ZBOR ZDRUŽENEGA DELA O GOSPODARJENJU
Številke ne kažejo dobro
Čeprav so organizadje združenega dela kani ¦ primeijiivi z letom dni po-prej povečale količinski obseg proi-zvodnje za 1,6 odstotka, ceiotni pri-hodek za 29 odstotkov in dohodek za 23 odstotkov, so posiovni rezattati tega lcla slabši od ieta 1981. Zaradi nengodnih gospodanskft razner lani več oidov nd doeeglo načrtovanega koKdnskefa obsega proizvodnje. V tovarnah so se dnevno spoprijemali s pomanjkanjem sorovin tako s tujega kot z domafega trga, UU pa so še
drugi radogi (kot na primer zamrz-njene cene). ki niso spodbajalr k po-večanja proizvodnje. Pomanjkanje reprodnkdjskega maleriala je pov-zročilo ponekod tudi zastoje v proi-zvodnji. (V Žitu, tozd Mlini so na ta račun izgabil! preko 150 obratoval-nih dni.)
Kot kažejo številke o gospodarje-nju za prva dva meseca, letos ne mo-remo pričakovati niti tako dobrih re-zultatov kot so bili lanski. Neugodna gibanja se nadaljujejo; količinski obseg proizvodnje se je v prvih treh mesecih letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšal za 7,4 odstotka, znesek izgub se je povečal za 32 odstotkov, izvoz je pod načrto-vanim, pada akumulativna in repro-duktivna sposobnost gospodarstva, narašča kratkoročno zadolževanje, nezadovoljiva so delitvena razmerja pri razporejanju dohodka.
GLAVNA NALOGA IZVOZ
Izhod iz zagatnega položaja vidijo ozdi v povečanju izvoza in nadomeš-čanju surovin, kupljenih na konver-tibilnem trgu, s tistimi, nabavljenimi na klirinškem področju. Nekateri ozdi so tudi že pripravili načrte var-čevanja z reprodukcijskim materia-k>m in energijo; dmgi so se preusmc-rili na izdelovanje izdelkov, ki zahte-vajo večjo stopnjo obdelave (Ellux).
Glavna naloga slovenskega go-spodarstva, in s tem seveda tudi na-šega občinskega, je izvoz. Vendar z izvoznimi rezultati letošnjega leta ne moremo biti zadovoljni. Če v letoš-njih izvoznih načrtih upoštevamo tudi tozde Slovenija cest-Tehnike, potem bo naše gospodarstvo izvozilo za 13 odstotkov manj blaga kot lani. Kolikor pa odmišlimo te delovne or-ganizacije, se bo občinski izvoz v primerjavi z lanskim letom povečal za 19 odstotkov, kar je v skladu z repu-bliško in občinsko resolucijo. Tozdi Slovenija cest-Tehnike so namreč v prejšnjem letu realizirali kar 42 od-stotkov vsega izvoza naše občine, letos pa to ne bo več mogoče. Skrb zbuja tudi dejstvo, da 98 odstotkov izvoza naše občine sloni le na trinaj-stih organizacijah združenega dela.
Po podatkih, ki jih je zbral naš komite za družbeno planiranje in dnižbenoekonomski razvoj, je izvoz v prvih dveh mesecih letošnjega leta za 48 odstotkov tnanjši kot v istem času lani in znaša le 7 odstotkov načr-tovanega celoletnega izvoza, moral pa bi znašati, če bi btl enakomerno porazdeljen skozi vse leto, kar 18 od-stotkov.
KAKŠNI BODO POGOJI POSLOVANJA V LETU 1984?
Predstavnik sveta za družbenoe-konomski razvoj pri predsedstvu OK SZDL je povedal, da je njihov svet gradivo, ki je bilo osnova za delegat-sko razpravo, ocenil zelo dobro; po njihovem mnenju tako kvalitetnega gradiva v naši občini še ni bilo. Svet je tudi opozoril na ugotovitev, ki je
sicer zapisana že v gradivu, povedala pa jo je v uvodnem govoru tudi Nina Jevšnik, predsednica našega komi-teja za družbeno planiranje in druž-benoekonomski razvoj, da je občin-ski izvoz preveč odvisen le od ene same delovne organizacije (Slove-nija ceste-Tehnika). Škodljivo je mišljenje, da so delovne organizaci-je, ki iz\'ažajo, prikrajšane pri do-hodku in v slabšem položaju nasploh. Po mnenju sveta bi morali biti delav-ci, zaposleni v ozdih, ki izvažajo, bolje nagrajevani in stimulirani za svoje delo. Nevzdržno je tudi to, da delovne organizacije še zdaj nimajo izplačanih ozvoznih spodbud za prve tri mesece letošnjega leta in jih zato ne morejo zajeti v poročilo. Zahte-vati bi tudi morali, da združeno delo še pred koncem tega leta ve, v kakš-nih pogojih bo moralo poslovati leta 1984.
VLOŽITI VSE NAPORE ZA IZPOLNITEV PLANOV
K besedi se je oglasil tudi delegat IzoHrke, ki je opozoril na to, da je na poslovanje nemogoče vplivati samo z gospodarnim ravnanjem. Delegat iz Gradisa je podrobno orisal težje ra-zmere v tej delovni organizaciji. Konferenca BTC je menila, da obravnavamo lanskoletne gospodar-ske rezultate nekoliko pozno in da je tako v gradivu kot v razpravi nego-spodarskemu področju namenjeno premalo pozornosti. Predscdnik naše občinske skupščine Niko Lukež pa je dejal, da je naša glavna pomanjklji-vost v tem, da kljub težkemu polo-žaju nimamo razvojnih načrtov.
Delegati so med drugim podprli predlogc sklepov izvršnega sveta, naj vsi ozdi, ki ne izvazajo in tega tudi še ne načrtujejo, pregledajo svoje mož-nosti na tem področjii; tisti, ki plani-rajo letos manjši izvoz, kot so ga imeli lani, pa naj preučijo, če je mo-goče spremeniti plan in povečati izvoz. Ker je le 14 ozdov do sedaj pripravilo programe delovanja v po-slabšanih gospodarskih pogojih, so delegati pozvali vse tiste, ki pričaku-jejo motnje v spolovanju, da pripra-vijo načrte in v njih predvidejo ukrepe za njihovo ublažitev in od-pravo.         •                         D. J.