Katolišk cerkven list«
Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsacega mesca na celi poli, in velja po posti za celo leto 3 zid., za pol leta I eld. 60 kr.. v tiskarnici aprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik. izide Danim dan poprej.
Tečaj XVIII.
V Ljubljani 1. listnpatia 1SH5.
i Asi 31.
Masnih pri a Uar Ju.
D v »j no darilce. pastirjemin k r i s t j a n s k im o v č i ca m ob ene in. XVIII.
(Konec.) Zadnji evangelj zdaj broni. Tc spominja, v trni brat! De učenci »o poslani Po vsem svetu oznanvat. Vse narude so učili; kdor bo v en al. kerst prejel. Njega se taospod usmili . Svojo dušo bo otel.
Ko mašnik verno ljudstvo prekriža, se na evangeljsko stran a 11 a i j a poda, altar iu stbe prekriža iu reče: Gospod z rami." Strežnik od verne: „In s trojim duhom/' Mašnik na dalje reče: ,,Začetek sretega evangelija po Janezu aii pa: \asledorauje sretega erangelja po Mateju. Marku, Luku ali Janezu.'' Iu strežnik odgovori: „Slara tebi. Gospod.'' Ce mašnik ne bere evangelija svetega Janeza, takrat vselej strežnik mašile bukve prenese. Glasi se pa evangeli svetega Janeza tako-le: „1* začetku je bila Heseda , in Heseda je bila pri Hogu. in Hog je bila Heseda. Ta je bila v začetku pri Hogu. Vse je po njej storjeno . in brez nje ni nič storjenega, kar je storjenega. I njej je
•) 3. Ileindc circulum perticiens accedit ad eornu Kvangelii. ubi dieto: ..Dominus vobisrutn" et responso a ministro : ..Et rum S pri tu tuo". sinistram super altare, vel Missale. si pro-prium Kvangelium legendum sit. extensam deponit. et pollicc devtero. junetis ac evtensis reliquis quatuor digitis. sisrnans parvo signo Crucis Altare. vel librum, si adsit cadam intelli-gibili voee dieit: ,.Jnitium -f vel Se^uentia f S. Erangelii•• et dum minister respondet: ..(Storia tibi Domine. eod»'m pol lice signat se in fronte, orc et peetore, sinistra interim infra ipeum peetus posita. Postea junetis manibus ante peetus Evangelium convemes legit eodem modo, quo pi imuni. Cuiu vero pervenerit ad verba illa: ,.Et Verbum caro fortum est-'. vrl similia. manibus liinc inde super Altare positis. tinico genu versUs eornu Kvangelii Heetit. ac mo* soreens Kvangelium usque ad finem pioscquitur. ut prius. Dieto Kvanselio non osculatur librum. si co usus sit; missale vero sie claudit. ut dorsum ejus respiciat eornu Kvangelii. et deinde vadit ma nibus junetis ad medium Altaris. Kinito Kvangelio dieit minister: ,.Dco gratios••
i. (Juilius omnibus absolutis, Sacerdos Ca rt;, prius Cruci reverentia. aecipit Calicem ita. ut apertura Hur.-ae eum respiciat. partc veli anterinri super ipsam revoluta. posleriuri vero plan>; deflua toitim Calicem tegente . ambabu- manibus, sinistra per nodum. de\t»ra eitensa llursae sup« rpo»ita. nc qu;d decidat. Tum rctraliens s«* aliquantulum versus coruu Kvangelii. ita descendit de Altari ad planum. ut Cruci direete tersa non \ertat. Deinde eonvertit se ad Altare per eandem tiuain partem dexteram. et stans in plani medio ante infimum £radu<n Cracem cum profunda inclniatione. vel Sanctissimum Sacramrntum genufleiionc salutat et caput bireto tegens in Sa>-ristiani rrmeabit.
bilo Življenje, in življenje je bilo luč ljudi. In luč v temi sveti, iti tema je ni zapopadla. Hit je rlovek poslan od Hoga . ki mu je bilo Janez ime.. Ta je prišel r priče -ranje. de je pričeval od luči. de bi vsi verovali po njem. On ui bil luč . temuč , de bi pričeral od luči. Hita je prava luč. ktera razsretti rsakega cfoceka. ki pride na ta sret. \a sretu je bil. in sret je /#o njem storjen, in sret ga ni spoznal. V sr<jo lastino je prišel, iu njegori ga niso sprejeli. Kolikor pa jih ga je sprejelo . jim je dal oblast božjim otrokom biti. njim . ki rerujejo r njegovo ime, ki niso iz kerri, ne iz volje mesa, ne iz volje mož/i. temuč iz Hoga rojeni. In beseda se je včlo-večila , in je med nami prebirala , in smo ridili njeno čast, kakor čast edinorojenega od Očeta, polna milosti iti resniceIu strežnik reče: ,,Cast Hogu"! — Za popadek tega evangelja bomo Ic ob kratkem opomnili: Sveti ..aiiez imenuje Jezusa Heseda1'. iu uči, du je pravi Bog mI vekomaj , da je pa v času človeško natoro nase vzel. Imenuje ga tudi ,,luč'', ker je od Boga poslan učenik, ki s svojim ukum ljudi razsvetljuje. —
Tako jc sklenjena daritev svete maše in uam . krist-janska verna duša! zdaj nič druzega ne ostaja, kot de tudi mi prav s hvaležnim serceni rečemo: ..t ast Hogu"! Te dve kratki besedi ste tako obsežni, tak« popolnoma, se tako priličite z občutki, ki jih imeti more duša, ki ie zadobila tako neizrečeno dobroto iz nebes, dc se sveta maša lepši in spodobtiejši skleniti ne more, kot z besedama: ..tast Hoguu! Zakaj sveti Avguštin nas uči: De se uc more nič krajšega reči, nič bolj veselega slišati, nič bolj dostojnega misliti, uič bolj plodovitega storiti, kot je molitvica: ..Čast HoguiC!
Dar tako se svete maše Jezusu godi v spomin . Nekervav za grehe naše Dar je v novic Božji Sin. Vsi zato ga zahvalimo Za neskončno milost zdaj. Zdaj zvest«* mu vsi služimo: On plačojc vekomaj !
Jož. Kovačič.
Pogovor oti posta.
(Dalje.)
Kupcc. Vaše besede so resne in terdne. Kako gospoda dobro vesta vse poiskati iu porabiti, kar jc pripravno človeka plašiti iu zbegati; kolikor bolj se ustavljamo, tem bolj nam ua pete stopata! Ni me tedaj volja, se vain še dalje ustavljati, toliko manj ker ui«cm bogoslovec. ter moram spoznati, da vašemu izpelje vanju in dokazom ne vem kaj zdatu<»ga ugovoriti; tudi med nevernikc, kakor pravite, bi se ne hotel zavoljo po-ta prištevati. Kaji vam tedaj obljubim, da si zdaj to reč hočem nekoliko bolj preudariti iu
premisliti. naj sc tudi dozdaj res nisem dosti za postno zapoved menil.
|l r u z i kupec. Vi se tedaj hočete podati in ineao za močnik zamenjali? Prav storite, kakor radi. Mene pa nikakor ni vol|a. Besedovuti iu prepirati se v verskih rečeh > cer tudi jest ne znam; to prepustim dragim, ki so bolj učeni kot jest. Meni zadostuje in mi je že samo to tehten d tkaz. da postna zapoved ne more toliko imenitna reč biti iu tolike veljave imeti, kakor bi nas gospoda rada prepričala . ker jih j«* med izobraženim »vetom v resnici brez števila, ki sc za post in po-tno zapoved nikakor ne zmenijo. kakor so gosp. duhoven sami opomnili in jim rad po-terdim. Zakaj v-i ti izobraženi, učeni in omikani gspodje in go-pč. menim, vender niso bedaki, da bi nc vedeli, pri čim da |c ta ree in zakaj da tuko storijo in se ne postijo. Ako bi te laj postna zapoved res toliko veljavo imela, kakor gospoda lerdita , bi sc gotovo tudi med izobraženim in učenim svetom bolj v časti imela iu lie tako splošno in • hilno pieloniovala. kakor sc godi.
Več gos t n v. Prav. gospod! ta je pa spet dobra. — 'udi mi smo enakih misel.
Stolni k »i a r. V re-nici. gispodje. iu sle jo pa dobro zadeli, to c res važen dokaz zoper postno zapoved? Dok.z ki ob enem ludi «pricuje o obilni katoliški zavednosti io razumu v verskih rečeh in zadevali!?
ker se tedaj preobilni omikani, učeni iu olikani gospodje ui gospe nc postiji, toraj je po vaših mislih po leni takem gotovo, da jc postna zapoved malenkost in nc pomenljiva icc, ki čisto malo ali pa uič ne velja*, da jc totaj od cerkve dana samo za kmete in rokodelce, za pripro-te, neumne ludi; da jc uepokoršina do gosposke Ic tem. nc pa omikanim greli; da besede Kristusove, izreki sv. pisma iu cerkv. učenikov Ic njim . ne pa učenim in olikanim veljajo ; da je njim gladka, vse drugačna pot v nebesa naravnana iu jih ho toraj tudi Gospod Bog po vse drugačnih vodilih iu postavah sodil iu plačeval, kakor pa une neumnež", ki samega sebe s postom še tarejo ter za cerkev in njene zapovedi Ac kaj marajo'?
Kaj n«*. gospodje, vse to je gotova reč, nad klero ui dvomili? V resnici tedaj, čemu sc še postiti, čemu k spovedi in v cerkev h idili itd.? .Sej smo izobraženi iti omikani. se, nisem sam. ki lako storim, sej jih jc ua tisoče, ki enako ravnajo, in naj si ludi jc~t ne vem, lic vprašam iii uc pn-iskujciu. je li lo prav ali ue; sej morajo lo vedili drugi, ki so lioli učeni kol jez. in ako je za nje prav, zakaj hi li za me lic bilo?!
Povejte gospodje, ali ui temu tako. ni li taki vertoglavi nauk. do kteiega vas logika vašega loliko „važncga" dokaza tloslcdiije piipcljati mora. splošno mnenje, ki se za post, za cerkev in mene postave sploh ne zmeni?
Nikakor sicer ue rečem, da bi bili taki zaničevavci vsi, ki sc m« d omikane in učene štejejo, kajli obilo jih je. hvala B»gu! tudi med temi. ki v svojem ravnanju doslednji iu svojih dolžnost zavedni, cerkev, svojo duhovno mater, spoštujejo in so ji pokorni. Nc terdim tudi, da bi bili vsi, ki tako in cuako mislijo in govore, bedaki, kakor pravite, velikoveč vam se poterdim. da so morebiti prav izverstni in jako izvedeni
v	posvetnih rečeh iu ra/.nih opravilih svoje službe in svojega stanu; pri vsem pa vender menim, da sc ne motim, ako terdim. da zamorejo bili in so tudi bolj ali mam nevedni iu slabo podučeni v verskih rečeh, v zadevah iu nauku kal. cerkve.
Ila je temu res tako. na m spričuje ravno omenjeni, toliko puhli iu nepremišljeni ugovor, iu sle nam priča tudi
vi	sami. gosp. lergovtc. iu vaš g»<*p. tovarš, ki sla ravno prej rekla in spoznala, da vama razni od ceikve zapovedani posli niso do dobrega znani, in da sploh cerkveno postno zapoved iu njene razne namene malo razumeta. In kakor v eni. lako zamoreta ludi v druzih verskih zadevah nevedna biti. in kakoi vama. tako se godi tudi mnogim drugim.
Pa temu se ni toliko čuditi; oinenil je že prej moj gospod tovarš nekoliko, kaj je temu vzrok; čuditi pa se je. da se večidel vsi, ki tako in enako mislijo in govore, imenujejo in tudi hočejo veljati za dobre kristjane in vestne katoličaue.
Iu ravno ta zinota, lejte, je najbolj milovanja vredna; ravno zato, ker je zinota in žalostni dokaz, da v resnici premnogim pravega spoznanja in prepričanja v verskih rečeh pomanjkuje, da pri njih ne veje duh Kristusovega nauka, ampak tisti sumljivi, tako imenovani duh časa. duh napredovanja in goljufue omike, ki sc pridno iu skerbno seje in razširja ter svojo modrost zajema iz raznoverstuih veri in eerkvi sovražnih in nasprotnih spisov, romanov in ..Ke-nanov", in zlasti tudi iz brezštevilnih vsakdanjih časnikov. ...labelko nc pade daleč od drevesa*4 iu ..po njih sadu jih bole spoznali*4, pravi Kristus (Mal. 7, IG.): ravno lako tedaj tudi omenjene spise iu časnike po njih pisavcih iu lastnikih, lil kteri so ti? Ali katoličanje? Znab ti prav bistroumni politikarji, zastran vere pa večidel brez vse vesti in vrednosti, ki tako ali pa tudi drugač pišejo, kakor namreč vejo. da jim več dobička donaša, ali pa kdo ohil niši plačilo obljubi; — ali pa so izmed vnukov iu naslednikov listih očetov, ki so našega Gospoda križali, kinih žalostni posel iu namen lorat zraven politike ne moie drugi hiti. kakor našo sv. vero in cerkev čerliti iu preganjali. glas vesli it: versko z i vednost dušiti. ter slabe in ne-krrbiic premotiti iu zap -ljati; - in uj h priljubljeno, .bolj ali manj očitno ali skrito orožje je obrekovanje, sumljivo besedovanje, laž. sleparija, podpihovaujc in zasmehovanje vsega, kar je sveto in častitljivo; ki od vere. od cerkve in n enih obredov, o I papeža in škofov sploh Ic takrat govore, kadar menijo, da imajo kaj očitati, černiti io grajati. ..Se pa li bere grozdje s teruja, ali smokve z osata?^)
Iii ako k vsemu temu še pridejo toliko mogočni in vab-I j i v i in slabi izgledi, zasmehovanje in prederzno besedovanje mlačnih in slabovernih tovaršev, prirojeni napuh iu hudo nagnjenje se vsemu ustavljati, kar se telesnim željam, navadam in razvadam ne prilega; kdo hi se potem še čudil, da se premnogi nedoločni in omahljivi res dajo preslepiti iu zapeljali . da postanejo prostovoljno sužnji zapeljivih besed iii slabih izgledov, ki jih poslušajo in posnemajo. iu da dušno bolehati jamejo za sirupom, ki so sc ga polagoma iu pogosto iicvedoma po čitanju omenjenih brezvernih knjig iti časnikov, ki jih še zraven tudi s svojim lastnim denarjem podpirajo iu drago plačujejo, tem bolj navzeli, kolikor boli jim merzi iu kolikor manj jim je mar si tudi kako podučljivo versko knjigo omisliti in brati, in se s kakim dobro katoliškim časnikom soznaniti.
Tako se ledaj zgodi, da vera bolj in bolj peša. da luč pravega spoznanja ugasuuje in duhovno oko postane temno, dokler človek zadnjič ne pride do tod, da v verski zadevi ui ne krop ue voda.
Iii to je silno žalosten stan, ne samo, ker iz sv. pisma vemo, da bo Gospod take „pljunil iz svojih ust" (skriv. raz. 3, 16.), ampak tudi zavoljo tega, ker od verske iu duhovne mlacnosti in merzlote ni daleč in je gladka iu polzka pot naravnana do brczbožno*ti in nevere, ktera spet, kakor žalostna skušnja uči, pogosto prežalostni sad obrodi: nezvestobo, tatvino, goljfijo, dvoboj, nesrečne zakone, ob-upnost, samomorstvo, od česar dandanašnji tako pogosto beremo in slišimo, da se Bogu usiuili! Konec nasl.
Pijancem smeri.
Vzemi goljufivi kozarec v roke, vpri svoje oči na nasledke, pa pij, ali — groza naj te obhaja! — Beli ua verhu plavajoči biseri, kaj češ? — sej so le solze tvoje žene. - - Pij! ... Ti si srečo svojega življenja vtopil! —
•) JUl. 7. 16. Prim. llirtenbrf. J. 0. Rauscher 12. febr. 1865.
Beilg. Ostr. Volksf Nr. 11.
Tako. tako...; zdaj pa popadi vnovič nesrečni kozarec!.. Kudcče kapljice? — Sej so le kri tvojih zanemarjenih iu razstradauih otrok! — Pij! pij! Hitro grozovit ni kozarec nalij! — Zakaj medliš? — Kaj vidiš? — Kaj tu na verhu plava? — To so pač le sivi lasje tvojih staršev. — Ti si jih šalil, os i vi I, pogreznil. — Naprej! naprej! Pij! — Piti moraš, sej si nimaš druzega izvoliti. — Zene te navada, dervi te sila; kozarec, kterega primeš, zdaj ni več kozarec nagiba, ampak kozarec strasti, ni več kozarec veselja, ampak pisker muk je; ni več kozarec oslepljcnja, ampak kozarec besnosti, brezuma je! Šlo je veselje, — ostalo pa terpljenje! —
Nekega lepega poletnega večera sem bil poklican k bolniku. Stara ženka je bila po-me prišla, ter prosila me, naj berž grem, ker je nekdo zelo bolan.
,.0 gospod !'* mi je rekla, ,.moj sosed. gospod Simon, je svojega sina v persi z nožem sunil. bojim se. da bo mogel umreti. Prosim visoko častiti gospod, pridite prej ko vam je moč." Zapišem naglo številko, kje stanuje in bolnika priporočim božji milosti, — in predno je bilo pet minut , sem bil že ua potu k bolnemu. Ker pa nisem imel dosti znanja v tem oddelku londonskega mesta, sem zašel: dolgo tavavši nazadnje vprašam dva dimnikarja, kje je dvor ta in ta.
..Dvora onega ne morCe zgrešiti", mi reče pervi; ,,pojdite pervo na desno, v treij b ulicah ua levo. in pri dru/.ib zopet ua desno."
..Moj dobri prijatel", mu odgovorim, ..jaz grem k nekemu bolniku, pravo pot sem zgubil, ko bi mi vi sami pot pokazali. bi mi prav postregli."
.,Dvor N" ? praša starejši dimnikar. „kaka številka, gospod"? Povem številko, iu reče proti mlajšemu: „To je mladi Simon, kteremu je oče nož v persi zabodel."
,,Dobro. Jaka." ..('e se manj govori, manj je treba popravljati, to je moje vodilo;- - gospod jaz grem z vami."
Krepko in terdno je stopal pred menoj iu žvižgal ročno neko okroglico. Stopim v ozko ulico, na voglu je ponosno in gizdavo stala žgauarija, zidana v koriuškem zlogu. Velike oglajeue okr.a, okoli njih bronasto omrežje, oboknice pa iz fiancoske mahagovine. vse to se je slabo vjemalo s soparico, ki je puhtela iz žganjarije v človeka. Cesta je dolga pa ozka. Hiše so slabe, le močni tramovi jih podpirajo, da se ne posipajo. Solnčni žarki ne pridejo do tal v ti revni ulici. Ozračje je bilo napolnjeno z zagatnim na-duhorn , ki je puhtel iz dveh barivnic; v pervi se je peklo mačje meso, v drugi pa ribe. Po ulicah je mergolelo umazanih otrok iu pri mnogih se je vidilo, da so slabo odgojeni in bi djal, že postarani zavoljo nereda iu pomanjkanja. Zastonj sem se okoli oziral , da bi le enega najdel. kterega zunanjost bi bila razodevala nedolžno in ne-popačeno serce. Otroci, kteri komaj še govore, preklinjajo in razsajajo, da je joj, in kakor bi ne bilo Boga. kteri pregreho sodi iu kaznuje. Deklice, kterim se je na obrazu bralo, da so še nepopačene, se oblačijo v naj gerši iu ostuduiši cape. Stare žene, kterim sivi lasje naznanjajo, da bo treba skoraj umreti, se vlačijo pijane brez moči sem-tertje, se med seboj z naj geršimi pridevki iu strašnim pre-klinjevaiijeoi pozdravljaje; druge spet se bijejo s pestmi po glavi, da je groza.
Dva moža kinkata proti revni žganjariji. Mlada v-a raztergana žena, kteri se je na obrazu vidilo, da lakot terpi, gre za njima z revnim, omedlenim dojetičekom in hoče enega odverniti. Je bil ne rnara nje mož? — Ne; ni bil! —
„Pojdi domu, Janez; ne zapravljaj mi danes več; danes setn še teš. o kako lakoto moram terpeti. Janez, Janez — pojdi domu!"
»Spravi se mi v pekel! Ti.....44! zarenči grozovitnež,
jezno stegne roko, jo vdari na levo sence tako močno, da se koj na tla zgrudi. Na enkrat je prepira konec; neke žene priteko k revi. jo vzdignejo in neso v neko
bližnjo sobo. Časa nisem imel dalje te reči gledati, temuč hitel sem tje, kamor sem bil poklican. Spremljavec moj me pelje dalje, in kmalo sva bila pri hiši, v kteri je bolnik ležal. Stopam po stopnicah precej dolgo, ker bolnik jc bil V tretjem nadstropju. Deržaji pri stopnicah so bili večidel od-tergani, gotovo so jih bili ubožni ljudje pokurili. Pred vralmi bolnikovimi so stale irske žene. ktere so vedno pripravljene svojemu bližnjemu pomagati, posebno pa bolniku. Prijazno in serčno so me pozdravile; — katoliškega duhovna vedno radi in prijazno pozdravljajo. Peterkam ua vrata iu stopim noter. Oh, žalosten pogled! Blizo okna je bila postelja , na kateri jc ležal rnlad človek in materine roke so ga podpirale, da je slonel. Beihki rnladenček je imel persi odgeriijene iu vidila se mu je rana globoka, ktero mu je bil vsekal neusmiljeni oče. Se nikoli ni-em vidil mla-denča, da bi bil lako enakomerne rasli iu bi imel lako moč. Kana je bila zlo nevarna; za tega delj je bil kakor merlič, kteri že umira, iu po mučnem »pravilu ran« cel-niškciu jc bil v medlevicc padel. Podoben je bil mlademu borivcu. kteri je premagan v jezdišu. Kanocelnik si je prizadeval ga nekoliko k zavednosti pripravili.
Žalostno so mu ustnice utripale; zdi kuj**, odpira temne oči. popraširjc s slabim glasom: ..Mali. kje sem '* Kai se trii je pripetilo"? Kaiioc« Imk pravi dobri ženi: ..Skeibifr. •Ia bo pri miru, cc lie. ne ni<>r«-m vam porok tega hiti. kar se utegne p »tem zgoditi." Moramo ga v bolnišnico spraviti. Jaz pojdem naprej in bom voz pripravil, da ga p •peljemo. Mignem ranocclniku in stopiva nekoliko v drugo sobo. ga poprašam prav ua tiho. da nobeden pričujočih slišal ni: ..Ali je nevarno"? Kanocelnik pravi: ..Nevarno sicer ni. pa morebiti vnetje pritisne iu potem ue vem. kako se bo izšlo." Kanocelnik sc priporoči iu odide. Mali je sina na mehko posteljo položila iu belo rutico čez njega raztegnila zavoljo sitnih muh. Jaz sedem k bolniku in pogledujem po stanovanji. Soba je bila prostorna iu čedna, akoravno slabo poslopje. Steno so kinčalc lepe podobe in križ iz malca. Pogledujem mater. Na obrazu se jj je vidilo, tla ji jc strašno težko pri sercu, roke je k molitvi sklenila in milo pogleduje na svojo iev no zelo ranjeno dete. Gosto ji zalivajo solze oči. Z obraza se je svetila ljubezen in rnateriia skerb do bolnega sina. Ce ktere matere molitev kaj premore, sem si mislil, bo gotovo le o.ateie molitev dosegla . da ozdravi sin. — Ko sem le prigodke na tihem premišljeval (ker upal si nisem bolnika iz mirnega spanja buditi), se zelo prestrašim, začuvši glasen jok s kletvijo vred. Poslušam bolj na tanko in stopam hližej. Pa, o groza! oče se joka — in kolue, da rne je bilo strah. Pijan je bil. Bil je mož terdne in velike postave, pri mizi sedeč z životom na mizo naslonjen jc glavo na roke operi, v kterih je stiskal zmečkani klobuk. Močni život se mu je včasi tako stresel, da so steklenice rožljale, ki so po peči stale. Stopim bližej m ga polipljcrn ua rame ter tiho povem, da naj saj zavoljo bolnika pri tuiru bo. Nejevoljno mc pogleda in od sebe sune. vpre temne oči v me in pravi s hripavim glasom: Oh! jaz sam sem ga umoril: zato bom na vislicah visel. Se mi že prav godi." Prežalostna mali sc priplazi prav tiho do naji. oklene svojega moža z rokami, iu jame milo, milo jokati. Tudi mož se zjoka; dolgo besedice ne čerhneta. Kar na enkrat se zasliši glas iz bolniške postelje: ko bi trenil bila je mati pri postelji in streže revežu. Tudi oče vstane iu kima proti po-telji. Oči ima vedno vperte na bolnega, obervi se mu tresejo. Bil je velikanske postave. Obraz je bil prav lep. oci s kervjo zasedene, lica zabuhle, pepeluaste ustnice. Vse to ga je izdajalo, da je pijanec. Bil je živa podoba obupauja. Kes iu dušne britkosti so ga bile -parnetvalc. Vidilo sc mu je na vsakem delu telesa, da bi rad vesoljni svet dal. ko bi bilo mogoče storjeno nc-storjeno narediti. „Oče". ječi bolni. ..oče. pridite vender k ni» ni!" Oče gre k postelji, kolena se mu tre-ejo. pade
na tla in si pokrije obraz z rjuho. ..Oče", pravi ranjeni,
o
,,ne žalujte tako zelo, sej ni take velike nevarnosti; sej se bom še ozdravil; ue užaljujte se zato; — vem da mi niste hotli nič hudega storiti; to se je Ic primerilo iu vsega tega je kriva le pijanost.44 Stari Simon (oče) zdihuje in pravi: „0 prekleta pijača — ta me je morivca storila44! Mati spregovori: Ljubi Viljem! serce mojega serca! Bog se te usmili in ljuba Mati nebeška uaj prosi za te."
(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. Grad ..pod Turnem" pri Ljubljani, kar ..Triglav" obširniši popisuje, je ljubljansko mesto za 72,000 gl. kupilo od svitlega cesarja. K temu so mil. škof prečastit-ljivi gospod Jernej Vidmar 1000 gl. podarili. 22.000 je bilo precej izplačanih, druzih 50,000 se bode izplačevalo v 5 letih po 10,000 na leto. Hranilnica je 22,000 gl. za eno le.o v ta uameu mestu posodila. Mestnemu odboru z županom na čelu, prevzv. gospodu deželnemu poglavarju baronu Šlojsniku, dvornemu svetovavcu iu vodju ces. zakladnik posestev gosp. 1). Seilfert-u id. gre hvala, da se jc kupčija dognala v prid ljubljanskemu mestu. — Ker bo pa plačevalo mesto, torej je vprašanje, kako namerja srenj->ko svetovavstvo ta grad s posestvi vred mestu v korist oberniti ? Gorica iu Terst v enacih zadevah s svojimi dobrotnimi napravami bi utegnila tudi Ljubljani kako iskrico uterniti. Iz tega sc bo rešilo drugo vprašanje: kako se bode la grad nadalje imenoval? — 20. oktobra so na prošnjo mestujanstva prečastitljivi stolni prošt gosp. Anton Kos imeli ob 10. veliko slovesno sv. mašo. Ljubljansko mesto je ta dan tudi sicer veselo obhajalo v nudi boljših časov, za ktere jc zarija posijala. Bog daj, da bi za njo prisvetilo rumeno solnce! — Presvitli cesar so neki dovolili, da sc Xo v o mest o (\eustadtl in Unterkraiu) posihmal imenuje Rudolfov o (mesto) (Rudolfsu erth — \v o r d , t. j., herdo) ali llcrtlo. Dolenca ta prememba nc bo motila, ker poslej kakor doslej poreče: Grem v Mesto (majsto), -em bi< v Mestu (t. j. Rudolfovcm) itd.
Iz Ljubljane. Prepogostne učiteljske premembe učen-ccui sploh niso koristne in celo za starše bi bilo dobro, da bi vsaj nekoliko poznali može, kterim pošiljajo svoje sinove v poduk. Za gimnazijo je letos še dovoljenih še-.»tero vštricnih razredov; pa morebiti šc teh vseh treba nc bo. Prihodnje leto se ima neki ta reč še bolj zmanjšati ter vravuati. Izmed dosedanjih gimnazijskih gg. učenikov jc prestopil dr. M. Vrečko na dunajsko akad. gimnazijo, in namesti njega pride na ljubljansko dr. Jakob Rumpf iz Gradca ua Štajerskem, ki je bil dozdaj v llcrmanustadtu. Lani bolehavni gosp. B. Kuapp nastopi letos svojo službo spet; namestili učenik g. J. Zouta pa se je podal na Dunaj, da doverši svoje nauke. Gg. J. Nassl pa A. Heiiiiich sta -lužbo si menjala tako, da je ta prišel v Ljubljano, uni pa se preselil v Opavo (Troppau). Ali sta nova gospoda zmožna slovenskega jezika, tega ne vemo; tega pa smo si svesti, da se vsaj v spodnje razrede ne devajo učitelji, kteri ue razumejo naših slovenskih učencev, iu učenci njih dobro nc; ker taki — kako morejo z njimi prav in koristno ravnati?
Iz CJorenskcs;a, 0. vinot (Dalje.) — Po tolikih sker-bčb, po tolikih vročih dnevih nad staro Loko zlato jutro ružen-kranske sabote posije. Z zapovedanim postom sc jc cela fara ta dau pripravljala ua slovesni visoki praznik naslednje nedelje. Ako si sc sprehajal v saboto po ulicah staroloških, \idil si postavljati slavoloke, mlaje in drevesa, ki naj bi s svojo zelenjavo, mnogo barvnimi venci, trakmi in drugim kinčeni. kakor tudi s primernimi napisi slavili prihod našega milostljivcga prečastitega višega pastirja. — Zlasti pa je nova cerkev iu njena neposrednja okolica človeka takorekoč šiloma k sebi vabila. Namesti drugod navadnega zidu krog pokopališča si vidil tukaj kaj vkusno napravljeno novo le-
seno ograjo, podpirano od enako-inerno narazen postavljenih, s svitliin cinkom pokritih stebrov, — res pravi vertec božji, na kterega se bodo vsejavale trupla umerlih, da dozore po dolgem mirnem spanji, ter prieveto sodnji dan iz grobov v večni spomladni obleki izvoljenih božjih. — Nad pokopa-lišnein vhodom se je vzdigoval slavolok s primernim napisom. Cerkev so obdajali okrog in okrog visoki mlaji, nosivši pod svojimi košatimi verhovi zeleni venec, ki je segel od mlaja do mlaja, ter opasoval celo velikansko svetišče. Zlasti pa se je odlikovala sprednja cerkvena stran , ki je imela poleg innogoverstuega kiuča nad trojnim vhodom tudi na belo tančico pripeti, iz velikih venčastih čerk napravljeni napis:	GLEJ HIŠA BOŽJA.
Nič manj se ni skazoval tudi sprelepi , krog in krog mlajev in vencev ter raznih pisanih trakov in lepotičij obdani in opasani šotor, ki je bil postavljeu kraj pokopališča proti duhovski hiši, in je imel častni namen svetinje sprejeti. — Dozdevalo se jc človeku, da iz vseh teh naprav duhti vonjava pob žucga veselja; spričevalo je pa tudi ob enem, da je bilo zadnje dui mnogo mnogo rok marljivih, ter so pripravljale svoji novi materi-cerkvi ves mogoči kinč , ter spletale ji za njen uaj častniši dan sprelepi nevestni venec. Nad vsimi temi pripravami pa je ponosno gospodoval visoki cerkveni stolp s svojimi manjšimi čveterimi tovarši. raz katerih čveteri angeli s svojimi trombauii tako rekoč čujejo nad osre-čeno staro Loko, ter gledajo na vse štiri kraje sveta. Pa tudi ostali taali stolpiči (katerim bizantinski zlog pri svojih stavbah toliko prostorov dovoli, in ki tudi zunanje obzidja starološke cerkve v obilnem številu kiučajoi, kakor tudi visoki verhuncc kupeljne svetiluice, vse to jc, bi djal. glasno klicalo: „Venitc, adoremus"! Pridite, molimo Boga v Njegovem novem zalem svetišču!
V obličju tolikih lepotij, katerih smo dozdaj omei.ili, se je približala popoldanska četerta ura, o kateri so bile slovesne večernice iu litanije z blagoslovoma. Koj za tim sc je presveto llcšnjc Telo incd ubranim zvoiijeiijem in petjem v častitljivi procesiji, pospremljcvano od kakih 12 gg. duhovnikov in bogoslovcev, preneslo v bližnjo Marijno kapelico sredi vasi, kateri lični hramček je bil tudi med zidanjem cerkve presveteinu Zakramentu začasni dom. Veruivši od kapelice se zdajci poda visoko častitljiva duhovšina v duhovsko hišo, kjer so bile shranjene svetinje ssv. mučen-cev: Benedikta, Purpurata in Inoccncijc, katere so bili preteklo sredo Njih milost, naš preljubljeni in prepoštovani gospod knezoškof Jernej za novo Prifarško cerkev sami nalaš iz Ljubljane pripeljali. — Iu zopet sc zvonovi veličastno oglasijo, v slovesni procesiji so bile zdaj svetinje v pripravljeni šotor prenesene. Koj za tim jc opravljala zbrana duhovšina pred svetinjami veličastni spev: ,.oflicium de mar-Kribus", kar je terpelo do terde noči. Ljudstva je bilo obilno nazočega, in kakor je med pobožnimi Slovenci sploh navadno, so tudi tukaj osrečeni farmani iu sosedje Ločani vso božjo noč prečuli pri svetinjah v krasnem šotoru, ter z veselim petjem in gorečimi molitvami poveličevali Boga iu presrečne mučeuce, katerih ssv. ostankom je bila namenjena prekrasna nova cerkev postati prihodnje novo veličastno douiovjc. V naj lepšem redu so se opravljale nočue pobožnosti, vse je bilo nekako zamaknjeno v globoke premišljevanja, ter radovalo se v duhu verlega naslednjega jutra in dneva. In zazorel je poslednjič dan , pozdravljen od vsega, s čimur katoliška cerkev in zlasti pobožni Slovenci obhajajo svoje visoke praznike. Dalječ na daljavo iu širjavo je odmevalo vbranih zvonov pritcrkovauje in strelja-jočih možnarjev ponosno - odmevajoči grom. Jasno nebo sc je kakor veličastni baldakiu razpenjalo v visokem višnjenem oboku nad krasno, od matere narave saine z njenimi lepo-tijami tako bogato obdarovano okolico, ter vsipalo nad njo juternih solnčnih žarkov zlativne bisere. Okoli pol osmih se pripeljejo milostljivi knezoškof, sprejeti in pozdravljaui od vsih strani tako iskreno, kakor edino le seično vdani Slo-
venci svoje višje pastirje sprejemajo. Kakor povsod pri enakih prilikah, je tudi tukaj pokanje možnarjev, še bolj pa slovesno zvonjenjc od vsih bližnjih in daljnih cerkva tako globoko segalo v serca, da je marsikaka skrita in tudi •čitua radostua solzica bliskctala v očeh zbranih ljudskih trum. Ob 8. uri so se pričeli slovesni posvečevavui ssv. obredi, pričenši z blagoslovljeujetn vode v svetinjskem šotoru , za tim navadni obhodi krog cerkve in poteiu opravila v cerkvi. Okoli štirdeset vv. čč. gg. duhovnikov in bogoslovcev se je bilo zbralo krog svojega ljubljenega višjega pastirja, biti jim na službo, ter poveličevati s svojo nazoč-uostjo iu ubranim petjem sv. opravil visoko skrivuostui pomen. l*o slovesnem obhodu s svetinjami krog cerkve so »topili zdaj visokočislaui in med svojimi rojaki in sploh Slovenci kakor izverstni cerkveni govornik dobro znaui ljubljanski kauouik in iufulirani stolni dekan v. č. g. dr. J. Z. Pogačar na lečo, ki jc bila zunaj cerkve napravljena , ter prično s svojim serca topivnim glasom govoriti nešlevilui zbrani množici o nekdanji slabotni stari cerkvi, o britkih čutiiih, s katerimi so se farmani od nje poslovljali, iz katere razvaliu pa sc je vzdignilo prekrasno svetišče , ktero zdaj pred uami stoji iu je namenjeno , danes prejeti iz rok slavuega knezoškofa zadnji kiuč, namreč slovesnega posvečevanja zalo krouo. Govorili so dalje, kako naj tudi postavljajo farmani v svojih sercih in s svojim lepim življenjem Gospodu še drugi duhovni tempelj, ki naj bo vsim v ta lepi kraj dohajočiin v spodbudo, njim samim pa v uaj večji dušni prid ter v zasluženje za nevenljivi večni rajski venec. Blagrovali so farmane, ker so srečo dosegli ter zidali novo cerkev, med tem ko drugej, akoravno imajo že dovelj priprav, jim kaj tacega doseči vender ni dano. Spod-budovali so slednjič nazoče, naj pomagajo še po moči k koucčnemu zgotovljenju notranje cerkvene oprave , zagotovi vai jih, da za cerkev izdauo jc dobro naloženo, kajti dobro je, Boga za plačnika imeti itd. — Po pridigi sc je zdajci tudi ljudstvu odpcrlo novo svetišče, in uasledovuli to ostali ss. obredi, Čudili smo se, da je cerkev zamogla toliko ljudstva v se sprejeti, zakaj mislili smo, tla saj polovico jih bo moglo azunaj ostati, in vender so z malo izjemo vsi tlobili svojo mestice v notranjih prostorih. — Se le okoli pol ene popoldan se je pričela slovesna pontifikalna sv. maša, pri kateri so sc razlegali raz kora polt g pobožnega slovenskega petja tudi vbrani glasovi novih velikanskih orgel in spremljajoče godbe. Zlasti pa so med darovanjem pevci ljubljanske čitavnicc tako preizverstuo slovensko peli, da je kar vse čudenja stermelo po cerkvi. Pač, ti jo pa res verlo znajo, ti! — Se le okoli poldveh je bila slovesnost s tim končana , da so bili ss. Zakramenti v sprelepi procesiji iz Marijne kapelice nazaj v novo posvečeno cerkev preneseni. (Konec nasl.)
Iz Ruš. 24. vinot. * V nedeljo, 15. vinot., so obhajali v tukajšnji staroslavni romarski cerkvi svojo sekun-dicijo farmešter v pokoju prečast. gosp. Janez G od i na. Hojeni so bili 27. mal. travna I. 1785 pri sv. Jurju ua Savnici, — za mcšiiika posvečeni 21. knuovca 1815. Ze 1. 1828 so nastopili tukaj kakor župnik svojo pastirsko službo, v kteri so blizo 30 let živeli v miru in lepi edinosti s svojimi farmani. Zato se niso ločili še tudi po odstopu ud svoje službe od svojih ovčic, med kleriini zdaj že 37. leto kakor muogoskušeni svetovavec bivajo. Farmani so radostni se poprijeti te priložuosli ter so pokazali serčno ljubezen. Akoravno je bilo vreme neugodno, se je vender zbralo veliko duhovnikov od blizo iu daleč, da počaste svojega prijatela , kakor tudi obilno ljudstva, ktcremuso kratko pa temeljito v svoji rojstni fari razložili pomen slovesnosti za zlatomešnika in farmane mil. g. častni kanonik Marko G laze r, župnik pri sv. Petru pri Mariboru. Po dokončani slovesnosti v cerkvi se jc novo veselje začelo v duhovski iiiši. Vse se je veselilo, ko so do solz gitijcnemu jubilantu uinogočastiti dekan hočki gospod dr. Murko izročili ško-
fijsko določilo, po kterem eo izvoljeni za duhovskega sve-tovavca. Le ena žalost je kalila občno veselje. Pridna deklica Jožefa Glazer, hči poštenega kovača Jožefa Glazcr-a, — prava nevesta Kristusova, ki je omenjenemu jubilantu kakor družica še na predvečer v deviškem veselji venec spletala, — je ta den okoli poldne mirno v Gospodu zaspala, tako da je potem njo veučal venec, kterega je bila zlatomcšniku namenila. V nedeljo jutro že se je slabo počutila , da ni mogla se vdeležiti cerkvene slovesuosii, čedalje huje je prihajalo, — pošle po spovednika iu lepo pre-videna s sv. popotnico zaspi v naročji svoje matere. Da jc bila ne le od svoje žlahtc, ampak od vsih ki so jo poznali, mnogo spoštovana, je dokaz občno žalovanje in britke solze, posebno pa njenih tovaršic. Po naključbi, bi rekel, sc jc zgodilo, da se je pri pogrebu v torek potem zbralo 10 duhovnikov in veliko ljudi, in vrinila sc nam je misel, kakor hi hotel usmiljeni Odrešenik svojo zvesto nevesto še sled-njokrat povikšati preti svetom , pred kterim se je vsikdar poniževala, lludo boleujc v želodcu , zavolj kterega je večkrat močno, akoravno vselej voljno terpela. jo je naglo končalo. Zaupamo, da se zdaj pri Jezusu veseli, ktciemu je celo življenje zvesto služila. Mi si pa prihiauimo živ-Ijeujopis te I9letne deklice, terduo prepričani da bo njeno življenje, ki jc polno mikavnih čcrtic iz duhovnega vertiča. novi zbudivni izgled zu vse, ki pošteno pred svetom iu dopadliivo preti Bogom živeti želijo. It. I. P.
Od sv. Petra pri Mariboru. 22. oktob. (Blagoslov novih zvonov; zlata poroka.) Dolgo serčno zaželeni den nam jc bil diiešni; dobili smo za gorsko cerkvo Matere Božje dva nova zvona. Kdor pozna moč. ktero ima zvonilo v sv. kat. cerkvi pri raznih priložnostih, - nam uc bo zameril, ako rečemo: da smo zvonov uedoučakljivi bili. Akoravno je v farni cerkvi zvonilo bilo popolnoma, smo vender pri Marijni cerkvi ,.na Gori** še zmiraj pogrešali posebno enega zvona, ki nam je pred 3 me*ci pokuil. Včeraj so nam jih tedaj pripeljali z vsim tri; eden je za neko kapelo lembaške fare, kterega so pa zavolj žegnovanja semkaj pripeljali, /c otl daleč smo jih pozdravljali z možu-rji iu s stolpov je veselo zvonjenjc nam misel vsilovalo. kakor bi stareji zvonovi klicali svoje tovarše, iu do solz nas je (o genilo. Dencs pa smo jih v slovesni procesiji otl farne cerkve spremljali na Goro. Mladcuči so nesli naprej 2 centa težki zvon, — deklice v deviški opravi maujšega, ki je tehtal le 00 liber; naj večega izmed treh, U centov teže. pa je vozil njegov darovuik na svojem vozu s 4 volmi. Lepo iu veličastno zares je bilo \ idili dolgo procesijo. Posvetili so nam pa zvone potem na Goli škofov namestnik mil. gosp. stol. dekan Mih. Pikel. Biagoslovljevanjc zvonov ima po vseh svojih obredih kaj posebnega, častitljivega. Ker |c to tako redko na deželi (tukaj blizo žc dolgo kaj takega ue pomnijo), zato se je tudi obilno ljudstva zbralo od vsih krajev, toliko bolj, ker imeli smo tudi drugo veselo slovcsuosl. Jan. Golob, pošten kmet ua Vodolah, tukajšnje fare, iu njegova žena Kuiiiguiida sta obhajala zlato poroko. Zaročili so uji-dva mil. gosp. stolni dekan saiui, tir blizo te-le besede govorili: Častitljiva zarotnika ! Pred več kakor 50 leti sta vidva I. 1814 v god sv. Valentina tukaj v tej cerkvi gorske matere Božje preti Bogom sv. zakon sklctiiia. Zaročili so bili vaji čast. g. Andrej Krouabethvogel. Obljubila sta si takrat po trikratnem poterjenji ljubezen in zvestobo za celo življenje, ter si podala v to znamnje blagoslovljene perstane in svoje roke. Zarotnik vaju i, kakor tudi druge priče vajuih takratnih obljub so ze davno v večnosti. Le ena priča vama tudi še dues kakor takrat na sirani stoji, namreč vajui družnik (drug) in Boga hvali kakor 85lelm starček. Za 50letui blagoslov Božji in za srečno starost, ktero sta učakala, kakor se spodobi, Bogu ponižno se zahvalit, sta dues semkaj prišla, pa tudi Božjih dobtol za naprej še obilno si sprosit, ler ponovit pred trojedinim Bogom svoje zakonske obljube itd. Potem so po ubreduiku zlato
por»>k» opravili. Bilo je res veiiko veselje /.a zarotnika, — njuno žlahto, in posebna čast za celo faro.
l*o dokončani zlati poroki so zaročuika pozdravili domači gosp. župnik , mil. kanonik Marko Glazer. Razložili so tudi pomen blagoslovljenih zvonov, da so: 1. k Božji časti. 2. nam pa v tolažbo iu zveličanje. Omenili so dalje tudi razne glase zvonov: da imajo žalosten glas, vesel glas. usmiljen glas (za verne duše) itd. Zopet so se ober-nili do jubilantov in njih opominjali k dolžni zahvali. Tri reci so tej hiši poseben blagoslov Božji prinesle, so djali, vzemite si izgled vi zakonski: 1. Sveto vere sta ohranila stanovitno. 2. Svoje otroke skerbno v Božjem strahu odgojila; domačo pobožnost sveto oskerbovala. 3. Da sta tudi ubogim vsikdar rada delila in za Božjo čast od svojega premoženja obilno storila. — Prelep dokaz vajne darežljivosti za Božjo čast je novi zvon (veči). kterega sta sama s svojim edinim še živečim sinom dnes v zahvalo Mariji v čast izročila! \aj budi vsikdar k pobožnosti in naj vama še za slav<» -reeen pot zapoje. Srednji zvon je daroval drug sam. o I klerega so tudi govorili. — Ne morem vsega, kakor bi rad. popisati, — le toliko še omenim, — da v resnici lep izgled celi fari je hiša teh zakonskih, — kteri, akoravno n;ih je Bog obilno obdaril, se vender ne prevzamejo , ampak so lep izgled ponižnosti kerš. celi fari , in kteri dobi o vedo, da nič seboj nesli ne bomo enkrat, in da le dobre dela so naši nar boljši prijatelji in zagovorniki pri Bogu. II koncu še omenim, da veselo je bilo viditi Talelnega moža iu njegovo 74letno ženo še čversto in krepko, bolj kot je marsikter z 20 uli 30 leti. Naj nju Bog iu Gorska Mati Božja se dolgo obrani v svoji sv. milosti!
—	Zvonove nam jc pa v lil .lau. Dcnccl v Mariboru.
Il Maribora, v Marsikaj se po svetu godi, za kar se lahkomišljeui ali kratkovidni Ijuilje ne menijo, ali pa le naravnim vzrokom pripisujejo; le malokdo gleda ua Njega, v čigar roki je vesoljni svet, na lloga, ki vse vlada iu ohranuje , brez čigar volje po besedah Kristusovih še vra-Lelj ne pade na zemljo. — Tako se je očitno vidila roka Božja v žalostnem dogodku, ki se je primeril (ukaj v nedeljo, 15. v i ii o t., ob enem praznik posvečevanju cerkva. Pri novem mostu železuičuem čez Dravo so mogli tesarji na povelje nekega hudournika ta sveti dau delati, ker grozil se jim je, če nečejo, da jih tudi v ponedeljek na delo ne vzame. Iu kaj se zgodi? Sest možakov stoji na odru, ter hočejo odmakniti železno stezico, po kterej se gradivo za stavbe dovaža, češ, naj bi se zidarjem pri mostnem stebru za ponedeljek prostor napravil; in pri tej priči, ko se vsi napenjajo, se utergajo lanci, ua kterih je bil oder pripet, in vsih G možev pade tik mostnega stebra & sežnjev globoko doli, kjer kamenje za zi-dauje in leseuina križem leži. Eden pri ti priči mertev obleži, ker glava se mu je bila naravnoč razklala: drugi si križ uloini. da v strašnih bolečinah sirotej še zdaj ječi; ostali razun enega, ki je bil med mostuimi bruni padajoč obtičal, so več ali manj hudo poškodvani. Vsih še živih nesiecntžev. kakor tudi drugih ljudi, ki nimajo kosmate vesti, je pričevanje enoglasno, da je lukaj —roka Božja, ker je vender Ic preveč, kar ti železniški prevzetnjaki po-čenjajo. Pa prederznosti še ni konec. Mislil bi človek, da je ta prežalostna dogodba predslojuištvo pri železnici vender zmoilrila. da nc sili več ubozih ljudi ob nedeljah delati. Ali temu ni tako. Ze nedeljo potem so zopet nekteri možaki pri mostu delali, drugi pa brunc vozili in prcinetovali, kakor ob delavnikih. In to se počeuja že nektere leta tako: shrambe in poslopja po kolodvoru so delali in popravljali o nedeljah in praznikih, kakor tudi po tovarnah rokodelci delati im>r>jo, bodi si nedelja ali delavnik.
—	Tako zaničuje predslojuištvo pri železnici sredi katoliškega svelsi eno naj poglavituiših zapoved božjih, pa nc da bi se o>krunjavcem nedelje nasproti stopilo! Naj bolj žalostno je pa (o, da ti telesni ;ii dušni nasilniki vest ubozih de-
lavcev tako neusmiljeno tlačijo; kajli večina rokodelcev le priinorana ob nedeljah iu praznikih dela, ako noče po daljnem svetu si kruha iskat iti. —
Zatorej se očitno obernemo do tistih, kterim je skerU za duše, kakor tudi za Božjo čast izročena, ter v imena ubozih rokodelcev priserčno prosimo: naj se že enkrat oglasijo, da bode tega novega nasilstva konec; sej še niso deržavne postave zastran posvecevanja nedelj in praznikov preklicane; pravice iskati pa tudi nikomur prepovedano ni.
Iz Gradca štajerskega, 17. vinot. (Iz prijat. pisma.} Naj kaj omenim o življenji na graškem vseučilišu. IG. t. m. v ponedeljek smo kolegije pričeli, do tega časa pa smo praznovali. 2. vinotoka je bila velika sv. maša z „Veni sunete Spiritus" (poklicem sv. Duha) in sedanji „reclor magnificus" Sinit je v lastni osebi skazoval (predstavljal) v cerkvi celi senat in sploh vseučiliše. Med 28. kim. in 15. vinot. smo pa naše ,,indekse lectionum" napolnovali in podpisovali. Vzel sem za pervo polletje 13 ur; poslušam praktično filozofijo 5, zgodovino 4 ure, praktične pogovore o zgodovini 2 uri, in razlaganje pesmi o Nibelungih 2 uri. Kar mi je pri tem naj bolj všeč, je to , da imajo vsi kaj namazane jezike; tako jim gre gladko, kakor bi rezal. Praktično filozofijo razlag« prof. Nahlovski, precej prileteu mož. zlo prijaznega obrazu, pa globokega uma. in kar se iz zgledov razvidili da, ktere navaja, je iz stare dobre šole. Zgodovino razlaga prof. Weiss; prav mično tvarino si je zvolil: od perve križarske vojske do najdenja Ameiike. V pervo sem ga včeraj čul; govoril je karaktciisliko papeža Gregorja VII; z dušo in telesom mora človek poslušati lepo besedo, pa šc lepši in znanimivši tvarino.* Radoveden sem, kako bomo praktično se vadili v petek in v saboto, ker ta dueva vta za to v vsakem tednu odmenjeiia. Na ,,černi tabli" smo danes tudi sledeče brali : „Vsim domoljubom c. k. graškega vseučiliša"! Nuj se zbero slovenski dijaki v sredo pri „l.evu", da se osnova Slovenija." Kakor se iz tega razvidi, menijo društvo napraviti, po zgledu druzih, kakor so: Gertuauia, Tcutonia, Stiria itd.
Od Soče. 13. vinot. Dve nesreči, predraga Danica, ste sc te dui pri uas pripetile: ena žalostnejša od druge. In c dni smo našli ne daleč pod Kanalom človeka, ki je bil pod cesto padel, ktera derži skoz in skoz poleg Soče proti Gorici; imel jc razbito glavo. Nič se ne ve, koliko časa da jc v tem stanu ležal; kri je bila okoli njega že suha: znamnje, du je že dolgo tako brez pomoči ležal. Ker se ni več zavedel, so ga samo v sveto olje djali. Kmali potem je umeri. O vzroku njegove nesreče se ni nič natančnega izvedilo. Nekteri sodijo ( ali krivo, Bog vej, da novo vino ga je omamilo. Toda „de mortuis ni! nisi bene." Zapustil je revež ubogo vdovo z nekterimi otroci; naj se jih mili Bog usmili. — Druga novica je še žalostnejša, ki kaže, da semtertje se pač prav sirovo ljudstvo še nahaja. Dva že odrastla pastirja namreč v gorah, sla deset let starega dečka na paši tako razdelala iu oklestila, da je v osmih dne*h umeri. Oba hudobneža sta pa že v rokah pozemcljske pravice. Kaj se bo ž njima godilo, bomo kiualo izvedili. Da je deček dobro pri Bogu shranjen, tega se nadjanio.
Iz Tersta. Katoliško življenje v slavnem leižaškem mestu se pod sedanjem mil. škofom dr. Jernejem I.egatom prav veselo razcveta , akoravno so sedanje okolišinc sploh po svetu malo prijazne katoliški Cerkvi. V malo letih je čisto na novo zidanih več katoliških cerkev. napravljene so nove duhovnije, dobrotne naprave v prid terpečega človeštva ponosno stoje kakor veličatiske grajšine med drugimi poslopji. Kar je sicer (oliko slavno mesto pogrešalo, kakor voz četertega kolesa, to radodarno mesto vse zlagomu na-
•) Pri nas ko namreč letos silno močno in ne bo čuda, ce se kdo opeče.
pravlja, namreč gimnazijske šole z b igo dovstvom vred. Dozdaj ima bogoslovstvo le samo četerti let.iik tukaj, drugi bogoslovci so v Gorici; spodobilo bi se pa tolikemu mestu, da ima vse doma. Teržaško mesto tudi za (o napravo veliko stori, daje namreč za bogoslovce hišo pod sv. Justom in več štipendij. Lepe zasluge ima ondotni semeniški vodja in korvikarij preč. g. Ant. Dekor te pri tej napravi, kar je očitno od tod, ker je ravnokar imenovan korar stolne cerkve pri sv. Justu. (Častni korarji o ravno ti priliki so imenovani pp. gg.: Dom. Bouifacio, Jan. Simčič, .Mat. Ju-rinac.) Gg. šolski vodji iu kateheti se z lepim vspehom trudijo za keršansko odrejo šolske mladine, ktere je v Terstu brez števila. Skoda pa, du v mestu samem, ki ima veuder skorej po vsih cerkvah slovenske pridige , tudi ne ene šole ui za Slovence. Vsa mladina se v začetku le samo laško uči. Tuko se inora mesto čezdaljc bolj poitali-jančiti. Teržaški greki izhodnjega verstva imajo ua svoje lastne stroške svojo slovensko šolo; ali bi ue mogli tudi slovenski katoličani kaj taccga v ohranitev svoje narodnosti napraviti, dokler vlada iu mestjaustvo samo tej potrebi nc zadosti? Da jc tudi Cerkvi v prid, ako sc slovenski otroci svojemu narodu ohranijo, kaže med drugim to , da so v Terstu kakor tudi v Gorici cerkve ob navadnih nedeljah iu praznikih Ic pri slovenskih pridigah napolnovaue; italijanski živelj Ic o posebnih prilikah bolj pritisne. Omeniti moramo tudi novega samostana s cerkvijo, ki ga zidajo čč. oo. ka-pucini na hribeu (montuzzo) nad lesnim tergom, menda zgolj iz ntilošujc, iu bo stal več sto tisuč, preden bi vse dodelano. Častiti očetje imajo sami med seboj umetnike, ki delo vodijo. Muogobarvne, prelepe rczliu-kc in vkladue ali fornirane dela Fra - Klemena da Kcggio di Calabria so vredne, da jih slehern ogleda, kdor v Terst pride. Cin-dna lepota je, vender pa nc ošaben lišp. Kako potreben jc samostan v takem mestu, kakor je Terst, to je slehernemu fasno in očitno. V kupčijo, v tvariuo, v časuost zatopljeni duh Teržačauov naj sc večkrat povzdigne nad mesto . na llribcc (Mcntu/.zo» iu od ondod v boljši domačijo. Za vuemanje in budite v dobrega duha pri duhovstvu mnogo pripomorejo duhovske družbe in pogo-ti duhovski shodi ( konferencijc), kterih sad sc nazuanuje v škofijskem listu, kteri je veči del pisan v cerkvenem narodnem, to je, v latinskem jeziku. IMav bi bilo, uaj bi gg. duhovni obilno dopisovali v ta list, da sc latinščina Cerkvi bolj živa ohrani. Posebne hvale vredne so klasuičnc pesmi, ki sc večkrat v tem listu berejo; to kaže, da tudi sedanji vek še čverstih latincev ima. —- lig. dušni pastirji pri tako velikih duliov-nijah imajo veliko v« liko opraviti; fajmoštri so skorej večni pisarji, drugi pa so za žive in meitve skoiej zmiraj na i.ogah. llog jim daj moč iu gorečnost; v takem mestu se d;i veliko dobrega storili. Kaj veselo je okrožje ob Terstu zavoljo prijaznih Slovencev, kterih tc vsak priljudno z besedo pozdravi, kadar tc sreča, razun marsikteiih „izobražeuih iz mesta", pri kterih (o ni več v ..mudi."
Spored Rvarncra. 15. vinot. h\ [ Kerhljič popotvanja.) Komu ni še v spominu cesta, ki iz Tersta v Reko derži, čez ktero je lau-ko leto pisatelj romanja ua Tersat tako naravno zabavljal, da jo je nar zadnjo izmed vsih primorskih imenoval? Zna biti, da jc to zabavljanje tudi pripo-inagalo, da jc zdaj od lločič proti Reki nova cesta in čc prav ne kratkočasila, vendar pa brez gričev umetno izpeljana. Po tej cesti sc ponoči peljem proti Tcr.-tu, od kterega teržaški romar pravi: Pridi iu vidi! Istina, da sem prišel, pa kaj videl? Nič. prav nič nc; kajti zdajci sem jo po železnici dalje dirjal; pa odločil sem, da hočem vračaje sc to doveršiti, kar mi sada ni mogoče bilo. lu to sc tudi zgodi. Ko pridem v saboto v Terst, pobaram po spomina vrednih rečeh. Odgovor ui bil zu ..pridi iu vidi." — ..Zvunaj Miramare, grajšinc mehikaiiskega cara, ni tu nič posebnega," mi reče - točaj in zdihnivši pristavi: ..Za take pobožne gospode so Benetke, tam so cer-
kve, tu pa, — — pa sej mc umejo." — Pri moji bradi: nisem ga umcl. — Popoldne jo odrinem v Miramare. Sprejeli so me prijazno in okoli vodili po vsem gradu, ki sc pa še zmiroin zida in prepričati sem kmali, da tukaj vse sploh mogočna volja umetnega, če ravno nc pričujočega kneza stvarjujc iu ravuuje. Kaj zadovoljen pale v Terst dospem. Drugi dan ogledujem cerkve. Njih nar lepši kinč jc bil, da so bile polne pobožnih ljudi. Stolna cerkev ima več razdelkov in njena lega jc gotovo romantična, oltarji iz lepega marmorja, dve kapeli mozaično okinčanc, oltar Matere lložje sedem žalosti ves v svitlobi. in pa ua koru izverstne orgle pač svedočijo od nekdanje iu sedaujc pobožuosti nekterih časti vrednih mcstiijauov. Ostanem pri veliki maši. Tu zadouijo omenjene orgle, ki |ih je pa ludi inojsterska roka prebirala iu k temu pa krepki m gladki glasovi izurjenih pevcev, da sc skorej ccrkev stresa: let« vse tujega človeka tako prešinuje, da si- i-tinito reči mora . Pridi in sliši ! — Pri tej priči pa ne morem opustiti osojne strani, ki sem jo opazil, to je. slabo okiučauega velikega olarja in pa jako oguljenega nekdaj bivšega belega masnega oblačila, ki so ga mašnik iu pa levili imeli. — |*a tudi na tem sem se spotikal, da so mah-uua . ko kanoniki svoje sedeže zapustijo, sc v nje žcuke in pa oloci napla-zili. Zna biti. da jc to vazda tako bilo. da jc ..laudlich sittlich," pa meni -e je videlo ne ie samo čudua. nego tudi — ostudno. — ,še bi bil rad svetilnik iu ludi kaj drugega ogledal, pa v nedeljo iu v moji obleki se kai takega nc spodobi, zato sc pa tajši na parobrod podam iu svet okoli ogledujem, iu ko tu vidim krasno teržaško okolico z uličnimi m uidrijaiii z njihovimi prebclimi hišami, pred scb»j mestne poslopja in pa velik•» ver-to gizdavih bark iii parobiodov, sam pri sebi <ičciii: Pač e imrl pravo Ur-žaški romar o Terstu reči: ..Pridi iu vidi." Po plavili valovili jo drugo jutro jadramo, huda burja parobrod sini ler tje maja in mene tako morska bolezen napade, da sem bil več merlev kot živ. Ob kako sem hicp*uel po svoji mirni izbici iu bivati v ii|eni blaženi samoti! lu uslišan sem bil od Njega, b kteremu vsaki dan za vas. predragi bralci, iz serca molim; molite tudi vi za me. Z Bogom!
ŠAtij je kej norega po širokem *rein?
Itazne novice. Njih veličanstvo ec-ir Ferdinand *o bili nekaj dui nevarno bolni. zdaj pa se že boljša. Bog ohrani drago življenje tega velikega dobrotnika! — Znani angleški deržav mk lord Palmerston. ki je "»O lel služil angleški deržavi, pa tudi marsikaj uaspotval katoliški Cerkvi iu marsikteri vladi do-ti nagajal. — šel je tudi on v« enemu Sodniku odgovorjat sc za svoje d<auja. I rnerl |C tu. m v 81. lelu svojega živlicnja, bivši rojen 20. vinot IT**L Egiptovska vlada namerja železnico od Kaire dalje stegniti, in sicer v pervo do Minje. potlej do A*vaua. To bi utegnil velik napredek biti za oliko. Ako bi železuiea enkrat -egla do Kulturna, dalje ob Beli iu Višnjevi leki pa bi saj par— brodi jadrali, potcin bi bilo keršanstvo tako rekoč sklenjeno z daljnimi zamurskimi deželami . in ako Božja previdnost še Egipt kaki katoliški vladi v last da . potlej še le se bo zaupljivo tu li zamiircem zasvetil i luč spoznanja iu resnice. — ,,La France" pripovedmi* o Hilctiicsn mladenču Jean Rue, kterega je branje slabih bukev o:i pamet pripravilo, sosebno tacih. v kterih so lesničue in tudi izmišljene hudodelstva prav mično popisane. Vedel se je revež kakor bi bil sam hudodelnik in k smerti obsojen . in izročil sc je soduii, da naj bi ga v smert peljali. Tukaj pa. spoznavši njegov žalostni stan, peljali so ga — v nornišuico. To je sad tistih strupenih, kužljivih povestic. klcrc brezvestni časniki dan na dan trosijo met svet. V vsakem listu bi lahko podati kopičico tacih žalostnih dokazov. — Zadmi čas je laška vlada oropala in si prisvojila ueapolitanski samostan San - Domeniko. Ravno tisti ie. v kterem jc učil
I. 1272 hv. Turna/. Akvinski in v kterem je sveti mož zaslišal iz Zveličarjevih ust: ..Dene scripsiti ile me, Thoma; <jua:n ergo mercedem recipies (Tomaž , dobro ni od mene pisal; kakošno plačilo tedaj boš zato dobil)?" Sv. učenik je odgovoril: ,.\on aliam nisi te. Domine." (Ne druzega, kakor Tebe. Gospod.) (Vaterl. I — Iz Bet.edk piše nek Moravče v ..Illa-«". da je v llolonii v ondotni biblioteki vidil s t a r o s I o v e n s k psa I ter z razlago, kterega pa ni utegnil prepisovati. Pri sedanjem vandalskem počenjanji piemonškem se pisavec boji za to slovensko dragotine. — ..katol. list" piše iz Zagreba. Pod predsedništvom svitlega kardinala vikšega škofa je imelo duhovstvo pervostolnega okrožja 25. u. m. svoj jesenski shod v nadškofijskem dvoru.
—	Profesor M. Mesič je izdelal knjigo: Peviest Isusove crkve za porahu gornjih gimnazijah, ktera je že na svitlem. Slovenci jih še za spodnjo gim. nimamo vseh.
—	V Djakovem sta čč. oo. jezuita Gjuričeo iu Lnmbardini od 20—29. kim. obhajala pobožne vaje za duhov«tvo; v začetku šolskega leta pa jc o. (■juričeo imel vaje z bo-goslovsko mladostjo — vse z velikim vspehom. — Zadarski nadškof Maupas je bil prišel une dni na Dunaj, želeči doseči, da se zadarska gimnazija izroči oo. jczusovcem in da se še en vstav tega reda vstanovi v Dalmacii. — Frajmav-rarji po Nemškem iu povsod strašno vpijejo, ker so jih sv. Oče v svojem nagovoru 25. kim. na novo za izobčene razglasili. — Na Laškem so dokončane volitve za deržavni zbor, iu čutiti je. da nc preslabe; zakaj princ Napoleon jc v Milanu zastran ondotnih volitev ves užaljen rekel: ,,Od lialijesem sc boljšega nadjal"! — Pri oj:erskih volitvah za uastajoči deželni zbor se gode inarsiktere milovanja vredne homatije in poboji. Prevzvišcni gosp. kardinal pervostolnik v pastirskem li«tu opominjajo narod, da naj voli pobožne katoliške namestovavce. - Kntšild noče, da bi se njegov rimski dolg prepisal na vlado italijanskega kralja. Ilebrejl so preprisani. ( Initu.)
Meti in pelin•
(I.ep izgled, j Kdor je v zadnjih letih opazoval rogo-viljenje tako imenovanih nemških katoličanov, kterim je oče in duša znani Ronge , mu bo gotovo tudi znano ime Ru-dolf Dovviat-ovo. Sej bil je eden izmed naj iskrenejih učencev in pridigarjev Kongetovih! — pa ganila ga je Hožja milost in spoznavši zmoto sedaj očitno svetu oznanja svojo povernitev v naročje naše sv. cerkve. Naj podamo bravcem nekaj verstic iz njegovega pisma. Tako-le piše:
„Teh verstic ne razglasujem, da bi na-se obračal občno pozornost, temuč da zadostim sveti svoji dolžnosti, pa oznanim , da sem se povernil v naročje katoliške cerkve. prekličavši svoje zmote in obžalovajc pohujšljivo svoje djanie ..."
„Ko sem se I. 1845 udeležil prekucij in rovarij ..nemških katolikov", me niso gonile verske resnice, ampak zgolj in sami politični nameni..."
Zdaj pripoveduje, kako se je vtikal v politične hoina-tije na Nemškem (sosebno na Radenskem I, kako je zavoljo tega bežali mogel najprej na Švicarsko, potem v Ameriko; kako prežalosten stan na vsako stran je tamkej našel; kako se je tudi v Ameriki v marsiktero rovarijo vtikal in slednjič iako-lc nadaljuje:
..Sit sem sedaj vsili prekucijskih sanjarij, sit sploh ne-čimurnnsti tega sveta. Prepričal sem se. da je le v katoliški cerkvi doma red na vsako stran, doslednost in živa, djanska ljubezen; le v katoliški cerkvi, rečem, pa nikjer drurej! Kdor je v tolikih letih toliko britkega pa grenkega skupil kak«r jaz. pa nc pribeži katoliški cerkvi v naročje:
—	gotovo, njemu samo poguma manjka! — —"
|io terdnega spoznam jaz in mnogo mislečih mož z
mano, da bo skriti purizem v malo letih katoličanom hudo» hudo začel žugati. Naj bi mi bilo takrat dano, da v terdnih moških letih le nekaj popravim onega, česar sem ko mladeneč zadolžil."
..Zdaj pa do poglavitne reči. Jaz vse prekličem očitna in slovesno, kar sem kedaj, bodi si očitno, bodi si nasamno ali govoril ali pisal zoper katoliško cerkev. Komur sem pohujšanje dajal, prosim ga, naj mi odpusti. Božja milost naj razsvetli vse sovražnike katoliške cerkve, kteri ji v svoji sleposti nasprotvajo, da bi spoznali, kaj počno; — samega sebe pa izročim neskončni milosti Božji in molitvi vernikov.
Rudolf D o vv i a t, s. r.
Iz Ljubljane. 25. u. m. se je iz Krakovega čer šeutjakopski most po velikem tergu proti sv. Krištofu vil sprevod, da malokrat enak. Spremljan je bil namreč k večnemu pokoju mladi uradnik in ob enem ljubljanski sokolec g. (i usta v Garcaroli, posebno priden, od vsih ljubljen, pošten mladeneč. Spremljali so ga in mu peli med vojaško glasbo obilni sokolci, kterih eedno in postavno obnašanje je vse hvale vredno, ljudstvo pa je bilo vse na nogah, akoravno je deževalo. Bog daj mlademu junaku rajski mir, njegovim verlirn tovaršem v življenji pa živi spomin , da tudi oni za njim popotvajo.
Duhov&ke spremembe.
V	ljubljanski škofii. Gospodu Ant. Tavčarja, škofovemu kaplanu, je podeljena duhovnija Raka.
V	lavantinski škofii. Gosp. Fr. Burja, kurat v Belih vodah, je izvoljen za župnika v Sevnici. — (Jiuerl je g. Jak. Ziegler, nekdanji župnik v Trautmansdorf-u, slednjič v počitku pri sv. Egidiju v SI. g. R. I. P.
V	teržaški škofii. Naslednji gg. so tako-ie preme-steni in vmesteni: Mih. Debelak iz Skorkole za vodja nu dekliško šolo v novo mesto, Ant. Deveta k za kateheta in vodja v Skorkolo v Terstu; Fr. Sitar od nov. sv. Antona za kaplana v Lokvo; Fr. Cergolj iz Lokve za kapi. vTomaj; Jan. Legat, novoposv., za kat. na nunsko dekl. šolo v Terstu; KI c mi. Skubla, novoposv., zu kapi. v Cernivert; Pet. Martelauec, novoposv., v Skedenj; A u t. Kuhn na Opčiuo; Drag. Mazek v Jelšane; Mih. Do bravec v Jelšane; Anton Koželj v Mune; P rim. SubicvRodik; Ant Notar, novoposv., v Truške; Drag. Maiti v Buzet; Jan. Sega v Portole; Sim. Matejčič v Buzet; Jož. Miandrušič v Pazin; Jož. Fran t ar v Sušnjedico; Jož. U r š i č v L i n d a r; Jož. U r b a n č i c v Ziinin; Beru. Hočevar za kaplana v Trebič; Škender Z a m I i č na Moščcnice.
Dobrotni darovi.
Za s v. Očeta Pija IX: Fr. St. v St. 3 gld. — Neka žena 1 dvajsctico, da bi jo Bog z deržino vred rešil neke hude britkosti. — G. J. J ž 1 tol. za 2 gld. st. d.
Za misijon gosp. Pirca: g. Jak. Mr. v St. 2 gld. — Fr. St. v St. 10 gld.
Gosp. m i s i j o n a r j u P i r c u za v e z i I o. Neimenovan 3 tolarje po 2 gld. st. den.
Za pogorelce v cirkniški dekani: Neimenovan dobrotnik 20 gld. ( oddano kn. šk. pisarnico.)
Pogovori z gg. doplsovavel.
C«. S. X. na V.: Darovi so bili v kn. škof. pisarnico oddani kakor je bilo ob svojem času v Dan. povedano. — ii. —a v St. I*.: Kavnokar prejeli; odgovor n.«j berže ko bo moč. — t». —k: Vse dopolnili; pa tudi Vam lepa hvala. Svojim prijatlom, ki ne not-remo vsakemu posebej odpisati, za njih spomin naj priserčniši zalivala in tisoekrat: Bog plačaj!