno, Jn i-m prSlčn. Rimski vrelec: —12. jasno, mirno, lo cm prilča na 20 cm podlage, Zborovanje mariborskih obrtnikov Protest proti delu gen. tamika TOI in poslanca gosp. Ivana Mohoriča Maribor, 14. februarja. Sinoči se je vršil v Narodnem domu občni zbor Slovenskega obrtnega društva v Mariboru. Vodil ga je marljivi predsednik in vneti organizator našega obrtništva, svetnik zbornice TCavna komedija Slepa potnika ▼ glavni vlogi Pat In Pataohon, najzaoc vncJSa komika, ki izvaDH«'a oocmaivu veselje m smeli do solz. TEL. 21-24 MATICA Razkošna fllmska opereta Ženski raf Bortense Raky, SvetiBlav Petrovi«, Leo Slezak - (Pietitiavc »Vloga in pomen zadružništva v narodnem gospodarstvu« je naziv predavanja, ki ga priredi Združenje absolventov trgovskih akademij« Klub trgovskih akademikov v Ljubjani v torek dne 10. t. in. ob 20 v dvorani Trgovske akademije, Blei-weisova cesta. Predaval bo eden največjih slovenskih strokovnjakov in najodličnejšh delavcev v slov. zadružništvu g. dr. Andrej Gosar, univ. profesor in dekan tehnične fakultete in bivši minister socialne politike. — Klub trgovskih akademikov v Ljubljani. Razpis prvenstva LZSP v alpski kombinaciji. Ljubljanska zimskošportna podzveza priredi v izvedbi Akademskega športnega kluba dne 20. in 21. februarja 1037. na Črnem vrhu nad Jesenicami tekme za prvenstvo LZSP v alpski kombinaciji (smuk, slalom) združene z medklubskimi tekmami v alpski kombinaciji. Tekme v smuku bodo v sobota 20. februarja s startom točno ob 15 popoldne tekme v slalomu pa v nedeljo 21. februarja s startom ob 10 dopoldne. Pravico nastopa na medklubskih tekmah imajo verificirani tekmovalci klubov iz področja JZSZ. Za naslov prvaka LZSP pa morejo tekmovati le člani in moštva klubov Ljubljanske zimskošportne podzveze. • Tekme v alpski kombinaciji za prvenstvo LA5*t veljajo za poedince in moštva. Moštvo vsakega kluba je sestavljeno iz poljubnega števila tekmovalcev, od katerih se kvalificira le najboljša četvo-rica. K tekmam v slalomu bo pripuščena le prva polovica tekmovalcev po rezultatih tekem v smuku, toda v vsakem primeru najmsnj 20 tekmovalcev. Tekme se vrše po pravilih in pravilnikih JZSZ Prijave z natančno navedbo moštva in poedin-cev je treba poslati najpozneje do 17. februarja na naslov: Akademski športni kitih, Ljubljana. Univerza. Za prijave v rednem roku se ne bo pobirala prijavnina. Naknadne prijave se bpdo sprejemale eno uro pred startom proti prijavnini Din 10 za tekmovalca in Din 20 ra moštvo. Prvonlasirano moštvo in prvoplasirani poe-dinec dobi naslov »Prvak LZSP v alpski kombinaciji za leto 1937«. Darila bodo razpisana naknadno. Prireditelj si pridržuje pravico za morebitne potrebne spremembe tega razpisa. Naročajte Slovenski dom! Glasbeni svet se klanja adamIču Ljubljana, 15. februarja. V petek zvečer jo bil v Filharmonični dvorani Adamičev koncert. Konccrt je bil tem pomembnejši, ker smo s prireditvijo hoteli počastiti spomin enoga naših največjih in najzaslužnejših mož na glasbenem polju. Prireditelji so polagali na prireditev temu primerno pozornost ter so zbrali na oder tri orkestre, tako da je število godbenikov, ki so izvajali program, doseglo visoko število 70. Izredno razumevanje za koncert je pokazala ne samo naša širša javnost, marveč tudi predstavniki vseh n&ših kulturnih, posebno glasbenih ustanov. Skratka: Filharmonična dvorana je bila za to pomembno pri reditev premajhna. Mnogo občinstva je moralo oditi in v dvorani so našli prostora večinoma lc predstavniki oblasti in zastop- niki kulturnih organizacij. Tako so sedeli na čast-takoj i ohlaeli med drugimi: direktor opere, direktor nib sedežih v prvi vrsti poleg predstavnikov konservatorija, predstavništvo Glasbene Matice, zastopstvo Hubadove Zupe, predstavniki APZ, Zveze kulturnih društev in Prosvetne zveze, starešinstvo Sokola itd. Preostali del dvorane so večinoma zasedli delegati podeželskih in onih pevskih zborov, ki tako radi izvajajo v svojem programu dela pokojnega skladatelja. Vse glasbene ustanovo so ta koncert primemo upoštevale. Omeniti moramo predvsem upravo opore, ki je z neverjetnim razumevanjem šla pri- rediteljem koncerta na roke. Že štiri mesece je opera priredila vsak popoldne dijaško predstavo; tega popoldneva je to dijaško predstavo izjemoma izpustila. Saj se je zavedala, da bi priteguila k svoji popoldanski predstavi zaradi konkurenčne vstopnine večji dol publike. Poleg tega je izkazala opera s tem veliko uslugo tudi nastopajočemu opernemu orkestru, ki bi moral v primem, če bi se dijaška predstava vršila, nastopiti v enem dno-vu kar kritkral — pri dopoldanski generaJki, pri popoldanski dijaški predstavi in pri večernemu koncertu. Ob navdušeuom pritrjevanju je ob začetku spominskega koncerta spregovoril velikemu pokojniku v spomin predstavnik našo najvažnejše pevske ustanove, direktor konservatorija, za njim pa še direktor opere, ki sla oba v kratkih besedah orisala velezasltižna dela pokojnega skladatelja. Ob taktirki g. Sijanca se je nato začel koncert. Ni treba posebej omenjati, da so vse točke izpolnjevale izKljufino le skladbe j>okojnega Adamiča. Tako vsaka posamezna kompozicija, kakor tudi celotni program, katerega so prenašale vse tri naše radijske postaje, je vzbudil med poslušalci ogromno navdušenje, ki je bilo obenem veren dokaz veliko hvaležnosti, ki jo goji do pokojnika ves slovenski narod. Tako si je predstavljal svoj spominski koncert pokojni Emil Adamič... Od tu in tam Slavni češki pianist Firkušni je ime! koncert ob priliki sprejemanja, ki ga je priredil češkoslovaški poslanik na našem dvoru dr. Vaclav Girsa. Na teni koncertu je bil navzoč tudi knez namestnik Pavle s soprogo kneginjo Olgo, dalje predsednik vlade Stojadinovič, vojni minister general Marič, ministri Snaho, Benmen, Stošovič, Gjorgjevič, predstavniki diplomatskega zbora in tiska. Visoka šola telesne vzgoje v - Lfublfano ! Ljubljana, 15. februarja. Včeraj je bil občni zbor Zveze slovenskih lahkoatletskih klubov. Od 17 klubov Je bilo zastopanih 15. Z občnega /.bora jo bila odposlana uda-nostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. ter pozdravna brzojavka ministru za telesno vzgojo in narodno zdravje dr. Rogiču, dalje načelnikom v ministrstvu za telesno vzgojo in banu dravsko bauovine dr. Natlačenu. Na skufiščini, ki ji je prisostvoval tudi delegat Zveze g. Zofko iz Zagreba, so pretresali vse najvažnejše probleme slovenske lahkoatlotike- Soglasno je bilo izbrano vodstvo Zveae s predsednikom geometrom černetom na čedu. Daljo je bil odobren termin za lahkoatletski troboj Ljubljana-Zagreb-Bolgrad, ki bo od 27. do 29. junija na bivšem orlovskem stadionu v Ljubljani. Razen tega je bilo sklenjeno, da bo tekom sesone prirejen dvoboj Ljubljana-Graz, nato pa še dvoboj Julijska Reuečija : Dravska banovina. Svoje zahteve so lahkoatloti zbrali v posebno resolu- cijo, ki postavlja prav zanimivo in popolnoma upravičeno zahtevo: na ljubljanski univerzi naj se. ustanovi posebna stolica, ki naj bi nadomeščala visoko šolo za telesno vzgojo naroda. Resolucija to zahtevo tudi utemeljuje: v Sloveniji so za tako visoko Solo najpilmemejši terenski in ostali po-poji. Blizu so planine (zimski šport), Ljubljana ima že Jotne in zimske bazene (plavanje), imamo največji stadion v državi (lalikoatletika in gimnastika). Če se torej taka visoka šola ustanovi v Ljubljani, odpadejo vsi milijonski stroški, e katerimi bi bilo treba te šjiortne naprave šele postaviti. Slovenija najvišjo telesnovzgojno ustanovo tudi popolnoma zasluži, ker smo v Sloveniji kvalitativno in kvantitativno najbolj razviti v vseh vodilnih športih (zimski šport, plavanje, lahka atletike, gimnastika, alpinislika in kolesarstvo). Resolucijo bo Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov poslala na vsa pristojna mesta. Radovedni smo na odmev te zahteve v Belgradu. Ljubljana : Hermes 3 : 3 Nogomet fehruarja meseca 1 Hermežansko igrišče je predstavljalo pravi sarmatski pejsaž, snežno-bel in v kopninah močvarep: raajkali so samo skitski lokostrelci, čopasti pondirki in tarnajoči pesnik Ovidij. Kibici, ki so v zgodnjih popoldanskih urali naslavljali svoja zimsko obledela lica prijazivemu solncu, so zvečer, ko'je solnce krenilo zaPIočnikov stolp lezli z vratovi v suknje kakor patagonski tolščaki z glavami v perotnice; — mraz je postal prav občuten, tako, da so si zlasti noge zaželele centralne kurjave. Častno izjemo je tvoril sodnik, ki se je vedel prav obratno. Dokler je grelo močnejše solnce, se je majestetično sprehajal po igrišču v dolgi zimski suknji s klobukom na glavi, — manjkale so nit) samo še galoše in šolnini k. Pozneje pa sc je opravil rableje: odložil je suknio in teka) samo v belem sweaterju ter dolgih hlačah, kar pa tudi ni bil smrtno siguren lek proti slabemu sojenju. To nikakor ni bilo umestno, ne oprema, no stil sojenja. Tekma je bila sicer samo trening-tekma, vendar je nosila značaj javnosti, tako, da bi se bil sodnik, če so se ža igralci kot običajno oblekli, tudi lahko korektno opravil in svojo nalogo vršil manj ležemo. Tudi na treuiug-tekmi je treba soditi dobro, dovolj rigorozno in v skladu s pravili, — pa čeprav nismo v Belgradu! . Ljubljana ie spustila izza ograje moštvo, ki Jo bo predvidoma zastopalo v ligaških tekmab, Her-mes pa enajsterico, kateri namerava poveriti zaupanje v pomladanskem delu podzveznega prvenstva. Današnja tekma je pokazala, da je Hermes v zadnjem času zelo napredoval. Ožja obramba je solidna, zlasti vratar Razbornik, ki je nekajkrat z izredno spretnostjo zavračal in v kali dušil nevarnosti. Halfllnlja Je bila odlična v skupni igri, Startu, podpiranju prednje linije in zaledja ter v požrtvovalni medsebojni pomoči. Napad je z Rafkom Sveticem dobil moža, ki ga je žc dolgo časa pogrešal. Poleg dejanskega taktičnega in tudi tehničnega znanja je moštvo danes pokazalo še lepo vrlino, ki je njegov partner ni imel: požrtvovalnost, elan in tovariško jiostrežljivost v momentih, ki jim poeuinec sam ni bil kos. Ljubljana se ni razodela prav z najboljše strani. Pogačnik v vratih kajpada ni mogel ekvivalentno zamenjati Logarja, kakor tudi šiška ne Juga. Sočanu se pozna, da dolgo ni gral, isto Pujx>tu, ki je bil sredi igre sicer prav dober — s šibkimi intermezzi. V napadu se je prvi polčas uspešno uveljavil Lah, ki je drugi polčas, ker ie doltfo »i imel opravka i žogo, pošteno začutil noge. Zvezi, Jež in Slapar sta bili premalo stabilni, pogasi« tudi, premalo okretni, obdarjeni s premajhno porcijo smisla za gradnjo j skupne igre. Prav dobri sta bili krili, zlasti Pepček j v prvem polčasu. V celem pa je Ljubljanin napad pred nasprotnikovim golom vse preveč kombiniral ter s tem puščal plavt obrambi in njenim slučaj-1 £ pred nasprotnikovim golom vse preveč kombiniral ter s tem puščal plavt obrambi in njenim slučaj-ttim pomočnikom dovolj časa, da so so lahko gru- j tirali in tako vselej ustvarili neprehodno ograjo j ratkim, površno oddajanim žogam. Rdečemu mo- j štvu, našemu ligašu manjka v prvi vrsti odločnega | Starta, premišljene energičnosti v akcijah okrog j nasprotnikovega gola in fizične kondicije, brez katere težkih ligaških borb ne bo mogoče vzdržati. J Zadnji čas je, da se za to poskrbi. Tekma sama je bila brez nadaljnega prav lepa. Obe moštvi sta pokazali prav sulidno tehnično | znanje in dovolj izenačene kolektivne prebrisanosti ter odrezanosti, kar se je pokazalo zlasti v reagiranju jk> nepričakovanih originalnih domislicah posameznika. Goli so padali v temle redu: V 11' prvega polčasa je nn Janežičev pas zabil Lah 1:0 za Ljubljano. V 14' Je povišal z lepim udarcem Janežič na 2:0. V 16' pa je Deronda znižal na 2:1. V drugem polčasu jo Lah v 12' pritisnil na 3:1. Po ši-škovi in golmanovi krivdi je v 21' znižal Deronda na 3:2 in v 52' je Rafko Svetic pribil končno stanje s 3:3. V predtekmi Je rezerva Ljubljane brez težav premagala rezervo Hermesa s 5:2. Lepa papeška proslava Ljubljana, 15. februarja. Slovenska katoliška mladina j« včeraj na naj-slovesnejšl način praznovala 15-letnico papeževega kronanja. Ob desetih dopoldne je mladina, obenem s številnimi starešinami napolnila stolnico, kjer je »lavnostni pridigar generalni vikar, prošt g Ignacij Nadrab govoril o pomenu papeštva na zemlji In o razmerju vernikov do svojega vrhovnega cerkvenega poglavarja Ob veliki asistenci je daroval nato škof g dr. Gregorij Rožman potiti* fikalno sv. mašo z zahvalno pesmijo. Po sv. maši se je mladina podala v dvorano Akademskega doma. Poleg drugih odličnikov, ki so se udeležili z mladino proslave, je prispel v Akademski dom tudi škof g. dr. Gregorij Rožman. V lepo okrašeni dvorani je pozdravil zbrane predsednik Akademske zveze g. Senica, pevski zbor bogoslovcev pa ie nato zapel priložnostno Premrlovo pesem, nakar je akademik g. Fišer spregovoril o pomenu katoliške cerkve ter pri tem zlasti poudaril nejasnost današnjih dni. , V Imenu katoliškega starešinstva je spregovoril urednik »Slovenca« g Kremžar, ki je opozoril na pokorščino, ki smo jo katoličani dolžni papežu, ter na uspehe v borbi proti sovražnikom Cerkve. V vzneSenih besedah je govoril o več-nostnetn značaju Cerkve ter v rvezi s tem orisal vso njeno glavno zgodovinsko pot. Kljub vsemu preganianju in kljub trenutnim slabim voditeljem je Cerkev ostala vedno zmagovita, ker je neraz-ruSljiva. Govornik je prešel nato na izvajanja o Katoliški akciji, ki je življenjske delo sedanjega papeža. Z velikim odobravanjem pa je bila nato sprejeta brzojavka, ki so jo prireditelji naslovili na apostolskega nuncija Pelegrinettija v Belgradu. V njej se izraža katoliška mladina s svojim starešinstvom apostolski stolici stalno in trajno vdanost. Lepa slovesnost je bila zakljurena s pape-t ško himno »V prestol slave vekovite«, ki so jo. i stoje peli vsi navzoči. Občni zbor zgodovinskega društva Maribor, 14. februarja. V Čitalnici Študijske knjižnice se je vršil danes dopoldne občni zbor Zgodovinskega društva, ki ga je vodil zaslužni predsednik, znani štajerski zgodovinar dr. Kovačič. Občnega zbora ee ie sicer tudi to pot udeležila običajna peščica mariborskih kulturnih delavcev, zato pa je bil za presojo kulturnega nivoja v Mariboru pomembnejši, kakor marsikatera sijajno obiskana prireditev. Poleg dr. Kovačiča, ki je podal v splošnih obrisih razvoj in napredek društva, so poročali &e tajnik prot. Baš, blagajnik Vrabl in knjižničar Glaser-_2animiva so bila slasti izvajanja tajnika prof. Baša, ki ja govoril načelno o vlogi znanstvenih organizacij, po- pisa pripravilo tu . ter Narodnopieno gradivo Roža. Društvo vrši s pičlimi dohodki in skromnimi podporami veliko in važno znanstveno delo- Celjske novice Celje, !4. februarja. Gledališka družina v Celjn pripravlja uprizoritev Jurčičevega »Deaotaga brata« z glasbenimi vložki narodnih pesmi. Iz športnega življenja. Turistovski klub Skala je imel sinoči 6voj redni letni občni zbor. Za predsednika kluba le bil izvoljen g. Landsteter, za tajnika g. Zorn Vili, za blagajnika pa gdč. Cepaš Aniea. Danes popoldno ee jo vršila na Glaziji v Celju prijateljska tekma med ŠK Amaterjem iz Trbovelj in SK Celjem. Zmagali so Celjani s hazenskim rezultatom 14:1, polčas 3:1. Po poteku igre pa je rezultat privisoko izražen, Celjanom je pomagala sreča, poleg tega je Amater vso tekmo igral le z 10 igralci. Predtekma med rezervo Jugoslavije in Silen vihar na skrajnem severnem delu Dalma-runske obale ie bil predvčerajšnjim. Najnevarnejši je bil veter ob’ Ugljanu in Dugetn otoku in na prelivu med otokom Pagom in celino. Ob tem času je plovila velika tovorna jadrnica »Sv. Nikolaj«. Posadka se je prizadevala, da bi spravila jadrnico kje na varno. Vsi napori po so bili zaman. Vicok val je jadrnico prevrnil, z njo vred pa se je znašla v valovih tudi posadka, ki ji je po silnih naporih le utrpelo, da se je s plavanjem rešila na kopno. Jadrnico je veter odnesel proti otoku Visu. Na po; moč je odšla takoj ladja »Spasilac«. Koliko se ji je reševanje posrečilo, še ni znano. V spomin Matije Gubca in bratov Antona in Stepana Radiča je bilo včeraj v Karlovcu inanife-stacijsko zborovanje, ki so ga priredili pristaši Hr-vatekega kmečkega pokreta. Tega zborovanja se je udeležilo kakih 3000 liudi, bilo pa je na njem tudi okoli 20 narodnih zastav, ki so jih prinesli v Karlovec iz sosednih krajev. Število zavarovancev pri OUZD v Ljubljani je bilo letos meseca januarja precej večje kot lansko leto. Zavarovanih članov je bilo letos v tem mesecu 6S56 več kakor lani v tem času. Zanimivo jc posebno to. da je v zadnjih mcsecih, posebno od do cembra 1930 naprej začela rasti zaposlenost tu Ji v gozdarski industriji, in se ta zaposlenost že precej približuje stanju, ki je vladalo 1934 leta. Sentifinalno kolo za državno prvenstvo v šahu je bilo včeraj v Ljubljani. Igrala sta šahovski klub Ljubljana in šahovski klub Karlovec. Z znatno premočjo je zmagala Ljubljana, ki je dosegla 5 in pol roiervo Colja jo končala i 3:3, polčas 2:2. točk, dočim je dosegel Karlovec le dve m pol točki. Po dosedanjih rezultatih 6odeč, ec bosta v finalni borbi skoraj gotovo sprijela šahovski klub Ljubljana in šahovski klub Belgrad, kakor je bilo to ie. lansko leto. Dočim je prvenstvo padlo lansko leto v roke Ljubljani, je letos stvar dvomljiva. Ljubljančani imajo sicer izglede, toda to samo v slučaju, če med Belgrajčani ne bodo nastopali mojstri (dr. Trifunovič, Tot, Konig, Tomovič, itd.). Minister za gozdove in rudnike Djura Jankovič je prispel včeraj dopoldne v Ljubljano ter jo nadaljeval takoj vožnjo v Kranjsko goro, kjer se je nastanil v hotelu »Erika«. Tu bo s svojimi sinovi ostal nekaj dni ua oddihu. Z odlokom gospoda ministra za notranje posle z dne 11 februarja 1937. III. br. 4710 je bil postavljen za člana banskega »veta Dravske banovine za mesto Ljubljana na mesto umrlega člana g. ing. Suklje-ja Milana, gospod dr. Golia Adolf, tajnik Zveze inUustrijalcev v Ljubljani. Konferenca gospodarskega sveta MZ se bo danes začela v Dubrovniku, kamor je že prispel minister dr. Vrbanič ter člani romunskega in češkoslovaškega zastopstva. Kakor znano, so pretekli teden delale v Belgradu posamezne komi3ije, prometni zrakoplova, zdravstvena, Mistična in trgo-vinško-carinska.O vsem tem, kar so razpravljalo omenjene komisije, se bo govorilo in končno skle palo na konferenci v Dubrovniku. Giede izvoza naše pšenice je ob tej priliki minister Vrbanič pov-daril, da je velika težnja sedanje vlade tudi v tem, da se ta izvoz usmeri preko naših jadranskih pristanišč. Te svoje težnje bomo skušali uresničiti kolikor mogoče tudi v bodoče. Električno luč hočejo napeljati na v« srednje dalmatinske otoke, kakor kaže v zadnjem casu posebno pospešena tovrstna akcija. Svoj čas »o name-ra vali elektrificirali pred vsem otok Brač, za pa tudi še nekaj ostalih dalmatinskih otokov. Zaradi nekih zaprek se z delom za enkrat še xu moglo začeti. Ker smatrajo, da je vprašanje elektrifikacije vseh dalmatin. otovkov velike važnosti, se je sedaj banska uprava v Splitu odločila, da skltcc širšo anketo, ki naj bi poizkušala čim prej prineeti vsej nekaj zaželjenih uspehov. Za naš tujski promet, ki je v veliki meri usmerjen ravno na te otoke, še bolj v poletnih mesecih kot pa pozimi, električna luč tod gotovo ne bi bila škodljiva. Smučarska nedelja. Po dolgem času smo doživeli včeraj zopet lepo vreme. Dasl v ntžlnah ni nikjer snega, so imeli izreden užitek tisti smučarji, ki so se podali na Gorenjsko, posebno v Kranjsko goro, v Planico itd. Tod je smučarjev kar mrgolelo. Večinoma so WH Ljubljančani, vmes pa tudi precej Zagrebčanov in celo Belgraj&mov. Vsi so bili z včerajšnjim dnem izredno zadovoljni. me j« uu « . * v- • — Madjare. — s svojo izborno tehniko posebno pred vrati. Jugoslovanskemu moštvu je zmešal štrene, vsaj nekoliko tudi zelo razmočen teren, na katerem se kar niso mogli znajti. Treba je pau biti pripravljen na vse. Akademsko smučarsko prvenstvo, posebno alpska kombinacija, bo, kakpr smo že poročali, letos kot mednarodna prireditev, na katero je Akademski športni klub povabil tudi številne Inozemsko akademske reprezentance. Sedaj so sprejeli prireditelji odgovor avstrijskih smučarjev, da se oni tekmovanja v Jugoslaviji ne udeleže, ker se Jugoslovani niso udeleži prvenstva v Zeli am See. To je vso posledica belgrajskih kreditov, ki so odobreni, a prihajajo v Slovenijo potom, ko so prireditve, za katere so namenjeni, 2e končane... Tudi Švicarji so odgovorili, da se tekmovanj v Jugoslaviji no morejo udeležiti, češ da je njihovo prvo moštvo v Ameriki, dočim druge garniture nočejo poslati. Pač pa zagotavljajo, da se bodo gotovo udeložlli jugoslovanskega akademskega prvenstva prihodnje leto. Med najvnrnejšo čitalee naših listov spadajo gospodje v Knaflievl ulici. To nam dokazuje »Po-nedeljsko Jutro«. VaJn« *a obiskovalce velesejmov v Leipzigu, Pragi in na Dunaju. Za »Putnikov< izlet z luksuznim, udobnim, kurjenim avtokarom, ki se vrši od 28. februarja do &. marca t. I. je odobren ** udeležence kolektivni vizum In oprostitev od predložitve davčnega potrdila. Izkoristite to nadvsa ugodno priliko za ogled svetovnih velesejmov. Bivanje v Leipzigu 3 dni, v Pragi 2 dni in na Dunaiu 2 dni. Prijave je najkasneje do 17. febr. oddati pri >Putniku«, Maribor, Aleksandrova 35, telefon 21-82, kjer se dobijo ostale informacije, iu prospektu Kdor nima prilike ali pa tudi možnosti, da bi se vozil po morju, si tudi težko predstavlja slabost, ki človeka obide, kadar je na ladji in se ta začenja pomikati na morsko pot. Človeka, ki take vožnje ni navajen, skoro vsakega obide neka slabost, ki so ji dali ime morska bolezen. Ta bolezen ne dela skoraj prav nikakšnih izjem, ker je pač nekaj čisto svojevrstnega, na kar človek ni navajen. Začeli pa so se takoj nekateri pečati z mislijo, kako bi tudi tej nevšečnosti napravili konec. Kdor hoče zdraviti kakšno bolezen, se mora pač zavedati, da je največkrat odločilnega pomena pri tem, da najprej ugotovi, zakaj je ta ali ona bolezen nastala. Da bi morska bolezen nastala zaradi česa drugega, kakor zaradi nenavadnegn zibanja ladje po morskih valovih, je skoro izključeno. Človek ima pri tem neki vtis, kakor da se ne počuti prav na trdnih tleh. Če se hočemo torej iznebiti posledic tega zibajočega nihanja, ga je treba na kakšen način, naj bo kakorkoli, uničiti. Za to pa je treba posebne iznajdljivosti. Te iznajdljivosti pa je imel dovolj neki inženir, po imenu Halem. Izumil je posebne vrste blazino, ki ima v svoji notranjosti nekakšne špiralaste zavoje. Ako kdo, ki so vozi z ladjo, sedi na taki blazini, se giblje ravno v nasprotni smeri, v nasprotnem smislu, kakor pa nihaji, ki prihajajo od zibajoče 6e ladje. Na ta način je gibanje ladje z umetnim sredstvom popolnoma uničeno in človek sploh nima vtisa, da “se z ladjo vred zTblje. Kakor' vsak nov izum, tako so seveda tudi tega najprej poizkusili v največji tajnosti, v lajnosti pa zaradi tega, ker se nihče ne mara s svojo zamislijo o kakšnem novem izumu osmešiti, kar bi se po njegovem mnenju zgodilo, če bi se poizkus ponesrečil. Pravijo, da so že takoj prvi poizkusi dali odlične uspehe in pravijo tudi, da imajo ta novi izum že na razpolago na nekaterih ladjah, to pa za sedaj šele za tiste potnike, ki zaradi svoje občutljivosti za morsko bolezen 'pridejo celo v življenjsko nevarnost. Tudi to se je namreč že večkrat zgodilo, da je tu pa tam kdo celo umrl na tej bolezni. Kakor kaže, na toin polju smrt no bo več kaj prida požela. Obvestila Pianist Huda Firkuint/, ki koncertira v petek zvečor v voliki filharmonični dvorani lmn naslednji spored: Bach: Tokata in fugra v c-molu, Chopin: Sonata v h molu op. 58. Prokofjev: Tocntu, Suk: Uspa vanka, Debuss}-: 7,e Puerta del Vino, Struvinski: Etuda, Liszt: Pozabljen valček in Meflstov valček. Vstopnice po običajnih cenah v Matični knjigarni. O temi sUntaost človetkeoa livljenja* bo predaval dr. Eedor Mikič. Sef biometrlčncga zavoda v Zagrebu. Predavanje bo pod okriljem Priroslovnoga društva v torek 1«. t.. m. ob 18 v mineraloški predavalnici univerzo. Vstopnina 4 Din, za dijako 2 Din. Frak - čudo sredi Moskve Kljub vsem žalostnim dogodkom, ki se danes dogajajo po V6ej Rusiji in o čem drugem, kakor o težko resnih časih pač ne morejo pričati, se še vedno dobi kakšna stvar, ki v ta vrtinec ruskega življenja skoro ne spada, ker je že na prvi videz le preveč smešna. So namreč tudi tam takšni ljudje, ki jim vsi sedanji ruski javni dogodki ne delajo bogve kakšne skrbi, to pa ravno zaradi tega morda, ker se ti ljudje čutijo dosti vame, da bi pred kom padli v kakšno nemilost. Pa to niso morda le bogatejši ljudje, ki si privoščijo kakšno posebnost, takorekoč celo zabavo, ki si jo drugi ne morejo. Celo krojači so med njimi. 0 teh pač ne bo nihče dejal, da so kakšni veliki magnati. Pa je vendar ravno neki krojač v sredini Moskve poskrbel zadnje čase za neko čisto svojevrstno zabavo. V svojo izložbo ob prometni moskovski ulici je razstavil — frak. Ta frak je vzbudil pri vseh meščanih, ki so hodili mimo te izložbe, veliko senzacijo. Glas o tem fraku je šel od ust do ust in bilo je čedalje več onih, ki so nalašč zaradi njega hoditi tod mimo izložbe. Moskovčani namreč že leta in leta niso videli fraka in se je zato vse izpraševalo, kaj naj naenkrat pomeni ta pojav v krojačevi izložbi. Moda ima pa svojo moč, tako da skuša pač potegniti za seboj posebno premožnejše ljudi, ki si lahko tudi omislijo kaj svojevrstnega. Neprestano so hodili k dotičneinu krojaču ljudje, ki bi radi kupili to že davno v Moskvi nepoznano obleko. Že takoj prvi dan je bilo takšnih interesentov okoli 180. Toda do danes, pravijo, ga še ni nihče kupil, to pa zato ne, ker je predrag. Nič manj ga ne ceni krojač kot samo — 30.000 Din našega denarja. Pač draga je ta posebnost, če pa jo bo kdo le kupil in bo zaradi nje tudi v resnici srečen, potem bo pa to še večja posebnost. Vsak ima pravico, da si poišče svojo srečo, zakaj bi ne imel te pravice tudi Rus, ki je pač ni manj potreben. Rekordna starost štorklje Kako veliko starost dosežejo ptiči, o tem navadno ni posebno veliko znanega. Je pač to vprašanje, ki zaradi današnjih težkih časov, ko je drugih misli in skrbi dovolj, ni predmet kakega večjega zanimanja. Držalo bo pač, da ptiči ne žive prav preveč dolgo, vsaj večina ne, ker so ali preveč občutljivi za vsako zanje neprijetno spremembo ali pa so že ustvarjeni tako, da jim je tok življenja krajši, kakor kakšni drugi živali. Vseeno pa vemo, da pri navadnih okoliščinah nekaj let le vzdrže. Tudi če bi hoteli zasledovati, koliko časa kak ptič, ki živi zunaj v naravi, ostane pri življenju, bi se gotovo dostikrat zmotili, ker je ptiče med seboj zelo težko ločiti, čeprav je eden star že nekaj let, drugi pa je šele komaj sfrčal. Dostikrat pa se zgodi na pr. pri lastovkah, ki se leto za letom vračajo na spomlad nazaj v svoje lansko gnezdo, da j#reteče precej let, da jih zmanjka. Posebno na deželi jih sem pa tja kdo zaznamuje na Japonksi cesar Hirohito gre k paradi na svojem priljubljenem belcu. Lindbergovo letalo, s katerim je slavni letalec letel V Egipt. ta način, da jim priveže okoli nožič tanko nitko, ki naj služi za kontrolo, če se bo ista lastovka zopet vrnila nazaj. Med selivkami pa so tudi štorklje. Pred nekaj dnevi so našli na Madžarskem v bližini mesta Kapošvara nenavadno staro štorkljo, ki je poginila iz sicer neznanega vzroka. Na nogi je imela kovinast obroček, na katerem je bilo napisano, da se je zlegla pred 36 leti. To je za ptico skoraj neverjetna starost, vendar ni vzroka, da bi o teh 36 letih kdo podvomil. Je pa to prvi primer, da so tej vreti ptic ugotovili tako visoko starost. Našli so 5000 let staro mumijo V Egiptu odkrijejo vedno kaj novega, posebno kakšno zanimivost iz stare egipčanske zgodovine. Dosti takšnih stvari hranijo najbrže še v sebi ogromni spomeniki, piramide, sfinge ali vsaj mesta, ki se nahajajo v okolici teh svojevrstnih stavb, v katerih 60 stari Egipčani pokopavali svoje vladarje in druge odlične osebnosti. Mrliče so, kakor je gotovo znano, balzamirali in napravili tako mumije, ki so 6e v velikem številu ohranile celo do današnjih dni. Sedaj je neki mladi angleški arheolog našel zopet neko mumijo, ko o njej pravijo, da je še izza časa, ko je vladala v Egiptu prva vladarska rodbina. To je mumija guvernerja Babue, ki je živel v času vladanja Azaba V., ki je bil vladar iz prve egiptovske dinastije. Grobnica, v kateri so našli to mumijo je torej stara okoli 5000 let, kajti dognano je baje že. da je bila zgrajena okoli leta 3200 pred Kristusom. Na njej se vidi, da ni bila ves ta čas pozabljena, ker jo je moral v teku zgodovine že nekdo oropoti vseh dragocenosti, ali vsaj glavnih. Mumija je brez glave. Roparji so najbrže glavo zato odrezali, da so mogli stafeniti z vrata dragoceno ogrlico. Poleg nje pa so našli tudi še mnogo drugih stvari, ki jim strokovnjaki pripisujejo velike umetniške vrednosti. Važno! Novo Dr. IVAN PREGELJ Osnovne črtice Književne teorije broširano Din 24'— Dr. ANGELA PISKERNIK Slovarček slovenskega In nemškega tezlka s slovniškimi podatki za Slovence broširano Din 20'—, vezano Din 30’— JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA v Ljubljani Morske bolezni ne bo več Zaradi smrti žene v samoto sredi V nekaterih večjih indijskih časopisih je pred dnevi izšel oglas, ki je vzbudil posebno pozornost čitalcev. V njem namreč piše, da si nekdo želi odkupiti osamljen otok, po možnosti nekje daleč sredi morja. Ni dolgo ostala tajnost, kdo je ta človek, ki si išče mirnega življenja sredi oceana, pač pa je kmalu tudi postalo splošno znano po vsej Indiji, zakaj si on tega svojega novega bivališča želi. 27 letni miljarder Proful, ki je dal v časopise omenjeni oglas, je pred kratkim izgubil svojo mlado ženo. Pobrala mu jo je neizprosna smrt še v njenih najlepših letih. Ta udarec, ki mu ga je zadala usoda, ga je tako potrl, da je 6klem' umakniti se iz hrupnega življenja in oditi nekam v samoto, kjer bi preživel še ostala'svoja leta. Ta njegova ljubezen spominja na ono iz kakšnega romana. Vanj se je zaljubila hčerka nekega indijskega maharadže, ki bi jx>stala naslednica te vladavine. Smatrali so jo za naibogatejšo prince-zinjo na vsem Vzhodu. Tudi Paul se je vanjo nesmrtno zaljubil, in vse je kazalo, da ne bo ni kakšne zapreke, da bi se vzela. Toda, takrat, kadar je na videz vse lejx>, tedaj že pridt kaj vmes. Tako je bilo tudi tu. Njeni starši so bili proti temu, da bi se hčerka poročila s kom drugim kot s kakšnim bogatim maharadžom Hčerka pa je bila že toliko zaljubljena, da je vse materine predloge zavrnila in ni hotela niti slišati o kom drugem, kot o njenem Profulu. Starši 60 jo od tedaj naprej držali jjod 6trogim nadzorstvom in jo imeli tako- morja rekoč zaprto Vendar pa se je hčerki posrečilo, da je obvestila Profula jx> neki svoji prijateljici, v kakšnem fioložaju se nahaja, in ga prosila, naj jo osvobodi. To se je mlademu miljarderju tudi posrečilo, saj je imel tudi dosti sredstev na razjx>lago, da je lahko tudi koga podkupil; da mu je jaomagal izpeljati njegov načrt. Ko jo je osvobodil, sta se takoj fiodala k prvemu duhovniku, ki ju je r>oročil. Ko so starši videli, da ne morejo ničesar več ukreniti, ker je že bilo vse prejaozno, so privolili v zakon, ki je bil od tedaj naprej še bolj 6rečen. Prepovedano je bila samo Profulu, da bi se ptojavil kdaj na indijskem dvoru. Preteklo leto je mlada žena nenadoma zbolela. Mož je žrtvoval vse, da bi jo ohranil pri življenju. Zato jo je tudi peljal v London, da ji preskrbi najbolj veščih evropskih zdravnikov. Toda, vse ni nič jaomagalo. Morala je umreti. Govorilo se je dosti o tem, da je umrla zaradi nekega strupa, ki so ji ga zadali njeni starši. Kaj je v resnici bilo, je težko reči. Ko so mlado ženo v Londonu pokopali, se je Proful vrnil nazaj v Indijo. Ker pa nima več namena družiti se z ljudmi, ki jih dolži, da so jx>v-zročili smrt njegove ljubljene žene, se je odločil za samotno življenje, ki ga namerava preživeti do zadnjega na osamljenem otoku kjerkoli, samo da bo daleč proč od ljudi, posebno pa daleč proč od Indije. Svet na Jahorini planini, kjer so sedaj smuške tekme za jugoslovansko prvenstvo. M. Candie: Vihar nad Kitajsko Nekaj dni pozneje sem pokazal generalu prav tisti voz, toda to pot je imel mogočno pe-teroglasno trobento. Cena se je seveda zato zvišala za dva tisoč dolarjev. Otročje veselje, ki je razsvetlilo generalu obličje, ko ie poslušal trobilo, je bilo hkratu smešno in ginljivo. Ves navdušen je general naročil takoj pet avtomobilov te vrste. Toda pet dni pozneje so japonske čete vojsko generala Tanga do zadnjega moža uničile. Premagani general pa nima več denarja, da bi kupoval avtomobile, tudi če so opremljeni s peteroglasnimi trobili... General Čang ali plačana nepoštenost V zadnjih petindvajsetih letih je kakih sto roparskih generalov storilo vse, kar je bilo v njihovih močeh, da bi z najrazličnejšimi sredstvi in na najrazličnejše načine izgubili Kitajsko. To se jim je tudi posrečilo. Štiristo milijonov Kitajcev je udano prenašalo državljanske in druge vojne. Včasih pa se je zgodilo, da so kakega kmeta oropali neštetokrat. Ko so mu pobrali zadnjega vola, ko so mu spet opustošili polje in požgali žetev, j'e sklenil, da bo vloge zamenjal. To se pravi, da je začel sam ropati. Postavil se je pod zastavo kakega generala, postal je ropar ali vojak. To sta na Kitajskem dva poklica, med ka-terami ni velike razlike. Danes ni na čelu Kitajske države nobenega politika, ki bi ne bil začel kot general. V tej zmedi je general Cang ena najbolj karakterističnih postav. Od tistega dne, ko so starega Čanga, bivšega poglavarja roparske tolpp, imenovali za guvernerja v Mandžukuu, se pričenja njegov čudoviti dvig. On je razumnejši in spretnejši kakor tolpa stremuhov, ki vodi državo neizogibno v propad. Že to, da si je za plen izbral to pokrajino,' Mandžukuo »deželo obilja«, priča o premetenem duhu. Vojne stanejo Čanga bajne vsote, vojaški izdatki predstavljajo 92 odstotkov njegovega proračuna. Kadar živi z vsem svetom v miru, zaposluje svojih 250.000 vojakov kot »makovo policijo«. Vojaki hodijo v malih skupinah po vsej pokrajini in iščejo dragoceni mak, iz katerega pridelujejo opij. Če najdejo kakega kmeta, ki prideluje mak brez tajnega vladnega dovoljenja, mu nalože kazen, ki ga mora uničiti. Ko mak, odnosno njegovo smolo pobirajo, je mobilizirana vsa vojska, ki nadzoruje delo in prevoz do najbližjega pristanišča. Surovi opij prodajajo inozemskim družbam, ki ga predelajo in ga potem prodajajo nazaj v Mandžu- j rijo. Ta jalova trgovina obubožava deželo, toda strahovite uvozne in izvozne takse polnijo blagajne generala Čanga. Čang pa kot previden človek, ki gleda v bodočnost, nalaga vse te svoje dohodke v National City Banko v New Yorku. ] Na višku generalovega blagostanja m za- služkov se pa zgodi, da Čang umre. Med Pekingom in Mukdenom eksplodira v vlaku, s katerim se je general vozil v salonskem vagonu, dober naboj dinamita. Kdo je napravil atentat? Japonci, ni nobenega dvoma. Vse generalovo imetje, pokrajino, palačo, vojsko, žene in bančni račun podeduje njegov sin, ki mu je kakor očetu, ime Čang. Edino dve stvari sta, ki mu jih njegov oče ni mogel zapustiti: njegova energija in njegov pogum. Ko Japonci zasedejo Mandžukuo, postane položaj mladega Čang Su Lianga nevzdržen. Umakne se v Peking. Ko se sovražnik približa glavnemu mestu, Čang mlajši, razglasi: »Boj do zadnjega moža!«, toda že naslednje jutro ga ni več v mestu. Izvedo, da je s svojimi tajniki in z ženo odletel v Šangaj. Ta beg so dolgo časa pripravljali: ko je general kupoval mogočno letalo, je v pogodbi postavil pogoj, da mora avion leteti iz Pekinga v Šangaj, ne da bi se mu bilo treba med potjo ustavljati. Oblasti v Šangaju mislijo, da je kljub neozdravljivi brezbrižnosti kitajskega prebivalstva pametno, da se maršalov prihod prikrije. Tako mladi Čang lahko brez ovire zasede svojih triindvajset luksuznih kabin, ki si jih je naročil na parniku »Conte Rosso«. Tako se čez nekaj časa lahko raduje v Italiji s čisto vestjo nad petindvajsetimi milijoni zlatih dolarjev, ki mu jih je zapustil oče. Ob njih spoznava tisto, čemur ponavadi pravijo »mučne ure izgnanstva«. Tiste dni, ko se je maršal Čang zibal na morju, je Peking preživljal tesne ure: Ubežnikova vojska, ki so jo Japonci potolkli, se je razlila proti mestu. Še nekaj dni, pa bo ta razuzdana, sestradana tolpa pred mestnimi vrati in bo požgala, oropala in poklala vso pokrajino okoli Pekinga. Mednarodno mesto v Pekingu je bilo te dni v obsednem stanju, vsi vhodi so bili zavarovani z bodečo žico in s strojnicami. Njegovi prebivalci so preživljali strahotne dneve iz boksarske vojne. Nekega dne so japonska letala letela nad mestom in metala na Peking proglase. Pobral sem enega. Proglasi so Kitajcem pripovedovali, da prihajajo Japonci kot prijatelji, da jih rešijo zločinskih generalov in uničujočih davkov. Okrog mene so ljudje prebirali te obljubljajoče besede v najpopolnejši brezbrižnosti, ki si jo morete misliti. Nekaterim se niti ni ljubilo, da bi proglas prebrali. Videli so že preveč osvojevalcev, ki so sledili drug drugemu v tem mestu, da bi gojili kake nade, da bo kateri zdaj boljši. (Nadaljevanje.) Čez nekaj dni boste brali: Beg čez Azijo Spomini slovenskega u.etnika J. Jurce »Slovenski dom« uhaja vsak dHavnih nbl2 Mesečna naročnina 12 Din za inozemstvo 2S Din Uredništvo Kopitarjeva ulica 6/TTL Telefon 2994 tu 2990. Uprava; Kopitarjeva 6. Telefon 29» Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; EL Cfii Izdajatelji Ivan Bakovoo. Urednik; Jože Kožifiek- P PJa *