GDK:652.54 Poskus ovrednotenja škode zaradi vetroloma na podlagi količinskih in kakovostnih izgub lesne surovine Lojze ŽGAJNAR* Izvleček Žgajnar, L.: Poskus ovrednotenja škode zaradi vetroloma na podlagi količinskih in kakovostnih izgub lesne surovine. Gozdarski vestnik, št. 5/ 1991 . V slovenščini s povzetkom v nemščini, cit. lit. 16. Propadanje gozdov je večvzročen pojav. Ujme imajo pri tem vse pomembnejši delež. V prispevku so prikazane značilnosti , rezultati in ugotovitve raziskav poškodb in škod zaradi vetroloma v smrekovih gozdovih na Pohorju. Analizirani so bili trije tipi poškodb, količina in vrednost sečnega ostanka (odpadka), poslabšanje sortimentne se- stave ter skupne denarne škode. Vse naštete prvine so primerjane s škodami , ki jih povzročajo snegolomi. Ključne besede : ujma, vetrolom, poškodba, izruvana drevo, odlomljene drevo, prelomljene drevo, sečni ostanek, vrednotenje poškodb, finan- čna izguba. 1. UVOD IN PROBLEMATIKA Kljub nekaterim razlikam v razlagah vzro- kov propadanja gozdov, predvsem razlikam v pomembnosti različnih vplivnih dejavni- kov, se danes vse bolj uveljavljajo celostne večvzročne teorije o tem pojavu. Ugotavlja- mo, da gre za bolezen celotnega gozdnega ekosistema, ki jo pogojujejo številni znani in neznani dejavniki žive in nežive narave. Le-ti lahko delujejo posam ično in (ali) med- sebojno povezano, hkrati ali zaporedno, neodvisno ali medsebojno pogojeno. Zato je praktično tudi nemogoče ugotoviti in določiti en sam dejavnik kot najškodljivejši. Vse ocene o pomenu in vplivnosti "'* L. Ž., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija. 218 . G. V. 5/91 Synopsis Žgajnar, L.: An Attempt to Esti mate the Da- m age due to Windbreak Based on Quantitative and Qualitative Wood Raw Material Loss. Go- zdarski vestnik, No. 5/1991 . ln Slovene with a summary in German, lit. quot 16. The dying back of forests is a phenomenon which has many causes. The share of storms is becoming more and more important. The article presents the characteristics, results and establishments of the research as regards injuries and damage in Norway spruce forests of the Pohorje due to windbreak. Three types of injuries we re analysed : the quantity and value of forest rest wood (feeling waste), the deterioration of the structure of wood assortments and total financial loss. All the enumerated elements have been compared with the damage caused by snow- break. Key words: storm, windbreak, damage, upro- oted tree, broken tree, torn tree, felling waste, damage estimation, financial loss. posameznih znanih biotskih in abiotskih vplivov so zato danes lahko le grobi približ- ki. Z navedeno premiso kažejo raziskave (5, 7) na temelju znanih, na terenu določlji­ vih škodljivih biotskih in abiotskih dejavni- kov, da je prek 30% vseh poškodb drevja posledica bolezni, škodljivcev, divjadi, sne- golomov, vetrolomov, žledolomov in drugih znanih škodljivih dejavnikov. Preostalih 70% poškodovanosti slovenskih gozdov je torej predvsem posledica onesnaženega ozračja, ki pogojuje znani pojav umiranja gozdov. Ta fenomen ne povzroča le pešanja vseh pomembnih življenjskih funkcij gozdnega drevja in gozdov. Zagotovo je njegov vpliv odločilen tudi pri mehanski stabilnosti obo- jega. Neposredna posledica tega so tudi vse pogostejše in obsežnejše poškodbe, ki jih povzročajo ujme v gozdovih. V sklopu znanih in izmerljivih neživih dejavnikov propadanja gozdov so ujme na- mreč najpomembnejši dejavnik poškodb v naših gozdovih. Odločilni so zlasti vetrolo- mi, snegolomi in žledolomi, ki so sicer trajen, običajen vsakoletni pojav, občasno pa zavzemajo katastrofalne razsežnosti. Kljub dejstvu, da so podatki o obsegu škod vse do osemdesetih let zaradi pomanjkljive evidence dokaj nezanesljivi, smo jih zbrali iz različnih virov (1, 3, 12, 16) ter jih analizirali. Rezultati so prikazani v grafiko- nih 1 in 2. Iz grafikona 1 je razvidno, kako naraščajo škode zaradi ujm tako po obsegu kot po pogostosti. Dobro izstopajo poznane kata- strofe v posameznih letih. Vidimo, da se le-te pojavljajo vsakih 2-5 let, povprečno vsake 3,41eta. Zanimivo je ciklična pojavlja- nje škod, ko poprejšnji katastrofi po dveh (1984-1986) do treh letih (1962-1965, 1972-1975) sledi nova, ki pa ima bistveno večjo razsežnost. V splošnem lahko vidimo, da narašča obseg škod zaradi ujm po eksponenčni funkciji. če veljajo navedene zakonitosti, smo lahko upravičeno zaskrb- ljeni za usodo naših gozdov, saj bo pri takšnih trendih že v letu 1995 zaradi ujm poškodovanih blizu 1 milijon m3 lesa. Podrobnejše raziskave posledic ujm v gozdovih so bile opravljene v letu 1983 (1 ), in sicer za obdobje od leta 1966 do 1982. Iz te raziskave je razvidno, da je bilo v tem času vsako leto zaradi ujm poškodovanih povprečno 154 tisoč m3 lesa. Največji delež poškodb, to je 47%, so povzročili žledolo- mi, sledijo snegolomi z 39-odstotnim dele- žem in vetrolomi s 24 odstotki. V povprečju so ujme povzročale okoli 5 % delež letnega etata. Po naših analizah je bil ta delež v obdobju 1975-1984 že 8%, v obdobju med 1985 in 1988 pa že kar 13%. Pri gmotnem ovrednotenju propadanja gozdov nas zanimajo škode v zvezi s proi- zvodnjo lesa, ki prizadenejo lesnoproi- zvodno vlogo gozdov, in tiste, ki okrnijo druge, splošnokoristne funkcije. Medtem ko višino škode v prvem primeru znamo izračunati, oziroma vsaj bolj ali manj natan- čno oceniti, je ocena v drugem primeru, kljub različnim poznanim metodam, še vedno problematična. Zato so tudi te ocene med seboj silno različne, tudi več desetkrat- no. Nedvoumna je le ugotovitev, da vred- nost splošnokoristnih funkcij vedno in pov- sod močno presega lesnoproizvodni pomen gozdov. Z vrednotenjem neposrednih škod torej merimo le »vrh ledene gore«. S to primerjavo pa seveda ne želimo izničiti lesnoproizvodnega pomena gozdov in tudi Grafikon 1: Zaradi ujm (sneg, veter, žled) poškodovane količine lesa v obdobju 1955-1988 52 05 68 72 75 leto BO 84 86 88 G. V. 5/91 219 ne škode v zvezi s proizvodnjo lesa, ki jo povzročajo ujme, saj je le-ta zelo pomemb- na. Kot vse druge poškodbe in škode, ki nastajajo v gozdovih, so tudi škode zaradi ujm kratkoročnega in dolgoročnega znača­ ja. Med neposredne in kratkoročne škode lahko štejemo: - zahtevnejšo, nevarnejše in dražjo seč­ njo, izdelavo in spravilo. Po nekaterih oce- nah so tu stroški pridobivanja tudi za tretjino večji; - izgube zaradi povečanega odpadka, slabše kakovosti ter manjše dobiti pri pro- daji (povečana ponudba); - večje stroške izgradnje gozdnih pro- metnic; - povečane stroške obnove in varstva gozdov. Škode dolgoročnega značaja pa nasta- nejo zaradi : - zmanjšane stojnosti preostalih in mej- nih sestojev ter povečane ogroženosti ; - izpada prirastka za daljše obdobje; - večjih stroškov obnove in nege mla- dostnih faz novo nastajajočih sestojev; skih aktivnosti na sanacijo prizadetih po- - začasne preusmeritve vseh gozdar- vršin, ki ima za posledico zanemarjanje potrebnih in načrtovalnih del v drugih goz- dovih. Med številnimi kratkoročnimi posledicami ujm je pomembna tudi škoda zaradi količin­ skih in kakovostnih izgub lesne surovine, ki nastanejo pri sečnjah v prizadetih gozdo- vih. Čeprav gre tu za povsem stvarno in izmerljivo škodo, je naše vedenje o količin­ skih in vrednostnih kazalcih posledic teh naravnih pojavov še vedno razmeroma skromno. Običajno se moramo zadovoljiti z bolj ali manj približnimi ocenami, ki teme- ljijo največkrat le na površini poškodovanih gozdov ali pa na količini lesa, ki ga prido- bimo pri sanaciji. Takšne ocene pa so nedosledna in neprepričljive že za strokov- ne, kaj šele upravno-politične in druge laične sredine. Vse to pa ustvarja na eni strani videz neresnosti stroke, na drugi strani pa onemogoča stroki argumentirano prikazovati in zagovarjati vso širino in res- nost problematike propadanja gozdov. Kaj malo na primer pove le številka, da je ujma prizadela 300 tisoč m3 lesa, saj za laika to pomeni le večji dohodek od prodanega lesa za gozdarstvo. Grafikon 2: Povprečne količine poškodovanega lesa po obdobjih 500 700 1965-7974 220 G. V. 5/91 7975-7984 obdobje 1 ? • s pričujočo raziskavo, ki je del razisko- valne naloge Tehnika v razmerah propada- nja gozdov, le-ta pa spada v raziskovalni projekt Propadanje gozdov v Sloveniji, smo skušali ugotoviti neposredne količinske in kakovostne izgube lesne surovine pri prido- bivanju lesa v smrekovem sestoju, poško~ dovanem zaradi vetroloma. Menimo, da so ugotovitve raziskave dobrodošel prispevek k boljšemu poznavanju in gmotnemu ovred- notenju posledic propadanja gozdov. Iskreno se zahvaljujem kolegom iz TOZD gozdarstvo Ruše, še posebej inž. Kranjcu, za vso pomoč pri izbiri in pripravi raziskoval- nega objekta ter za posredovane podatke. 2. OBJEKT IN METODA RAZISKAVE 2.1. Izbira objekta in njegove značilnosti Značilnost vetrolomov je, da se pojavljajo vse leto, ne glede na letni čas. Nevarnost snegolomov in žledolomov pa je le v zim- skem in zgodnjem spomladanskem času. Razlika je tudi ta, da se snegolomi in žledolomi pogosteje in intenzivneje pojav- ljajo v gorskem in alpskem svetu, vetrolomi pa prostorsko niso omejeni. Nadaljnja zna- čilnost vetrolomov je, da so predvsem po- sledica dveh vrst delovanja vetrov: Frontalnega delovanja vetra, oziroma vetrnih sunkov. Pri tej obliki se pojavljajo poškodbe gozdov v širših ali ožjih pasovih. Poleg vetru izpostavljenih gozdnih robov so ogroženi tudi odvetrni robovi in gozdovi na eksponiranih legah. Prizadeto drevje je bolj ali manj podrto v isto smer. Vrtinčasto delovanje vetrnih sunkov pa povzroča poškodbe tudi sredi sestojev in v zaprtih legah. Posledica te vrste delo- vanja so večje ali manjše vrzeli, drevje pa običajno leži razmetana v različne smeri. Na vrsto poškodb, ki jih bomo spoznali v nadaljevanju, ter na njihovo intenzivnost vplivajo poleg povzročitelja še številni eko- loški (rastiščni) in sestojni dejavniki. Pri izrednih hitrostih in sunkih vetra so posle- dice v gozdovih neizogibne, ne glede na rastiščne in sestojne razmere. Odločilni pa so ti vplivi pri manj intenzivnih pojavih. Zaradi plitvega, krožnikastega korenin- skega sistema in goste krošnje spada smreka med na veter najobčutljivejša dre- vesne vrste, še posebej zunaj njenega naravnega areala. Ker ostane zelena tudi pozimi in še obremenjena s snegom ali ledom, je zanjo nevarnost še toliko večja. Če upoštevamo še njeno splošno razširje- nost ter gospodarski in okoljetvoren pomen v Sloveniji, je razumljivo, da so škode zaradi vetra pri tej drevesni vrsti največje in najpomembnejše. To so tudi bili glavni razlogi, da smo raziskave namenili smreki. Raziskave vetroloma smo opravili v prvi polovici maja 1990, in sicer na Pohorju na območju TOZD gozdarstvo Ruše, Revir Bistrica, g. g. enota Lobnica, oddelek 98 A. Raziskovalni objekt leži na severnem po- bočju Pohorja, v nadmorski višini 1015 do 1 075 m, s povprečnim nagibom 1 0-15°. Tla so srednje globoka do globoka, silikat- na, močno skeletna do skeletoidna, na grebenskih legah suha, v jarkih sveža do mokra. Rastišče: Savensi-Fagetum (bukov gozd z Zasavsko konopnico). Sestoj: 80- 1 OO let star sestoj smreke, s posamično primesjo jelke, macesna, bukve in g. javor- ja. Močno je opažen pojav umiranja go- zdov, (osutost iglic), zlasti pri smreki (bližina kemične tovarne v Rušah!). Ob robovih sestaja in po vrzelih se bogato pomlajuje (klice) zlasti jelka. Povsem manjka pomlaje- vanje listavcev, razen jerebike. Za smreko so značilne dolge in razme- roma ozke krošnje s tankimi vejami, ki pa le počasi odmirajo. Posledica tega so šte- vilne manjše, vendar nezrasle (izpadajoče) grče. To je bil zelo pomemben dejavnik (napaka) pri krojenju in razvrščanju sorti- mentov. Druga značilnost je pojavljanje rdeče trohnobe. Po naši oceni je bilo poškodova- nih okrog 1 O% vseh dreves. Ta pojav je prav tako odločilen za vrsto in intenzivnost poškodb zaradi vetra. Ocenili smo, da je bila dobra četrtina pri panju odlomljenih dreves poškodovanih zaradi rdeče trohno- be. Izbrani objekt je vetrolom prizadel dva- krat, in sicer med 22. in 23. decembrom 1989 ter med 26. in 27. februarjem 1990. Zaradi obeh vetrolomov je bilo v TOZD gozdarstvo Ruše podrtega 5500 m3 1esa, to G. V. 5/91 221 Je 15% letne proizvodnje TO ZD-a. Na razi- skovalni ploskvi s površino okoli 1 ha je bilo poškodovanih 80 dreves, to je 125 m3 1esne mase ali dobrih 30 odstotkov lesne zaloge. Glede na lego podrtega drevja in vrsto poškodb lahko sklepamo, da je šlo za frontalno delovanje vetra, in sicer iz JZ smeri. Tako je večina podrtega drevja le- žala v SV smeri, torej v smeri plastnic terena. Lega nekaterih podrtih dreves se je močno razlikovala od splošne, to je v SV smeri. Glede na vrsto poškodbe je bilo to drevje odlomljene pri panju ali s prelomlje- nim deblom. Pri odlomih je bila značilna spiral na poškodba debla (slika 1 ), pri prelo- mih pa zelo oster prelom, le na dolžini do 20cm (slika 2). S pozornim opazovanjem tega pojava smo ugotovili, da je imelo drevje s takimi poškodbami izrazito neso- merne krošnje. Šlo je torej za znan pojav torzije. Kot posebnost moramo navesti še to, da leži izbrana raziskovalna ploskev ob smu- čišču. Gre torej za gozdni rob, ki je bil zagotovo pomemben dejavnik intenziv- nejše škode na obravnavani ploskvi. Vpliv vetroloma je segeiS0-1 OO m daleč v sestoj. Srečno naključje pa je bilo, da tla poprej niso bila razmočena. 2.2. Metoda raziskave Osnovni namen naše raziskave je bil ugotoviti neposredne škode zaradi vetrolo- ma, in sicer na podlagi povečanega od- padka lesa in slabše sestave in vrednosti pridobljenih sortimentov. Vendar pa smo obenem skušali ugotoviti in analizirati še številne druge prvine na raziskovalnem objektu, ki bi kakorkoli pripomogle k bolj- šemu poznavanju vzrokov in posledic tega, za naše gozdove in gozdarstvo tako po- membnega pojava. Rezultati teh raziskav so prikazani v preglednicah 1, 2 in 3. Za določitev in razčlenitev količine in vrednosti izgub lesa (povečan odpadek, manjša vrednost sortimentov) smo uporabili izvirno metodo primerjave količin in vredno- sti sortimentov, ki bi jih dobili pri običajni sečnji iz nepoškodovanega drevja, s količi­ nami in vrednostjo dejansko izdelanih sor- Slika 1: Značilna spiralna poškodba- odlom drevesa pri drevju z nesimetrično krošnjo 222 G. V. 5/91 Preglednica 1 : Prikaz nekaterih prvin raziskovanega objekta Srednja višina dreves (v m} Srednji D 1,30 {v cm) Koef. vitkosti (H: D) Sred. dolž. deblovine (d > 7 cm) Volumen- bruto srednjega (m3} drevesa- neto Mesto poškodbe (višina od tal v m) Dolžina poškodbe (odpadka} v m Sred. premer pešk. (v cm) Srednji volumen poškodovanega dela- neto m3 timentov. Uporabili smo enako metodo kot pri raziskavi snegoloma na Pokljuki, leta 1989 (13), ki nam bo omogočilo nekatere primerjave nekaterih značilnosti ter vzrokov in posledic pri obeh ujmah. Pri krojenju smo uporabili klasično sorti- mentno metodo, in sicer s pomočjo tablic za krojenje in klasificiranje, izdelanimi na podlagi veljavnih določil JUS za posamez- Vrsta poskodbe 1 2 3 povprečno 27,30 25,90 26,65 26,60 39 37 39 38 70 70 68 69 24,50 23,30 24,50 24,10 1,66 1,34 1,64 1,56 1,47 1,18 1,46 1,37 1,38 5,30 0,52 1,78 1,07 1,12 43 33 34 36 0,080 0,203 0,094 0,126 ne gozdnolesne sortimente. Pri krojenju, izračunih in analizah smo upoštevali le najpogostejše sortimente, ki so običajni za to območje in so se pojavljali v zadostnih količinah za naše analize. To so bili tile sortimenti: - hladi za žago 1., Il., in III. razreda, - električni in PTT drogovi, - celulozni les. Slika 2: Oster prelom debla pri drevesih z nesimetrično krošnjo G. V. 5/91 223 Raziskave smo opravili po naslednjem zaporedju del: - izbira, označevanje in oštevilčenje vzorčnih dreves, ločeno po vrsti poškodbe; - podiranje še stoječega drevja, oziroma delov dreves ter krojenje in izdelava sorti- mentov ali mnogokratnikov (običajno dvo- kratnikov, to je 6 in 8 m); To delo so opravili sekači TOZD-a, brez kakršnihkoli nepo- srednih in želenih vplivov raziskave; - sestavljanje odžaganih poškodovanih delov v celoto debla; - prvo krojenje in razvrščanje sortimen- tov po namenu in kakovosti iz navidezno nepoškodovanih debel; - ponovno krojenje in razvrščanje sorti- mentov iz debel z dejanskimi poškodbami; - evidenca in izmera poškodovanih de- lov debla- odpad ka ter klasiranje po poten- cialnih sortimentih (iz kakšnega in iz kate- rega sortimenta je nastal odpadek). Dolžine smo merili z natančnostjo 5 cm, premere pa križno s točnostjo 1 cm in z zaokroževanjem navzdol. Vse podatke smo vpisovali v posebej izdelane snemalne liste. v katere smo poleg Slika 3: 1 - izruvana drevje 224 G. v_ 5/91 splošnih podatkov o objektu in že orrienje- nih meritev zabeležili še: - vrsto oziroma tip poškodbe, - prsni premer in celotno dolžino deblo- vine (od prereza pri panju do debeline 7 cm pri vrhu) ter dolžino drevesa, - mesto (na kateri višini- dolžini debla) poškodbe. Že pri izbiri objekta je bilo očitno, da prevladujejo tri vrste oziroma tipi poškodb, ki smo jih zato ločeno obravnavali. Pri tem smo ločili in označevali: 1 - izruvanje dreves (podrtice, izvali), 2- odlome dreves pri panju, 3 - prelome debla. Našteti tipi poškodb so prikazani na sli- kah 3, 4 in 5. Vse skupaj je bilo vzorčenih 80 dreves, s tem, da so bile škode ugotovljene in analizirane le na vzorcu 52 dreves. Od skupnega števila 34 na ploskvi ug:Jtovljenih izruvanih dreves smo namreč povečani od- padek ugotovili le pri 15 drevesih, to je pri 44% vseh izruvanih drevesih. Kljub relativno majhnemu vzorcu je bilo treba opraviti blizu 1500 meritev. Urejene terenske podatke smo analitično in grafično obdelali s programskim paketom RE FLEX. 3. REZULTATI RAZISKAVE 3.1. Intenzivnost in sestava poškodb po vrstah poškodbe Uvodoma smo že omenili, da je bilo na ploskvi podrto 125m3 bruto lesne mase, oziroma 80 dreves (preglednica 2). Od tega je bilo največ izruvanega drevja, to je 43 %, sledijo prelomi debla s 36 %, najmanj pa je bilo odlomov drevja, le dobra petina. Razen vpliva že omenjene rdeče gnilobe in nesi- metričnih krošenj nismo ugotovili drugih očitnih vplivnih dejavnikov na obseg in sestavo poškodb, kot so npr.: višina in debelina drevja ter njuno razmerje (vitkost), velikost krošnje, poškodovanost krošnje, razlike v tleh in koreninskih sistemih itd. Res pa je, da smo te korelacije le grobo ocenili na osnovi opazovanj in nekaterih izračunanih povprečij, brez natančnejših statističnih analiz (preglednica 2). Kot je razvidno iz preglednice 2 so bile Slika 4: 2 - odlom drevesa škode (odpadek) ugotovljene le pri 44 od- stotkih vseh izruvanih dreves. Razlaga za to je v naslednjih dejstvih: - relativno ugodne terenske razmere (blago nagnjen, gladek, neskalovit teren), - vse drevje je bilo podrto v isto smer (ni bilo prekrižanega drevja), - dosledna uporaba ustrezne tehnike sečnje in izdelave (žični nateg, ravnica}. Menimo, da je prav uporaba ustrezne teh- nike največ pripomogla gospodami in tudi varni izdelavi sortimentov iz izruvanega drevja. 3.2. Mesto in velikost poškodb . Škoda (odpadek) pri izruvanem drevju je večji ali manjši kos debla, ki ostane pri panju zaradi stabilnosti panja in varnosti delavca ali zaradi terenskih ovir. Iz že naštetih razlogov je bil ta odpadek majhen, v povprečju le 52 cm dolg, s povprečnim premerom 43 cm in srednjim volumnom 0,080 m3 (preglednica 1 ). Tudi vpliv tega odpadka na preklasiranje in s tem tudi na zmanjšar)je vrednosti sortimentov je bil ne- znaten. Se posebej zato, ker nastane iz G. V. 5/91 225 korenovca, ki je ponavadi uporaben le za celulozni les. Pri določanju poškodb, zlasti pri razJoče­ vanju odlomov drevesa in prelomov debla, smo imeli manjše težave. Odločili smo se, da upoštevamo za odlom drevesa vse po- škodbe do višine 2m nad tlemi. Pri vseh poškodbah do te višine je bil namreč pona- vadi močno poškodovan (razcepljen, raz- trgan) celoten spodnji del drevesa, do kore- nin. Takšna poškodba je bila osnova za naše odločitve pri razvrščanju . Odlomi dreves so se pojavljali v pov- prečni višini 1 ,38 cm nad tlemi. Srednja dolžina poškodovanega dela debla (odpad- ka) je bila 1, 78 cm, srednji premer pa 33 cm. Tako je bil srednji volumen (neto) poškodo- vanega dela kar 0,203 m3. Odpadek pri tej poškodbi ponavadi nastane iz najvrednej- šega dela debla, zato ima velik vpliv tudi · na spremembo sestave in vrednosti sorti- mentov. Srednjo višino prelomov debla smo ugo- tovili pri 5,30 m nad tlemi. Največ prelomov je bilo v višini med 5 in 7 m, nato med 3 in 5 m, najmanj pa v višini do treh metrov. Kar tri četrtine vseh prelomov je bilo v spodnji tretjini debla. V zgornji polovici dreves (ob- močje krošnje) prelomov ni bilo (pregled- nica 3). Zaradi preloma nastane poškodba debla v povprečni dolžini 1 ,07 m, vendar v zelo širokem intervalu med 0,30 do 3,85 m. Povprečen neto odpadek je 0,094 m3 . Tudi ta odpadek gre največkrat na račun najvrednejših sortimentov. 3.3.Količina in sestava odpadka (izgub lesne surovine) po vrstah poškodbe in sortimentih Povprečni delež odpadka, glede na skupni volumen neto sortimentov, je 9,9 %. Velike razlike med deleži so pri posameznih vrstah poškodb. Močno prevladuje delež odpadka pri odlom ih dreves (17,2 %), za dobro polovico manjši je delež pri prelomih debla (8,2 %), razmeroma malo odpadka pa je bilo pri izruvanem drevju. Razloge za tako majhen delež te vrste odpadka smo že navedli. Relativno največ odpadka je nastalo pri celuloznem lesu, in sicer kar 26,7 %. Skoraj Slika 5: 3- prelom debla (vse slike- foto: L. Žgajnar) 226 G. V. 5/91 Preglednica 2: Struktura poškodb po vrsti poškodbe na osnovi števila drevja Vrsta poškodbe 1 2 Vse poškodbe N % Analizirane poškodbe N % Neanaliz. poškodbe N '}0 19 56 Preglednica 3: Razporeditev poškodb (prelomov) po višini (dolžini) debla Prelom v višini (m) 3-5 5-7 7-10 Skupaj Delež prelomov (%} Sred. prem. preloma (cm} Sred. prem. drevesa (D 1 ,30} 10,5 23 26 28,4 36 42 35,8 34 43 25,3 23 37 100,0 29 37 Preglednica 4: Deleži odpadka po vrstah poškodb in sortimentih Vrsta Odpadek od neto količine (m3) potencialnih sortimentov' (v'%) poškodbe ž l. ŽIL Ž 111. drogovi cel.tes Povprečno 1 13,6 4,0 1,7 1,0 5,4 17,2 8,2 2 27,5 9,2 0,1 3,2 49,5 3 12,4 10,8 0,1 5,4 1,6 Povprečno 1+2+3 * Količina sortimentov, ki bi jih dobili iz nepoškodovanega drevja. polovica (49,0 %) teh izgub je bilo zaradi odlomov debla in 34 o/o zaradi izruvanih dreves (preglednica 4). V obeh primerih gre za poškodbe, oziroma izgubo zaradi kore- ničnika. Velik delež izgub je tudi pri sorti- mentu Žl., povprečno 15,2 o/o. Tudi tu pre- vladuje delež odpadka pri odtomih (27,5 %) in izruvanih drevesih (13,6 %). Analiza sestave odpadka po vrsti po- škodb in sortimentih (preglednica 5) kaže, da je največji delež celotnega odpadka (38,9 %) v sortimentnem razredu Žil. Zelo visok delež je tudi v razredu Žl., to je 30,0 %. Majhne količine odpad ka pa so v razredu Žlll. in pri drogovih. 3.4. Vpliv poškodb na sortimentno sestavo Neposredna škoda, ki jo povzročijo ujme, ni le v povečanem odpadku, torej zaradi manjše količine pridobljenih sortimentov, pač pa tudi zaradi spremenjene, poslab- šane sestave in vrednosti sortimentov. Z izločitvijo poškodovanih delov debla se se- veda spremenijo tudi prvine (dimenzije, na- pake), ki pogojujejo vrsto in kakovostni razred sortimentov. S tem pa se zmanjša tudi njihova vrednost in dobit na tržišču. Sestava sortimentov, ki smo jih dobili pri krojenju iz navidezno nepoškodovanega drevja, dejanska sortimentna sestava ter sestava odpadka so prikazane v grafikonih 3, 4 in 5. Iz prikazane analize (preglednica 6), ki smo jo napravili z medsebojno primerjavo sortimentne strukture, dobljene pri obeh krojenjih, vidimo, da se je pri vseh vrstah poškodb zrnantšal delež najvrednejših sor- timentov (Z l., Z JI., drogovi), povečal pa se je delež manjvrednih sortimentov. Še pose- bej občutno je zmanjšanje deleža žagovcev l. razreda in povečanje deleža celuloznega lesa pri prelomih debla. 3.5. Finančno ovrednotenje poškodb Poleg količinskih kazalcev posledic vetrc- loma, to je količinskih in kakovostnih izgub v obliki povečanega sečnega odpadka in poslabšane sortimentacije, nas tudi zani- ma, kolikšna je neposredna denarna škoda. Kot osnovo za izračun smo uporabili že znane količinske kazalce, ki smo jih finan- G. V. 5/91 227 Preglednica 5: Sestava odpadka po vrsti poškodbe in sortimentih Vrsta Deleži po sortimentih (v%) Sestava poškodbe ZI. ŽIL ŽIIL 1 55,8 35,8 7,5 2 17,9 25,7 0,6 3 34,5 59,6 2,1 Povprečno 30,0 38,9 2,3 čno ovrednotili s pomočjo prodajnih cen gozdnolesnih sortimentov po ceniku, ki ga uporablja TOZD gozdarstvo Ruše od 1 . junija 1990 dalje. Tudi pri teh analizah sta nas zanimala oba osnovna dejavnika raziskav, to je pove- čan sečni odpadek in poslabšana sortimentna struktura. Izsledki analiz so prikazani v preglednici 7. Analiza kaže, da se je v proučevanih razmerah vrednost pridobljenih sortimentov zmanjšala povprečno kar za 12,6 %. Po grobih izračunih (5500 m3 zaradi vetroloma poškodovanega lesa, povprečna cena 1.1 OO din) je bil TOZD Ruše samo zaradi teh izgub oškodovan za okoli 760 tisoč din. Najmanj takšne pa so izgube zaradi drugih neposrednih in posrednih škod. Skoraj tri četrtine proučevanih škod je nastalo zaradi večjega sečnega ostanka in odp. po drog. ceL les skupaj vrsti poškodb 0,9 100,0 17,0 1,5 54,3 100,0 49,0 2,2 1,6 100,0 34,0 1,5 27,3 100,0 100,0 četrtina zaradi slabše kakovosti sortimen- tov. Največje skupne škode so bile pri odlomih dreves (17,6 %). 4. MEDSEBOJNA PRIMERJAVA NEKATERIH NAJPOMEMBNEJŠIH PRVIN POŠKODB IN ŠKOD PRI SNEGOLOMU IN VETROLOMU Obsežnost poškodb in škod zaradi ujm v slovenskih gozdovih in gozdarstvu, mno- goternost vzrokov in posledic ter njihov splošen gospodarski in ekološki pomen zagotovo zaslužijo vso našo pozornost. Uspešnost ukrepov, s katerimi vsaj delno lahko preprečimo vzroke ali omilimo posle- dice, pa je odvisna od dobrega poznavanja vseh zakonitosti, ki spremljajo te pojave. Tu pa je naše vedenje in znanje še dokaj Grafikon 3: Sortimentna sestava iz navidezno nepoškodovan ih dreves % 50 40 30 20 10 o 2 3 vrsta poškodbe 11 ž I. B ž D. O ž Dl f2l d'ogOVi ~ cel{}.ozni les 228 G. V. 5/91 Preglednica 6: Zaradi vetroloma spremenjena sestava sortimentov po vrstah poškodb Vrsta Sprememba sestave v% deleža lesa poškodbe Žl. Žil. zm. drogovi cel. les 1 -1,5 + 1,0 -7,2 +55,3 2 -3,0 -11,4 +36,4 -14,0 +7,9 3 -28,8 -7,2 +8,3 -8,7 +88,6 Povprečno -14,6 -5,8 +7,7 -17,3 +42,3 Opombe: je zmanjšanje deleža (% od m3 neto sortimentov) + je povečanje deleža Preglednica 7: Relativni kazalci finančnih škod po vrstah poškodb in dejavnikih škod (v% od prodajne vrednosti) Vrsta Dejavnik škode poškodbe povečan slabša odpadek srolimentacija 1 -6,4 -0,3 2 -15,6 -2,0 3 -9,0 -4,8 Povprečno -9,9 -2,7 pomanjkljivo. Zato so nujne sistematične in dolgotrajnejše raziskave. S tem namenom smo v lanskem letu začeli z raziskavami značilnosti in gmotnih posledic snegoloma v pokljuških gozdovih smreke. Pri pričujoči raziskavi vetroloma na Pohorju smo zavestno z enako metodo proučevali iste prvine. To nam je omogočilo primerjavo nekaterih značilnosti in posledic Grafikon 4: Dejanska sortimentna sestava % 50 30 20 10 o 2 Razmerje(%) skupaj odpadek: sortimentacija -6,7 95,5:4,5 -17,6 88,6:11,4 -13,8 65,2:34,8 -12,6 78.6:21,4 poškodb in škod pri obeh ujmah. Zavedamo se. da glede na nekatere posebnosti obeh objektov raziskave, še posebej ekoloških razlik, primerjave niso povsem objektivne. Potrebno je namreč upoštevati. da potrebu- jemo za takšna raziskovanja kak stvaren objekt, ki pa ga ne moremo po volji izbirati. Kljub temu menimo, da so te primerjave poučne in zanimive. 3 Vrsta poŠkodbe G. V. 5/91 229 4.1. Primerjava intenzivnosti, sestave in mesta poškodb po vrstah poškodbe Le za orientacijo si najprej oglejmo raz- like v intenzivnosti poškodb gozdov pri posameznih ujmah. Le-ta je bila pri snega- lomu 1 O% lesne zaloge sestoja, pri vetrc- lomu pa 25%. Manjše so povprečne razlike v velikosti (dolžini) poškodovanega dela debla ozi- roma odpadka. To pa ne velja za odpadek pri izruvanih drevesih, ki je bil pri snega- lomu 1,14 m, pri vetrolomu pa le 0,52 m. Očitna razlika je nastala zaradi že omenje- nih različno zahtevnih terenskih razmer in uporabljene tehnike sečnje in izdelave. Zanimiva je primerjava mesta (višine) prelomov debla. Pri snegolomu se ti pojav- ljajo v zgornji tretjini drevesa, povprečno na višini 18,5 m, pri vetrolomu pa predvsem v spodnji tretjini, v povprečju na višini le 5,30 m od tal. Pri snegolomu tudi ni bilo značilnih spiralnih poškodb pri drevesih z enostransko oblikovanimi krošnjami. Ver- jetna razlaga teh razlik je v: - delovanju različnih sil pri obeh ujmah, - različni zgradbi in mehanskih lastno- stih lesa in drevja. Zanimiva je tudi primerjava poškodb glede na tip poškodbe pri raziskovanih ujmah (preglednica 8). Pri snegolomu ,Grafikon 5: Sortimentna sestava odpad ka 2 močno prevladujejo prelomi dreves (70 %), ki jih je skoraj dvakrat večji delež kot pri vetrolomu. Druge poškodbe so pogostejše pri vetrolomu, in sicer: - izruvana drevje 2,5-krat več, - odlomov 1 ,6-krat več. Razlaga teh ugotovitev temelji na istih dejstvih kot pri mestu prelomov. Dodati pa moramo le še različna tla kot odločilen dejavnik mehanske stabilnosti drevja. 4.2. Primerjava deležev in strukture odpadka po tipih poškodbe Že iz dosedanjih primerjav in analiz lahko sklepamo, da vetrolom povzroči večje po- škodbe kot snegolom. To nam dokazuje tudi količina oziroma delež odpadka kot posledica poškodbe. Iz preglednice 9 je razvidno, da je delež odpad ka pri vetrolomu kar za blizu 40% večji kot pri snegolomu. Le pri snegolomu je, iz nam že znanih razlogov, ugotovljen delež odpadka pri izru- vanem drevju 2,4-krat večji kot pri vetrolo- mu. Druge vrste poškodbe pa so večje pri vetrolomu. Pri snegolomu je največji del celotnega odpad ka (45,3 %) pri prelom ih debla, pri vetrolomu pa pri odlomih dreves (49,0 %). 3 Vrsta poškodbe 230 G. V. 5/91 4.3. Primerjava sprememb v sortimentni sestavi Intenzivnejše in težje poškodbe pri vetra- lomu seveda vplivajo tudi na večje spre- membe v sestavi pridobljenih sortimentov. Tako smo pri snegolomu ugotovili pov- prečne spremembe v sestavi v višini ± 1,12%, pri vetrolomu pa ±2,56%. V obeh primerih se je za tolikšen delež pove- čal delež manjvrednih sortimentov na škodo vrednejših (preglednica 10). 4.4. Primerjava relativnih finančnih škod Zaradi intenzivnejših poškodb je vetrolom povzročil tudi večjo finančno škodo, in sicer absolutno za + 3,1 °/o. Občutne so tudi razlike v sestavi glede dejavnikov škod in vrste poškodb. Tako je pri vetrolomu zaradi povečanega odpadka nastalo kar 78,6% vse denarne škode, pri snegolomu le 67,3 %. Pri tej ujmi so nastale največje spremembe pri izruvanem drevju. Nas- protno pa so bile tu spremembe pri vetra- lomu najmanjše (preglednica 11 ). POVZETEK Tudi v naših gozdovih so ujme vse po- membnejši dejavnik propadanja gozdov. Škode zaradi vetroloma imajo kratkoro- čen in dolgoročen značaj. Med drugimi kratkoročnimi posledicami je pomembna tudi neposredna škoda zaradi količinskih in kakovostnih izgub lesne surovine ter zmanj- šanega dohodka od prodanih sortimentov. O teh pomembnih gospodarskih kazalcih vemo razmeroma malo. Na območju Pohorja, v 1 OO do 120 let starem sestoju smreke na rastišču buko- vega gozda, smo proučevali nekatere pr- vine ter vzroke in posledice poškodb in škod vetrolomov, ki so prizadeli sestoj v novembru 1989 in februarju 1990. še pose- bej so nas zanimali tile kazalci: a} Količina in vrednost zaradi poškodb nastalega odpadka lesa. Preglednica 10: Primerjava sprememb sestave sortimentov pri snegolomu (a) in vetrolomu (b) -v% deležih Vzrok škode a b a-b Vzrok škode a b a-b Vzrok škode a b a-b ZI 35,6 19,4 + 16,2 ZI 33,8 15,6 + 18,2 Sestava sortimentov iz navidezno nepoškodovanega drevja Z 11 Ž 111 drog. cel. les 39,1 14,6 1,3 0,4 47,2 19,6 3,7 10,1 -8,1 -5,0 -2,4 -0,7 Dejanska sortimentnasestava (v"/") Zli Zlil drog. cel. les 38,1 15,6 1,3 11,2 45,1 23,2 3,3 12,9 -6,9 -7,6 -2,0 -1,7 Razlika ZI Zli Zlil drog. -1,8 -1,0 + 1,0 -3,8 -2,2 +3,6 -0,4 +2,0 + 1,2 -2,6 +0,4 skupaj 100,0 100,0 skupaj 100,0 100,0 cel. les + 1,8 +2,8 -1,0 Preglednica 11 : Primerjava relativnih finančnih kazalcev škod pri snegolomu in vetrolomu (v % od prodajne vrednosti sortimentov) snegolom (a) vetrolom (b) razmerje (a : b) Vrsta dejavnik škode dejavnik škode dejavnik škode poškodbe odpad. sort. skupaj odpad. sort. skupaj odpad. sort. skupaj 1 -12,3 -4,5 -16,8 -6,4 -0,3 -6,7 1,9: 1 15,0:1 2,5:1 2 -5,2 -4,7 -9,9 -15,6 -2,0 -17,6 1 :3,0 2,3:1 1 :1,8 3 -3,4 -2,6 -6,0 -9,0 -4,8 -13,8 1 :2,6 1 :1,8 1 :2,3 Povprečno -6,4 -3,1 -9,5 -9,9 -2,7 -12,6 1 :1,5 111 : 1 1 :1,3 G. V. 5/91 231 b) Vrste poškodb in njihov vpliv na vrsto, kakovost in denarno vrednost pridobljenih gozdnih lesnih sortimentov. c) Vrste, obseg in vrednost poškodb in škod zaradi vetroloma v primerjavi z istimi prvinami pri snegolomu. Vse prvine smo proučevali in primerjali po treh glavnih vrstah (tipih) poškodb dre- vja, in sicer: - izruvanje dreves (podrtice, izvali), - odlomi dreves pri panju, - prelomi debla. Pri vseh meritvah, izračunih in primerja- vah smo upoštevali le neto lesno maso sortimentov, brez lubja in nadmere. Na podlagi meritev, izračunov, analiz in primer- jav količin in vrednosti sortimentov iz navi- dezno nepoškodovanega drevja z dejansko nastalimi sortimenti ter z medsebojno pri- merjavo poškodb in škod pri snegolomu in vetrolomu smo ugotovili naslednje: 1. Na raziskovalni ploskvi je vetrolom prizadel tretjino lesne zaloge (80 dreves). Po vrsti poškodbe je bilo 43% izruvanih dreves, 21 % od lamov in 36% prelomov debla. Vsi prelomi dreves so bili v spodnji polovici drevesa, tri četrtine vseh odlomov pa v spodnji četrtini debla. 2. Povprečni delež odpadka pri vetra- lomu je 1 O%. Pri izruvanih drevesih je ta delež 5,4 %, pri odlom ih 17,2% in pri prelo- mih 8,2 %. Največja količina in delež od- padka sta pri najvrednejših sortimentih (Ž 1., ž 11.). 3. Poškodbe zaradi vetroloma značilno vplivajo tudi na spremembo sestave pridob- ljenih gozdnih lesnih sortimentov. Zmanjša se delež vrednejših sortimentov in poveča delež manjvrednih. V povprečju se sorti- mentna sestava spremeni za ± 2,56%. 4. Zaradi poškodb se iztržek za prodane sortimente zmanjša v povprečju za 12,6 %. Zaradi povečanega odpadka lesa je iztržek manjši za 9,9 %. Manjši pa je vpliv poslab- šane sortimentacije, to je le za 2,7%. 5. Med snegolomom in vetrolomom so značilne razlike v nekaterih prvinah po- škodb. Najpomembnejše so naslednje: - Po vrsti poškodb pri snegolomu močno prevladujejo prelomi debla, ki jih je kar 70 %. Pri vetra lomu so deleži poškodb bolj izenačeni. Največ je izruvanega drevja, to je 43% vseh poškodb. 232 G. V. 5/91 - Očitne so razlike glede mesta po- škodbe (višina od tal) pri prelomih drevja. Pri snegolomu so bili prelomi v povprečni višini 18,5 m (v zgornji četrtini drevesa), pri vetrolomu pa v višini 5,30 m (v spodnji četrtini drevesa). - V splošnem povzroči vetrolom večje, težje poškodbe na drevju. Posledica je večji delež odpadka, ki je 9,9% ali pov- prečno za 40% večji kot pri snegolomu (6, 1 %). Pri snega lomu je največji delež odpadka (45,3 %) pri prelo mih debla, pri vetra lomu pa pri odlom ih drevja ( 49,0% vsega odpadka). - Poškodbe pri vetrolomu imajo večji vpliv na poslabšanje sortimentacije kot pri snegolomu. Povprečna sprememba pri snega lomu je ± 1 , 12 %, pri vetrolomu ±2,56%. - Pri vetrolomu je denarna škoda za okoli tretjino večja kot pri snegolomu. Pri snegolomu je iztržek manjši za 9,5% in sicer za 6,4% zaradi večjega odpad ka in 3,1 % zaradi slabše sortimentacije. Pri ve- tro lomu je iztržek zmanjšan za 12,6 %, to je 9,9% zaradi odpadka in 2,7% zaradi poslabšane sortimentacije. VERSUCH EINER BEWERTUNG VON MEN- GEN- UND QUALITATVERLUSTE AN HOLZ BEISTURMSCHLADEN Zusammenfassung ln der vorliegenden Untersunchung wurden die unmittelbaren Folgen von Sturm- und Schnees- chaden, wie Mengen-, Qualitat- und finanzielle Verluste, analysiert. Als Vergleichbasis dienten angenohmen ungescha.digte Stamme: Ers- chwerte Fallung und Ausarbeitung des Schadhol- zes, andere kurz- und langfristige betriebliche Aspekte und čkologische Auswirkungen wurden nicht berucksichtigt. FOr die Untersuchung diente ein 100-120 Jahre alter Fichtenreinbestand aut Beuchenstandort in Pohorje- (Bacher-) Gebirge im Nordosten Slowe- niens. Der Bestand wurde in der Zeit von Novem- ber 1989 bis Februar 1990 durch einige StUrme betroHen. BO Stamme oder ein Drittel des Holzvor- rates wurden geschadigt. Bei der Untersunchung berechnete man nur die Netto-Holzmasse ohne Rinde und ohne Obermass Hier einige wichtigen Ergebnisse: - 43% der geschadigten Stamme wurden um- geworfen, weitere 21 % im Stockbereich und weitere 36% im Stammbereich gebrochen. Die BrUche im Stammbereich erlolgten immer in der unteren Stammhalfte und meistens im untersten Viertel der Stamme. - Mengenverluste an Holz betrugen druch- shnittlich 1 O%, und zwar 5,4% bei umgeworfenen Stammen, 17,2% bei den im Stockbereich ge- brochenen und 8,2% bei den im Stammbereich gebrochenen Stammen. Die wertvolle.n unteren Stamm teile wurden am meister betroffen. - daraus ergab sich eine Verschiebung von der erwarteten Sortimentenstruktur von den wer- tvollen zu den geringwertigen Sortimenten wobei sich SortimentenanteHie durchscnittlich um ± 2,56% verandert haben. - daraus errechnete Geldverluste nach den im Landen geltenden Preis- Relalionen betrugen im Durchschnitt 12,6 %, wovon 9,9 °/o auf Mengen- verluste und 2,7% auf Wertverluste entfielen. ein Vergleich zu den fruheren Analysen von Schneebruchschaden (siehe Literatur 14} ergab, dass 70% der von Schnee geschadigten Stamme im obersten Viertel des Stammes, oder durchsc- hnittlich 18,5 m uber dem Boden, gebrochen wur- den. Oagegen lagen Bruche bei Sturmschaden durchschnittlich in einer Hohe von 5,30 m uber dem Soden. - Sturmschaden verursachten hoheren Men- genverluste (9,9% } im Vergleich zu Schnee- bruchschaden (6, 1 %}, vobei bei Sturmschaden die meisten Verluste (45,3%) wegen BrOchen im Stockbereich und bei Schnebruchschaden wegen Bruchen im oberem Stammbereich (49,0%} ent- standen sind. - durch Sturmschaden entstandenen hoheren finanziellen Verluste weisen eine Verschiebung der Sortimentenstruktur um ± 2,56 %. Degegen betragt diese Verschiebung bei Schneebruch- schaden ± 1 ,12%. - dementsprechen um ein Drittel niedriger sind finanzielle Verluste bei Schneebrachschaden: 9,5 %, wovon ein Drittel auf Wertverluste und der Rest auf Mengenverluste entfalt. VIRI 1. Bleiweis, S.: Pogostost in obseg škod zaradi ujm v slovenskih gozdovih. GV, letnik 41, št. 6, str. 233-249, Ljubljana, 1983. 2. Deankovic, T.: Snegolomi v Julijskih Alpah in njihovi vzroki. GV, letnik 27/1969, str. 223-236, Ljubljana, 1969. 3. Hlavaty, M.: Letni pregled gozdarstva. Škode v družbenih gozdovih zaradi drugih pov- zročiteljevv. Zavod RS za ~st.atistiko1 Ljubljana. 4. Hocevar, M., Pogacmk, J., t>olar, M.: Čas za rešitev gozdov se izteka. Ljubljana, 1987. 5. Jurc, D.: Znani škodljivi biotski in abiotski dejavniki v popisu propadanja gozdov 1989. Gra- divo za novinarsko konferenco. IGLG, Ljubljana, december 1989. 6. Lipoglavšek, M.: Gozdni proizvodi. Učbenik za študij gozdarstva, BTF, Ljubljana, 1980. 7. Šolar, M., Jurc, D., Druškovič, 8., Kalan, J.: Izbor najpomembnejših rezultatov propadanja go- zdov v Sloveniji v letu 1987, osvetljenih z novimi ugotovitvami in pogledi. Gradivo za novinarsko konferenco, IGLG, Ljubljana, december 1988. 8. Rebu la, E.: Posledice neurja iz leta 1965 v gozdovih na območju obrata Cerknica. GV, letnik 27, Ljubljana, 1969. 9. Turk, Z.: Krojenje gozdnih lesnih sortimen- tov. lGLG, Ljubljana, 1965. 1 O. Ude, J.: Tehnika dela v vetrolomih in sne- gotomih. Tipkopis. GŠC Postojna. 11. Winkler, J.: Ekonomika gozdarstva (študij- sko gradivo). BTF, Ljubljana, 1986. 12. Zupančič, M.: Vetrolomi in snegolomi v povojnem obdobju v Sloveniji. GV, letnik 27, Ljubljana, 1969. 13. Wraber, M.: O vzrokih in posledicah vetra- loma na Jelovici. GV, letnik 8, Ljubljana, 1950. 14. Žgajnar, L.: Poskus ovrednotenja škode zaradi snegoloma na podlagi količinskih in kako- vostnih izgub lesne surovine. GV, letnik 47, Ljub- ljana, 1989. 15. *: Kako rešili gozdove. , Ljubljana, 1988. 16. *: Statistični letopis SR Slovenije (1982- 1988). Gozdarstvo. Škode zaradi požarov in vre- mena. Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana. G. V. 5191 233