štev. (97 Trst, v soboto 17. oktobra 1903. letoV Sovi list izhaja vsako soboto ob 4. popoludn z prilogo Mali Novičar. Za naročnike v deželah salita, monarhije naročnina stane: j t eelo leto S kron za pol leta 4 krone, za čtrt leti 2 kroni. Naroč niki zunaj države plačajo g krov na leto. — Posa mezne številke se prodajajo v fiobafcarnah po 6 nove. (10 stotink). — Kdor uf dobi pravočasno sta naj »a reklamira po pošti i- nefrankovanim odprtim pismom.;1 » f v Telefon štev. 677. Oglasi se uvrščujejo po pogodbi; za poslana, osmrtnice in druge privatne sestavke je plačati 10 stotink za petit, vrsto. — Naročnina in oglasi naj se posi-ljajo iipravništvu lista. — Plačilo naročnine in oglasov je izvršiti franko v Trstu. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu, katero pa ni dolžno jih vrn V četudi nepriobčeni. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. — Naročnino in oglase je plačati v naprej. Telefon štev. 677. G ar j eoo potovanje ii\ balkanska politika. .Balkanska politika" je na indeksu razprav v diplomatičnih in vladarskih krogih. Javno časopisje se peča skoro izključno z „balkanskim vprašanjem". Zlasti po obisku ruskega carja na Dunaju | se ž vahno razpravlja pereče balkansko vprašanje. Na tem sestanku se je še strožje določila smer, po kateri se iuia urediti razmerje na Balkanu. Od politično merodajne sirani se zatrjuje da je ta sestanek že rodil svoje sadove. Zadnji ruski komnnikej in avstro-ogerska nota, poslana v Sredec sta določili smoter, po katerem se bode gibala dunajska balkanska politika, kadar se obrača v prvi vrsti proti hujskačem na Balkanu, zlasti proti Bolgariji. Ta migljaj da so v Sredcu dobro razumeli in takoj poprijeli inicijativo za sporazumljenje s Turčjo. Vsled tega bi se bila Turčija izjavila pripravljeno, da zopet otvori šole in cerkve za bolgarsko prebivalstvo v Macedoniji, da prizanese bolgarskim beguncem, razdejane npselbine zopet zgradi, ujete begunce spusti na svobodo ter da sploh ustavi krvavo počenjanje turškega vojaštva. Bolgarsko-turška komisija pa nadzoruj vse te naredbe in naprave. V Sredcu pa sestave te komisije niso odobrili, ker j6 Turčija vanjo odobrala zastopnike vseh v Macedoniji živečih narodnostij. Vendar se tudi ta zadeva še poravna in Bolgarija se je od svoje strani zavezala, da poskrbi za udušitev ustanka v Macedoniji. Ta poravnava ima baje namen, da se sploh izključi vmešavanje dunajske politike v macedonsko vprašanje. Seveda tako samostojno nastopanje Bolgarije ne bode zadržavalo korakov imenovanih dveh velevlastih. V bolgarsko-turškem .sporazumju" stoji pač določba, da se ustavi ustaja v Macedonij', a poroštva za to ni nikjer. Obe stranki si jednostavno ne zaupati in kjer vlada nezaupnost, ondi ima široko polje — intriga tretjega faktorja. Brez ozira na. to, pa se da z gotovostjo trditi, da pomnjenje makedonskega ustanka ni v absolutni moči bolgarske vlade, ker macedonski odbor prezira odredbe bolgarske vlade. Dočim se mora — hočeš nočeš — Bolgarija pokoriti politiki velevlasti, pa je rnape-donsjrim ustašem jedini smoter rešitve macedonske raje iz 'pod turškega krvavega robstva. Sicer vlada razmerno mir na Balkanu, izvzemši nekaterih spopadov in pripravljanja ,za vse slučaje" tako od bolgarske kakor i od tprške strani, ali ta m'r je tudi lahko — predhodje velikih konfl ktov, kajti ni izključeno, da se ustaši pripravljajo na odločilen korak, naj bi Turka za vselej pahnil iz Macedonie. Stjrafov je izbruh splošnega ustanka napovedal Zc^ 'mesec november in njegove napovedbe so se še ymkdar vresničile. Zaradi tega pa so tem nui-nejše odredbe velevlasti, ako se hoče macedonsko rajo rešiti brez nadaljnega prelivanja krvi. To pa bode tem težavneje, ker Sarafov velevlastim jednostavno ne zaupa več. Mož ne mote odpustiti ne Avstriji in ne Rusiji, dtrstr sploh (lapiKtiHi tólifcS klanja slovanskega prebivalstva in opustošenja njegovega imetka. Ako bi bile velevlasti kos svoji nalogi lahko bi se bilo preprečilo tol ko grozne nesreče in dejstvo, da mati Slavija zopet j"če po izgubi 100 000 svojih otrok, v divje veselje njenih smrtnih sovražnikov. Ako je bilo velevlastim resno s človekoljubjem, pa bi naj bile poskrbele za to, da se pravcate prouz^očitelje makedonske nesreče kaznuje, — kateri prouzročitelji pa niso Bolgari, marveč agents provocateurs berolinske in londonske diplomacije, hoteče zaplesti Rusijo v krvave homatije na Balkanu, da bi imeli tekmovalci s krivimi in dolgimi nosovi svobodne roke — drugod ! Kdor zna prav čitati ruski komunikej, zamore razbrati iz njega to, da Rusija pod nobenim pogojem ne trpi, da bi se ustanovila Velika Bolgarija in ta ruska politika je našla popolno priznanje tudi na dunajskem dvoru. Tudi naši monarhiji bi bila neljuba še kaka druga večja država poleg Turčije na balkanskem polotoku. Stvar pa je treba prav razumeti. Javna tajnost je, da Koburžan drži roko pod mizo — Biilowu ter da stremi po Veliki Bolgariji kot kraljestvu, — kralj bi rad bil Koburžan in je dovolj plačanih agentov, ki „zlate sanje* o kraljestvu sugerirajo nevednemu bolgarskemu ljudstvu. Z Veliko Bolgarijo bi si Veliko Nemčija upala v zvezi z Rumunijo in — Veliko Madjarijo že nekaj ukreniti proti malim balkanskim- državam in proti — Rusiji. Ptiča po perju pozaaš in berolinske pihlep-neže po njih politiki. Take kombinacije bi lile '•o ipso opasne tudi slovanski Avstriji in habsburški hiši, zaradi tega je samo ob sebi umevno, da niti Rusija niti Avstrija ne moreta privoliti v vresni-čenje Koburžanovih sanj ter da četudi se je že mnogo gorja zgodilo v Macedoniji, hočeta pacifika-j cijo Macedonije brez — Velike Bolgarije. Potemtakem ostane dolgo-in krivonosim faktorjem le še' sladka zavest, da je rol majke Slave vsaj zopet prikrajšan za jeden 100,000 otrok. Ako bi se Ko-buržanu posrečila stvoritev Velike Bolgarije, bilo bi njegovo stremljenje tudi proti — Carigradu in tako dalje in bi bila taka Bolgarija stalni nemirni tovariš sosednih držav. Zato je v ruskem komunikeju izrečeno, da poleg Bolgarov v Macedoniji živi še nekaj druzih narodnostij, kateri istotako ne smejo trpeti krivice. Porta je ta miglej takoj razumela in Srbiji brez odloga pripoznala pravico srbske narodnosti do obstanka v Macedoniji. Tudi v mirovno komiki» .je pozvala Turčija j'ečnegft Srba poleg Grka in Rumuna. Način, kako se obvaruje jednakopravnost vseh narodnosli Macedonije, se je gotovo določ I na dunajskem sestanku. K t kor se čuje, obišče tudi ru munski kralj Karol iz nova našega cesarja kar gotovo ni brez političnega pomena. Ni, dvoma, da se je na sestanku govorilo tudi o željah Italije glede Albanije. Italijani so se sicer odrekli okupaciji Albanij? ter so za avtonom jo iste, žele pa zato dobiti — Tripolis. Gotovo pa Avstrija ne vstreže nadaljai želji Italijanov, da bi j m odstopila kos svoje posesti ob jadranskem morju za to ako se odreko za enkrat Albaniji. Glede skupne polit;ke Avstrije Italije in Rusije pa bode še razgovora na sestanku carja v Rimu. Beli car potuje po svetu kot angelj miru in nadejati se je, da se pred njegovo oljkovo vejico vmak nejo črni duhovi sovraštva in razdora. JPolififia. Svetovni mirovni kongres - pa še kaj druzega. V Ilouenu, kakor že poročamo se je vrš 1 te dni tretji mednarodni svetovni mirovni kongres. Na tem kongresu so zastopniki Francije stavili pogoj za vzdrževanje svetovnega miru, da sb Franciji rr-niti od Ncmčje vsled krivične vojue operacije ^fzetl provinciji Alzacija in Lorena, proti čemur so kajpada nemški zastopniki dvignili pro'est. Nemški cesar je glasom poročila v pariškem „Le Temps" pisal knezu v Monaku kot častnenu predsedniku kongresa, pismo, v katerem pravi, da je gojitev in razširjenje vede najboljša pošpeš tev ohranitve svetovnega miru. Knez monaški pa je, kakor poroča „Frankfurter Zeitung" predložil kon-| gresa črtež — zastave svetovnega m:ru. Ta zast.va' bi imela beli križ na rudečem dnu. Okrog križa b PODLISTEK Burja (in drugi razen Lojka) Bravo, brate, ali si se otresel verig ? Sever. Kaj otresel, — stri sem jih in spravil v žep! Ali čujete, kako rožljajo ! (Požvenka z že-Dijaška d rii 10 s v i dejanju, 9 pa d oh a h. pom, v katerem so novci) Tu so verige, tovariši! V slaščičarni. Spisal Ivan Fajdiga. (Dalj ) Robida (s polnimi ustmi peciva) Ha, ha ! Ta bi bil dober za profesorji! (Vsi se smejejo) Burja. Dobro, da so šli I Nosàn. In zdaj smo zopet svoboda', zdaj pa le na noge, tovar'ši I (skrivaj Robidi) Ali itnaš še kaj denarja ? Robida Vraga, ne več nego še dvajset nov čičev ! Nosàn. Posodi mi j h deset! Še danes zastavim knjige, pa ti vrnem. Robida. Na tu imaš vseh dvajset ! (za se) Ne povem mu, da imam še cel goldinar, katerega sem vzel teti, — sicer se ne odkrižam tega nadležneža Nosan Gospića Bibiča 1 . Bibiča. Želite, gospod ? Nosan. Za celih deset novcev cesarskih kra-feljcov I Bibiča. Takoj, gospod ! (mu prinese) Lojko (dokaj pijan) Sinoči sem celo noč V pivnici bdel ; Danes pa šole nič Nisem vesel ! Kaj pa, če nisem ne Dohtar ne far ? Samo da z Minko kdaj Grem pred oltar I (Drugo kitico ponavljajo vsi mej smehom in odo bravanjem) Vladun Sever (se vrne vesel) Živeli ! Zopet sem tu ! (vrže pest srebrnega denarja na mizo) Vsi navzkrižl Živio, Sever ! Ti si zlat tovariš! Sever, Zlat, srebrn, niklast, bakren — kakor-šen hočete 1 Bibi-! Gospića Bibi—ca ! Danes vse jaz plačam ! Vinko Griča. Veš kaj, Vladan ti imaš izbor-nega očeta ! I Sever. Bibi ! Izbornega, — i seveda ! Ali zdaj čujte, kako je vse to 'prišlo. Prej pa sedimo, — vsi J okr< g jedne mize ! — petošolci na mojo desno in levo, kajti z vami imam nekaj važnega — po naročilu mojega očeta ! — Gospića, vi pa lepo poslušna in prinesite, kar je najlepšega in najboljšega. Vsi unisono. Živci Sever ! Bog živi tvojega očeta ! — (Sedejo, razun Lojko, ki obsedi pri svoji mizi) Sever. In njegove zlate in srebrne verige ! (po-rožlja zopet z žepom. Bibiča nosi na mizo novo pecivo ter steklenice z likerji pa kozarčke). Sever. Pijmo in jejmo ! (nalije, vsi pijejo) Ha, — to pogreje ! Le čujte : spremim očeta na kolodvor in mater in sestro. Mej potom tožim očetu svoje gorje in križe v mestu. Oie pa : ,Uči se, uči!" I no, rečem s polujokom : Saj se učim, oče ! A brez novca — ne gre, pa ne gre ! Vse je drago v mestu: knjige, spisi, papir, peresa in kaj še vse. A zopet oče : „Ti se ne učiš, zahajaš v slabe tovarišije, po-nočuješ in kdo ve, kaj še vse." — Oh, saj ni res, oče ! — Res je res, ali pa tudi ne res. Pa kakor hečeš, sam si svoje sreče kovač. Ali to ti rečem in povem : ako prineseš kljuko, vzamem te iz šole, pa orati' - O tisto pa ne, rajši bom za gospoda, mene duhovski stan najbolj vesel1, oče. — To je vžgalo, tovariši, to je vžgalo I Mati si ginjena briše solze iz očij ter me gleda milo po strani, najrajša bi me bila objela kar na cesti — oče pa st sne ustni ter seže v žep in pravi : „N-, to imaš za zdaj\ Le dobro gospodari in pridno se uči ! Ob počitnicah pa pridi in pripelji s seboj svoje tovariše — iz pete šole, da pokažejo svojo umetnost in vednost kako delati tečo in dež; zdaj pa spravi in z Bogom!" Bog vas živi, moj dobri oče, hvaležen sem vam za vse žive dni ! vzkliknem ter hočem bežati. A mati me zadrži ter med jokom pokriža moje deviško čelo, ki je zasijalo v tistem trenotku v celi beloti — nedolžne lilije. Na to se poslovim in — bitka je bila dobljena ! Vsi h krati : Ti si junak prve vrste I Ž vel zmagovalec ! (Pijejo in jedo) Trije prvo-in drugošolci vstopijo s knjigami. Prvošolec. Sladkega peciva prosimo ! Bibiča V bogaime ne dajemo pri nas I Drugošolec. Sej imamo denar. (Izvleče mošnji-ček ter hoče koj plačati) Bibiča. Tako pa, tako. Takoj prinesem. (Sé-dejo, Bibiča jim prinese peciva) Prvošolec Ah, kako je dobro, naša mama ne zna kaj tacega skuhati. Drugošohc. Neumnež! Saj ni kuhano, saj je pečeno. Drugi prvošolec. Semkaj pa še pridemo, kaj ne, Tonček? Drugošolec (s polnimi ustmi) Še ! Sever. Znate kaj, tovariši ? Burja. Govori, brate ! Sever. Šolsko leto je stoprav pričelo ; — malo nas že pogrešajo profesorji, stavim vam predlog. TTsi unisono : Ven ž njim ! Sever. Danes ne gremo v šolo, — naredimo izlet ! Burja in drugi. Velja ; na izlet, na izlet ! Knjige v kot ! V naravo ! Sever. Plačat, Bibiča ! Bibiča. Takoj pokličem gospoda. | bilo rudeče dno posuto z belorudečimi ' zvezdami. Švicarski mirovni urad v Brnu jeT že pritrdil temu črtežu. Sredi zastave nad križem bi še bila velika zvezda ter beseda „Pax" (jtair). Ta črtež se rima kongresu predložiti v odobrenje. Ker pa črtežu že sedaj nasprotujeta angležki in ameriški zastopnik, pa na^rže iz vsega skupaj ne bo nič in je to igranje iz meje carjeve sploh. Naj zanimiveje je pač poudarjanje nemškega cesarja o širjenju vede kot pospešitev svetovnega miru. Ali nemški cesar ne ve, kaj delajo njegovi politični jagri po svetu ? Ali ne ve, da so ti jagri največji ovirači širjenja splošne vede ? Morda si je pa nemški cesar mislil le — nemško vedo, vsako drugo je pa izključeval. Saj kako bi se sicer pod njegovo patronanco zamogel od nemške strani teptati v blato kulturni razvoj drugih naroanosti ! Kako ti Nemci predstavljajo možnost svetovnega miru sploh, sledi istotako iz protesta nemšk h delegatov proti francozkim glede svetovnega miru. Da se je Nemčija na krivičen način prilastila omenjeni francozki pokrajini, to ve vsaki šolski otrok, — a njenim delegatom velja parola : ali tako kakor narekamo mi, ali pa nobenega svetovnpga miru ! In to naj je kulturen narod! Italijanski kraljevi pir v Parizu. V torek je odpotoval italijanski kraljevi par v Pariz, da obišče predsednika franezoke republike in njegovo soprogo in da s tem potovanjem tem bolj utrdi prijateljske odnošaje med Francijo in Italijo. V Pariz dospele, jih je pričakoval predsednik Loubet z soprogo in vsi ministri ter ostali dostojanstveniki. Pozdrav je bil presečen tudi od strani občinstva pariškega, ker je v tem koraku naslutilo novo vez latinskih plemen v obrambo svojega ob--stoja m povzdigvi Irgayskegft in gospodarskega blagostanja. Kraljevska dvojica se je drugi dan peljala v Verseilles, da pregleda glasoviti grad in v njem shranjena umetniška dela. Maroko. V tem črnem delu sveta še vedno ni miru ; prestol marokanskega sultana Mulai Abdu-el — Aziza je v nevarnost: pred poželjivostjo pretendenta Bu-Hamare, kateri ni mrtev kakor so listi poročali, marveč ki stoji še vedno na čelu uponrškim Petje : V naravo, v naravo, Kjer rož' ce cveto, Kjer bistri studenčki Po poljih vrò ; Kjer ptičke krilate Prijazno žgolo — — V naravo, v naravo Mi sili srcé ! Pri drugi kitici priskačeta Vera Ravnikova in Anka Dvornikova ter pojeta drugo kitico ž njimi. Dijaki. Živele gospice ! Gospici. Živeli ! — Bibiča ! Prvo-in drugošolci (plačajo in odhajajo) Prvošolec. (glasno) K vam pa še pridemo ! (Odidejo) Vera in Anica (pri policah). Ah, zares krasno! Kako bogata izbera ! Človek bi kar vse pojedel I Le poglejte, gospodična ! Sever. Le hitro, tovariši, — klanjamo se, gospice ! \ Vera. Li odhajate, gospodje ? Oblak. Gremo na izlet ! Anka. Ah, kaka škoda ! Kako krasen dan I Burja. Idite z nami, gospice ! Vera in Anka (se obotavljate) Oh, ko bi nas videl gospod profesor ! Ne smemo, zares ne smemo ! Toča. V naravi ni profesorjev ; ondi so le ptice in cvetice, profesorji tiče v zaprašenih knjigah I Sever. Tako je! Kar idite, kako lepo in prijetno bo ! Vera. Ali bi šli, Anka ? Anka. Imam še nalogo narediti iz naravoslovja ..... Nosàn. Te se še bolje naučite v naravi samil Ah, gospici, jaz vam izberem krasen predmet, ko bomo zunaj ! ("Vsi se smejejo) Vera. To pa to ! Kar pojdeva — nalogo pri-neseva jutri ! Anka. Dobro, idive ! četam. To bi bil v bistvu uzrok marokanskim ho-matijam, katere istotako ne prid ejo z dnevnega reda svetovne politike, kakor „balkansko prašanje". Resnični uzrok marokanskim homatijam pa je po-željenje izvestnih evropskih faktorjev, ki se te važne dežele hočejo polastiti v svoje kupč;jske namene in katere v to svrho hujskajo med prebivalstvom na upor, iz česar bi konečno lahko prišlo do vojne in potem do razdelitve Maroka. Iz raznih glasov časopisja da se z lahkoto sklepati, katerim, evropskim faktorjem je največ do take razdelitve. Marokanska posest je zares od velikanske vrednosti, otvoritev maronske, še zares zelo malo razkrite zemlje za evropsko trgovino od tolike važnosti, da po tej strani ni skoro zameriti, ako nemirni, po dobičku in osebnem bogastvu neprestano hrepeneči elementi rušijo mir med tamošnjim prebivalstvom, iz česar pričakuj'jo debelih koristi za svoj žep. Izključeno pa je popolnoma, da bi se jedna, sama velevlast mogla polastiti Maroka . Ako bi se kateri to tudi posrečilo, ue mogle bi mirno gledati take posesti druge velevlast', ker bi taka posest bila prav v navskrižju z Djihovimi interesi. Današnji položaj na Mar, ku je sledeči : Francija zmatra Mi roko in to po pravici, za sfero svojih interesov, kajti med Marokom in Alge-rija (francoska posest) obstoje itak najtesneje zveze. Anglija ima zaradi Gibraltarja in sueškega prekopa strategičen interes na posesti severnega konca Maroka. Razun tega so an^ležke (reči: židovske!) koristi v tamošnjem vodovju večje nego katerekoli druge države. Nemčiia ima pa tudi svoje kupčijsko poželjenje I Španija ima istotako zgodovinsko pravico do soposesti na Maroku, ker pa ni močna dovolj, da svoje piavice brani, utegnilo bi jej v slučaju razdelitve pripasti kak košček ozemlja za to, da bi podpirala prizadevanja kake druge velevlast'. Kar daje evropskim velevlastim povod misliti na Maroko, je kako že opetovano povedauo: lega Maroka je v svetovnem prometu, razsežno atlantsko Primorje, važne oslomba za promet v celo zapadno Afriko in južao Ameriko, velika rodovitnost dežele primerne za kolonizacijo in pa pomen, ki bi ga utegnila imeti kot tržišče za izdelke — evropske industrije. Vse to se je že večkrat ponavljalo ali dosedaj je Maroko mnogo manj pristopen evropej-ski nogi nego Brazilija. Posebno se to more reči o zelo rodovitni pokrajini Sus in pa na podzemskih zakladih jako bogatem Mogadorju, da ne govorimo o velikem pomenu Tangerja za trgovino. Dosedanji sultan, A!;du-el AzTz je naklonjen Francozom, a Nemci in Angleži hujskajo Bu - Ila-maro proti sultanu, katerega ščitijo Francozje. Nemci, ki niso še poravnali Francai krivice z Alza-cijo in Loreno, iš'ejo prepira s Francozi že zopet v daljni Afriki iz gole dobičkaželjnosti. In Francija stori prav, da se zavaruje in podpira Maroko. Ob Algeriski meji se zbirajo mečne francozke čete da so za vse slučaje pripravljene. Hujskači drez jo v divja berbarska plemena, da bi izzvali krvavo vojno, a Francija vojne nore in to jezi hujskajoče Germane jRadične Desti. Našim častitim naročnikom. Prestopili smo v 4. Četrtletje. Prosimo torej one cenj. naročnike, kateri nam niso v tekočem letu še naročnine doposlali, ali kateri so zastali, naj blagovolé nemudoma doposlati naročnino, saj smo svoječasno v to svrho doposlali odnosne nakaznice. Prosimo torej naj vsakdo pomisli, da tudi upravništvo „Novega Lista" ima obilo stroškov in mnogo dolžnosti, katere mora zdaj izpolniti. t Monsig. dr. Valussi. V nedeljo zjutraj ob 10. je umrl v vili Sarche monsignor dr. Valussi, knezoškof tridentinski. Pokojnik se jo rodil I. 1837. Študiral je v Vidmu in v Gorici. Leta 1860, je bil posvečen v mašnika. L. 1864 je postal na dunajskem vseučilišču doktor sv. pisma. Ko se je vrnil v Gorico, postal je špiritu d v osrednji bogoslovnici, kjer je deloval neumorno in z velikimi vspehi, Kmalfl potem je~HoTfil stolico nravu-slovja. V tem času je bil urednik latinskega lista : „Folium periodicum". L. 1896 je postal prošt v Gorici. Veljal je za voditelja katoliške italijanske stranke na Goriškem. Furlanske kmečke občine so ga izvolile za državnega poslanca in je sedel kot tak v državnem zboru od I. 1873. do 1. 1886 jo bil imenovan za knezoškofa v Tridenti! na južnem Tirolskem. Svetila mu večna luč ! Mestni svet tržaški. M nolo soboto je imel mestni svet tržaški svojo sejo v kateri je med drugim razpravljal tudi o tem, da se proti prepovedi namestništva za otvoritev ital. piralelk pri sv. Ivanu napravi rekurz na minisler.4vo uka. Proti temu rekurzu in v obče proti potrebi otvoritve takih pa-ralelk je govoril svetovalec dr. Gregorin. Večina je seveda glasovala da se naj uloži rekurz. Svetovalec dr. Rvbaf je v tej seji prašal za besedo, da preporoči županu naj bi bil bolj pazljiv nad postopanjem svojih uradnikov, kateri so o priliki neke sodnijske razprave zavoljo sleparij in ' fatsifikacije pri volitvah, dospeli na slab glas, ker , se je tam dokazalo, da je magistratovih uradnikov pomagalo judo irredentovski stranki pri sleparijah volnih glasov, izkaznic in glasovnic. Židovske špekulacije. Kdo ne ve, da so j u cl j e glavni hujskači narodnosti zoper narod (ter da oni v svojem časopisju vzgajajo tisti prena-i peti nacijonalni radikalizer», ki jc rodil že toliko • gorja. To pa /;d.e delajo le za svojo korist — na* i rodnosti so sicer deveta briga in odpadki brez vsake vrednosti. V pangermanskem „Shulvereinu" je največ judov in v irredfntovskih društvih „Lega nazijonale" („Dante Alighieri" itd. imajo tudi judje prvo besedo, i In ne zastonj, - stvar nese, hujskanje nerazsodnih (mas rodi bogate obresti. Društvo „Dante Alighieri' j vzame namreč pri raznih židovskih bankah v Italiji I posojilo 10 milijonov lir za poitalijančevanje Slovencev in Hrvatov v Primorju in v Dalmaciji 10 milijonov It ! To ni malo, — to nese nekaj obresti na leto in židu je vsejedno, ali si baše žep od kup- Dijaki. Živeli ! /Jveli ! (Odidejo veselo hrumeč) Lojko : S:noči sem celo noč V pivnici bdél, Danes pa šole nič Nisem vesel. Kaj pa, če nisem ne Dohtar, ne far, Samo da z Micko kdaj Grem pred oltar ! Bibi 1 Bibiča I Bibiča. Želite, gospod Lojko ? Lojko. Sedite k meni ! Bilica (stori tako) Lojko. In zdaj mi povejte, ako me zares ljubite. Bibiča. Kaj me to še vedno izprašujete, ko sem Vam že itak povedala ! Lojko. Torej me ljubiš, Bibička P (jo privije k sebi) Bibiča. Ljubim, Ijub'm Vas gospod Lojko ! Ali kaj mi to hasne, ko ste pa taki?! Lojko. No, kakšen pa, srček ? Bibiča Ali mi niste ob"]ubili biti priden, da se bodete učili vestno, ko pa postanete nekaj, me vzamete v zakon ? Lojko. Df>, to sem priseg'1 in to hočem tudi izpolniti — samo daj mi jeden poljubček, tako dolgo se že nisva poljubila ! Bilica, Že prai', tu ga imate, — ali kako naj se zanesem na Vaše obljube, ko jih tako malo izpolnjujete I Zakaj ste začeli tako živeti ? Lojko. Veš, B bira, res, prav imaš ; ni lepo, niti dobro,, kar delam. Ali kdo ve, vraga, kaj me je zapeljalo k temu? Bibiča Idite zdaj domu, ležite k počitku, potem pričnite novo življenje* — ah, tako mlad, tako lep mož, pa gazite v pogubo ! Lojko. Sem že zagazil pri Zagazuiku, — pa bodo zagazili tudi drugi ! Zdaj pa res grem ! (Hoče vstati, a pade nazaj na stol) Vrag vedi, kaj je v tej pijači, — to je strup, to je sleparstvo ! Bibiča. Idite tu v sobo, — pomorem Vam, -- notri si odpočijte ! (ga prime pod pazduho in mu pomaga v pritično sobo, nad katere vhodom so rudeče preproge) Loče in Zagaznik (vstopita) Loče. Kakor vidim, gospod Zagaznik, delate dobre kupčje z mojimi likerji..... Zagaznik. Slučajno, slučajno gospod L/Hve, danes. Šolsko leto je pričelo - dijaki imajo denar... Loče. Ile, he, kaj pa, kaj pa ! Ta mladina ! No, znate kaj ! Bodočnost te mladine bode pač drugačna, nego je sedanjost, — a kaj naju to briga — kupčija nad vse, — za nekaj mladih slovenskih ekzistenc gzi druhal, ki je žedela ob nena vadnem pogledu. Drubal je videla pač mnogokrat obsojence, ki so stopali brez strahu na oder, toda takega miru in veselja na obrazih še ni videla. Druhali je bilo to nekaj novega in čudnega. V zavesti, da sprejmo mučeniški venec nebeške slave, se je nunam, čistim nevestam Kristusovim, razjasnil obraz. Pele so tako svečano resno in pobožno zadnje psalme, kakor da bi bile v koru svoje cerkve. S pobešenimi očmi in k molitvi sklenjenimi rokami so sedele in zajemalo moč in zaupanje iz psalmistovih besedi. Druhal je zijala, prisluškovala in strmela. Po- nemškem taboru, češ da Nemec izdaja nemštvo najzagrizenejšem sovražnikom. Kakor se porcča se je na tem posvetovanju sklenilo, da se število poslancev določi po številu prebivalstva in davkih. Število poslancev kmetskih občin naj bi se zvišalo na 28. splošna kurija naj bi volila osem po-lan-cev. Posvetovanja bi se bila še nadaljevala, ali razgrajanje nemških nacijonalcev je najbrž provzro-čilo, da se Rokitansky ni več udeležil nadaljnih posvetovanj. Kranjski. Kranjski deželni zbor ima sedaj kar dvojno obstrukcijo. V zbornici obstruira katoliško narodna stranka v odsekih pa z nemško združena narodno-napredna stranka. Natančnejše se ne moremo in tudi ne maramo spuščati v razmatranje tega boja. Naj ga izvo'jujojo gospodje sami, kakor jim drago. Koroški Koroški deželni zbor je v svoji seji dne 10, t m. obravnaval „slovensko gonjo" pri celovških sod šč;h. Predlog poslanca Burgerja da naj deželni zbor odločno nastopi proti .motenju narodnostnega miru v deželi", se je izročil političnemu in gospodarskemu odseku Proti sta govorila nemški kon-zervativec Weiss in Slovenec Grafenauor, ki je po odloku justičnega ministrstva o ureditvi jezikovnega vprašanja pri sodiščih pobijal predlog. Ivo je začel citati slovenski poziv nemških nacijonalcev na volilce četrte kurije, so skoraj vsi Nem u odšl iz dvorane, tat in njega vsođni pomen za bodočnost človeške Me. Odkar je ameriški žid Rockefelle s svojim petrolejskim trustom zavladal na prestolu denarnega absolutizma od lega časa preplavlja povodenj trusta do malega ves svetovni trg. Še nekaj let in v jeklenih ok'epih trustove špekulacije se bodo nahajala vsa industrijska poljetja posameznih družb in po-jelincev, in v teh oklepih bode ječalo vse kupujoče občinstvo, ako se temu zlu ne odpomore zakonitim potom, ali potom socijalne in gospodarske organizacije. Naše čitatelje bode gotovo zanimalo, zopet j nekaj malega slišati o trustih, njihovem povzročitelju, o veliki nesreči trustov za človeško družbo ter o bojnih sredstvih zoper to kugo našega čaša. Že leta 1897 se je vedelo, da bodo ogromue kapitalijp, s katerimi je razpolagala organizacija [trusta, iskale še novih torišč za svoje pogubno de-j lovanje. In res, kmalu so segli polipovi prsti trusta , na svinast na svinec, usnje, tobak, žganje in železo j Amerike. Ti polipovi prsti so se oklenili velikih j mestnih plinarn Amerike in so segli |e po kavi ip I po p,arobrodar§tyu. paro.brodfli trust je zdramil Ev-j ropo še le pred kratkem h globoke letargije. Za I vsemi trusH je pa tičal Rockefeller. Ali da bi žid I ne vlekel pozornosti razjarjenih uničenih podjetnikov priveč na se, potreboval je drugega imena. Našel je svojega človeka v možu, katerega svet še bolje pnzna nego Rockefellerja. Ta mož je Pierpont Morgan. Vsa Roekefellerjeva trustovska podjetja so se poslej vršila pod imenom Pierpont Morgana, kateri je kapital trustov v 9 letih povzdigni na 30 milijard frankov. Šest milijard je na železu, dvajset na železnicah, jedna na bankah itd. itd. lu vendar je Morgan le pomočnik Roefcefellerjev. In kam pridemo, ako pojde to tako naprej ? Kdo nam jamči za to, da ne pokupi danes jutri našanje nun je saj za trenotek ukrotila njeno krvoločnost. Marsikdo je pobesil oči, ker se je bal, da ne bi izdal svojega notranjega čustva. Vozovi so dospeli do odra. Okrog stoječi so pomagali nunam raz voz. . Na tleh so se uvrstile v procesijo in stopile na oder, naprej opatica z dvema nunima prepevale miserere. To ni ostalo brez vtiska na druhal. Sleherno oko je sledilo belim nunam in sle-harno uho je prisluškavalo petju. Kot presenečena pošast je žedela druhal na velikanskem trgu. Toda njena strastna krvoločnost se je zopet vzbudila. Šanson je strgal opatici pajčolan z obraza in pomagači so pristopili, da začno krvavo opravilo, Druhal se je vzbudila. Kot da bi se sramovala svojih nežnih čustev, je zakrivila in zatulila : Smrt fanatikom ! Smrt pobožnim I Med molkom so pele nune : Obrni svoj obraz od mojih grehov in un'či vse moje hudobije. Kot bič so padale besede psalmistove na druhal, ki je zopet grdo zatulila in hotela s tuljenjem prekričati spokorno pesem. Kot grom se je razgrnila po trgu divja marzeljeza, ki je vse neizrečeno razburila. Tisoči in tisoči so vihteli klobuke in kape. Morgan ali kak drugi Rockefeilerjev „mož" jedno važno podjetje v Evropi za drugim ? Žrelo Rocke-fellerjevo je podobno usodnemu Miillstromu v severnem morju, v čegar propad izginjajo Iadije, v početku komaj vidno se približajoč pogubi, a ki h kratu treščijo vanj potegaene z elementarno silo v strašno globočino. Koliko velikih podjetij v Evropi je že uničil Rockefollerjev z stem, tega javnost niti ne sluti, — orjaški petrolejska industrija Rusije je jedna takih žrtev in v doglednem čisu bomo čuli o silnem polomu podjetij v Baku-vu in o tem, da je ves ruski petrolej se izlil v žrelo Rockefellerje-vega petrolejskega trusta. Konec vseh koncev bi bil ako ne bo odpomoči, naposled ta, di postane vsa človeška družba igrača nekaterih mogočnih krvosesov. Kajti le-ti se ne ustavijo, marveč dero dalje s pogibe'jo, kako vse razdirajoči ciklon. Židom je na tem, da jim pade v kremplje zadnja bilka gospodarskega obstanka krščanskega prebivalstva, v kateri nakani združujejo polagoma in hitro vse sile in jih konečno ?bero pod orjaško streho vesoljnega trusta, obsegajočega ves svet. Ali ne sega njih polipov prst celo že na kulturna ognjišča, iz katerih kujejo kapital? Že danes opuzujemo z bojaznijo ta pojav. Ali ni časopisje že skoro popolnoma v židovskih rokah? Ali niso gledališča že deloma gmotna odvisna od židovskega kapitala? Ali ni blizo tako že tudi s književnostjo? Ali ne izpodriva literature na vseh koncih in krajih ž:dovski „literarni" kartel? Kaj je rszš:rjenje podle židovske škandalne literature po lačnih agantih drugo nego začetek litera-tunega trusta ? Časnikarski, gledališki, literarni trust že kaže svoje odurno lice v razločnih potezah. Naj Europa stori in ukrepa kar hoče — ameriški trust je vzel v roko nadzorstvo čez srce Evrope ! Nikjer že reč ne odločuje ve"ji ali manjši talent, marveč le še večja ali manjša rentabiliteta talenta. Že j;h vidmo ,gledališke fuzijoniste" z bogatimi ravnatelji kot lastniki dveh treh gledališči z ozadjem pol tucata bančnih ravnateljev s krivimi nosovi kot resn;čnimi podjetniki; že jih vidimo orjaška .literarna" podjetja, založniške firme s 3 — 4000 „novih izdaj" na leto, z lastnimi tovarnami papirja z 10 — 15 milijonov obratnega kapitala, ilustrova-ne in neilustrovane liste s po 500000 naročniki, svetovne listi brez nadela in značaja 1 In za vsemi temi podjetji reži satirično v obraz plačniku in dolžniku — — bilanca bo šlo ! In imeli bodo vspeh na vseh koncih in kraj h — brezrčen uspeli, kajti denar bo nepremagljivo or >žje, kateremu se ne bo možno zoperstavlj iti. In kakor sa ne,: -- ^ ni nasprotniki od Napoleona se učili brezobzirno pridobivati svet, tako se bodo učili in se že učijo židovski industrijalni vladarji od Qllockefellerja obvladati človeško družbo. Kaj pa se da storiti proti trustom ? Poskusilo se je (zlasti v Ameriki) proti nj h delovanju nastopati kazensko, ali brez uspeha! Druga pot proti nj m bi bila civilnopravna. Ali pogodb-mej člani trusta in njihovimi strankami so takore-koč brez tožne podlage, — kajti ako bi se tudi posamezni član trusta upiral, uničjo ga drugi jednostavno gospodarski in orožje je skrhano. Trust je potem „tožnik, sodnik in birič" v eni osebi. Dalje prih. Listnica upravniòtva. Gosp. I. S. B. plačano do konca oktobra 1903. Ilvala Gosp V. P. Ni plačano. Presrčen pozdrav I mahali s stisnjenimi pestmi proti nibu in peklenski ogenj jim je žarel v očeh. Sekira je šinila navzdol. Glave nun so padle in druhal je pevala svojo krvavo himno. Balfort se je krčevito oprijel Petrovih rok. — Proč, — tu divja pekel 1 — je vskliknil med nepopisnim hrupom. Preril se je skozi druhal in stopil v bližajo ulico, kjer je hitel dalje, kakor da bi mu bil ogenj za petami. Slednjič je obstal. Iz daljave se je čula marzeljeza. Z roko na čelu je tožil mladi mož proti nebu: Moj Bog, moj Bog, — kolik prepad 1 — Potem pa j j nadaljeval svojo pot, počasi, sto kajoč, molčeč, potrt. Peter ni spoznal stanja svojega gospoda. Saj se mu je mešalo v glavi in tesno mu je bilo krog srca, kakor da bi moralo nekaj počiti. — Gospodi - je začel Peter, — neka tesnoba mi pretresa dušo in telo I Kdor še ni k «j takega videl, ne more nikakor verjeti — — Kaj si pa videl ? Ljudi ? Ne I — Leve, tigre, deroče zveri ? Ne ! Te, kadar, so lačne in žejne, se nažre in napijejo in se vležejo k počitku. Nenasiljiva pa je krvoločnost in ubojaželjnost teli samovlastnih ljudi j. — Uboge nune I — (Nadaljuje) Književnost in umetnost Gledališča. Politeama Rossetti. Ta teden se je pela na tem odru svetovna Verdijeva opera „Aida". Spisal A. Ghislanzoni. To opero se poje zkozi 30 let na vel'kih odrih z najbogatejšim sceničnim aparatom. Ker obiluje opera tudi na efektnih arijah, in krasnih dvo- in trispevih, ker imajo zbori zopet in zopet hvaležno vlogo, je ta opera v resnici sijajna točka opernega repertorij* vsakega gledališča. Opera je dosegla pred občinstvom popolen vspeh ter se je koncem vsake slike — posebno drugemu aktu ki je impozanten — viharno ploskalo. Danes in jutri se ponovi opera „Aida", jutri ob 3. pop. „Traviata". Fenice. Na tem odru se je vprizorila v četrtek opera „Otello" skladba slavnega komponista G. Verdi. — Z vprizoritvijo te opere občinstvo je bilo zadovoljno. Opera ni lahka, a vsi solisti so se potrudili, da so v kolikor mogoče častno izvrš;li svoje uloge. Danes in jutri zvečer se ponovi „O teli o". Jutri pop. se za zadnjikrat vprizori Puccini-jeva opera „Boheme". Še nobena opera ni dosegla tolikih reprizov kakor ta poslednja ; vprizojena je bila 18 krat. Slovenci ! ^ spominjajte se pri vsaki priliki družbe sv. Cirila in Metoda Odlazak i dolazak vlakova. Južni kolodvor (Siidbahn). Odlazak iz Trsta. 6.20 pr. p. Mješoviti vlak do Gorice ; brzovlak preko Cer-vinjana za Mletke, Bolonju, Rim, spona sa Cividale, Udine, Pontebba. Brzovlak za Bef, Rieku, Budimpeštu, Ziigreb. Brzovlak za Nabrežinu, Cormons. Mletke, Rim. Mješoviti vlak za Nabrežinu, Cormons, Udine, Mletke ; sj| „r,ri u Mont'aleonu sa Cervinjanom Mješoviti vlak za Beć ; spona sa Peštom i Zagrebom. Mješ. vlak do Kormina (Cormons), a, preko Cervinjana, do X letaka, Milana ; spona sa Udine. Mješ. vlak za Nabrežinu, Cormons, Udine, Mletke. Brzovlak, preko Cervinjana i Cormons-Udiue za Mletke, Milan, Rim, Turin. Mješ. vlak za Beč ; spona sa Riekom. Brzovlak za Beč, Ostendu ; spona sa Riekom, Brzovlak za Beč: spona sa Riekom i Peštom. Brzovlak za Cormons; spona sa Cervinjanom. Mješ. vlak za Nabrežinu, Goricu. Mješ vlak za Beč. Dolazak u Trst. Mješ. vlak iz Beča, Budimpešte. Brzovlak iz Beča, Londona, Osten le. Mješ. vlak iz Cormons-a. Brzovlak iz Italije preko Cormons-a i Cervinjana. Brzovlak iz Beča, Pešte, Rieke. Mješ. vlak iz Beča, Rieke. Brzovlak iz Mletaka preko Cervinjana, i brzovlak iz Rima, Milana, Udine, preko Cormons-a. Mješ vlak iz Cormons-a, Nabrežine. Mj' š. vlak iz Gorice, Nabrežine. Mješ. vlak, iz Beča, Pešte," Zagreba. Mješ. vlak iz Ml takà, Udine, Cormons-a, Nabrežine; spana sa Portogruaro-Cervinjan. Brzovlak iz Rima, Milana, Mletaka, Udine Cormons, Nabrežina. Brzovlak iz Beča ; spona sa Zagrebom i Riekom. Mješ. vlak iz Cormons-a i brzovlak iz Mletakà i Udine preko Cervinjana. Kolodvor Sv. Andrija. Odlazak iz Trsta. Za Herpelje, Divaču, Ljubljanu, Beč-Za Herpelje i Pulu (samo u četvrtak). Za Herpelje, Divaču, Rovinj, Pu'n. Za Kopar, Buje, Poreč. Za Herpelje, Divaču, Rovinj, Pulu, Beč. Za Kopar, Portorose do Bujali. Brzovlak za Pulu, Divaču, Villach, Beč. Nedjeljni vlak. Za Herpelje, Divaču. Dolazak u Trst. Iz Kopra, Portoiose, Bujah. Iz Pule, Revinja, Divače, Beča. Iz Ilerpelja, Divače, Ljubljane, Beča. Iz Bujah, Portorose, Kopra. Iz Pule, Rovinja, Divače, Ljubljane. Brzovlak iz Pule, Rovinja, Divače, Beča. Nedjeljni vlak. 9,25 na večer Iz Divače, Herpelja. 8.- r> 8.25 n 9,— r> 9.55 n 12.30 po p. 4.35 11 5.30 n 6,— n 6.35 n 8.15 „ 8 25 9.25 n 11.30 n 6.15 pr. p 7.10 rt 7.36 u 8.30 « 9.40 n 10.25 li 10.40 n 11.21 n 4.30 po p. 5.35 r> 7.46 n 8.30 n 9,— n 10.16 n 6.30 pr. p. 8.20 „ 8.45 „ 9.50 „ 4.30 po p. 7.10 „ 7.45 „ 2.30 po p. 8.30 pr. p. 9.35 „ 11.25 „ 4.55 po p. 7— „ 9.55 „ V soboto dne 5. septembra je bila otvoritev dalmatinske gostilne z vrtom (Prijetno shajališče) \r ulici Stadion št 19. i eo CD SO «S su Točila se bodo prava dalmatinska omiška vina ; Vino črno navadno Opolo l'ivo najboljše vrsto lit. po 32 nvč. 36 , 2 è » M Dobi se vodno po domače pripravljena jedila. — Za obilen obisk se pripoioča udani lastnik. co I a3 •S (D sr o M tO o o N CP Cfl >—( 03 • O -= m o >-—< s> Š S3 , ^ s n K 3 S- O -O (D 3 sr g4^ 2< iS. s a t & g - » o< c |. I~J< * £ M C/> « * H' N ss p 2. 1 Ì jas » ar« il S' 0 » » s o a " T3 « O J CT3 n, s; w 0 "s;: S >—; srn. • 03 2f O«' 5. C o- S O S M » Q Prva kranjska z vodno silo in turbino delujoča. tovarna stolov tvrdke FR ŠVIGELJ na Bregu, p. Borovnica, t- ranjsko, priporoča si. občinstvu, prcčast. duliovšč'ni, i inoj itel j oni in predstojnikom zavodov in gol krčmarjem in kavarnai jem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene stole, naslonjače, fotelje, vrtne stole, jjugalnike i.d. po kar najbolj nizki ceni. B la go je iz trdega, izbranega !es;a, poljubno likano ali v naravni boji i m i ti i ano. Največja ;sfcga sfe lov, naslerjačev in gugatnkov z trsja. Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko. Nančevalcem na debelo dovoli se znaten popiu-t. Restauraciji! „Alla Stazione" •T. Jaklitscli-a Trst, Kolodvorski Trg (Piazza Stazione) Izvrstna kuli'nja, — Dobra vina i pivo. — Umjerene ciene trg. Belvedere štev. IO. priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici, kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva za mnogoštevilno naročbe. — V zalogi ima vsakovrstnega pohištva najfineje in druge vrsti iz trdega in belega lesa. Cene so merne in postrežba pošteu4ri^w^liiyia. v- i idr ' "*" * ~~ .zzàfàm osiguravajuća zadruga u Zagrebu, stojeća pod zaštitom občine slolt. i kralj, glavnog grada Zagreba, otvorila je GLAVNO ZASTUPSTVO za Istru, Goricu, Trst i Dalmaciju sa sjedištem u Puli Upozorujemo svakog valjanog kućegospodara, đa sve svoje zgrade i pokretnine osigura proti po-žiiru i šteti od groma kod „CROATIAE" već načela radi, da novac ne ide u tuđjinu. i i®7" Osiguranja se primaju uz vrlo nizke ciene i dobro jamstvo Mjestni zastupnici traže se u svim selima i gradovima Istre, Gorice, Trsta i Dalma cijo. Ponude se šalju na : Giavno zastupstvo „Croatiae ■ » Puij PRVA slovenska zaloga pohištva llk^ iz odlikovanih in sve'ovnoznanih tovarn mizarske zadruge v Gorici in Solkanu prej Wi m v1 _ '3 ru W K h? li ANTONA CERM "»(i S? se nahaja V THSTU Piazza vecchia (Rosario) štev. Jj (na desni strani cerkve sv. Petra) k® ti FS »'• !§ r* <4'* Konkurenca nemogoča ker je blago prve fof rok Anton Svara, izdavatelj in odgovorni urednik. Tiskarna Dolenc (Vran Polić — Tr i). CD (Fran Polic) TROT - ulica San Francesco št. 14 « TRST Telefon št. 677 izvršuje vsakovrstne tiskarske naročbe, tiskovine in knjige za urade, občinske in župnijske uprave, trgovce, obitnike m posameznike in sicer: Račune, omote (couverte), listke za oddajo in sprejem blaga in pošiljatev, faktur, opominjaInic, dopisnic in nadpisov na pisma. V zalogi ima hrvatsko-slovenskih tiskovin za račune crkvenih uprav, glavno knjigo dolžnikov in male knjižice za dolžnike v katero se vpisuje vplačevanje dolga. Potem tiskovine v latinskem je ziku za crkvene matice: Liber Baptizatorum, Delunc.torum, Copulatornm, Status Animarum, ter za izpise iz matic.: Fides Malrimonii, Testimoninm Status liberi; Nota, Testimoninm denuntiationum matrimonii itd. Pievzame naročbe za vezanje knjig za urade in za posameznike. CO im