V bazenih gneča — za Savinjo prijetno
Junija smo se jezili nad hladnim in mokrim vremenom sedaj v prvi polovici julija pa lamamo nad pasjo vročino. Še najmanj se sedaj nad vročino jezijo tisti ki so na dopustu in iolarji ki počitnice preživljajo na morju, za Savinjo polno zasedena pa sta tudi oba bazena na Vranskem in v Preboldu. TVD Partizan Prebold skrbi za kopanje hotel pa za žejna grla. Razveseljivo pa je, da so cene nižje kot v drugih gostinskih lokalih. Na Vranskem so odpravili napako na sončni napravi, tako da ima voda 24° C, kar je za te vroče dneve skoraj preveč. Ob naftem obisku je bila v bazenu prava gneča v Hmezadovem gostiiču pa smo dobili hladno pijačo.
Tisti, ki pa se nočejo stiskati v prepolnih bazenih, se raje kopajo in sončijo ob Savinji. Skoraj na vsakem koraku pa lahko srečamo sledove kurišč, ki seveda niso pospravljena in očiščena. Verjamemo, da se dobrot na žaru ni mogoče odreči, pa vendar ne bi smeli zanemarjati prizadevanja vodarjev in ribičev za urejene bregove Savinje. Čeprav smo že večkrat vzpodbudili gostince, da bi s priložnostno ponudbo obogatili turistično ponudbo, pa od vsega tega nič. Sicer pa nič čudnega saj je večina gostincev v glavni turistični sezoni na »zasluženem« dopustu.
Celje - skladišče D-Per
III 5/1987
II!
1119870687.7
COBISS s
Leto X številka 7 Julij 1987
»SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZDL Žalec Urednički odbor: Venčeslav Satler (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Marjan Drobne, Marjan Golob, Vera Kalčič, Janko Kos. Jernej Koštomaj. Cveta Mikuž, Mojca Nahtigal, Darko Naraglav, Inge Sovine, Breda Verstovšek in Milan Zupanc.
Novinarki: Irena Jelen-Baša, Marjana Matijec-Natek
Tajnica in vodja dopisništva: Vladka Cerovšek
Lektorica: Anka Krčmar
Naslov uredništva : Žalec, Heroja Staneta I,
telefon: 711-433 in 711-451
Grafična priprava: Savinjski občan
Tisk: ČGP Večer Maribor
Naklada 11.000 izvodov
Po sklepu RK za informiranje št. 421-1/72 je časopis Savinjski iobčan oproščen TPD.
DUŠAN BRINOVEC-PRVAK
V savinjski dolini naj bi letos v družbenem sektorju na 1850 hektarjih in v KZ Savinjska dolina na 711 hektarih pridelali okrog 3100 ton hmelja. Ker pa je sredina julija čas, ko vsakodnevno grozijo vremenske ujme, je seveda plan odvisen tudi od vremena. Junijske temperature so bile za rast hmelja nekoliko prenizke, višje tem-
perature v prvi polovici julija in pa občasne padavine pa so zaostanek v rasti hmelja že nadoknadile.
Manjkajoče padavine so nadomeščali z namakanjem, vendar pa imajo namakalnih sistemov le za trideset odstotkov hmeljskih površin. Hmeljarji sedaj že pripravljajo obiralne stroje in sušilnice,
tako da bo obiranje potekalo nemoteno.
Od 4400 ton hmelja, kolikor načrtujejo, da ga bodo pridelali v Sloveniji, imajo 2700 ton že prodanega na konvertibilni trg, ostalo pa bodo prodali domačim pivovarnam.
T. Tavčar
Franc Ježovnik dobil plaketo ZZB NOV
Na slovesnosti ob dnevu borca v Ljubljani je predsednik slovenske borčevske organizacije Bogo Gorjan podelil plakete Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije.
Med devetintridesetimi dobitniki teh visokih odlikovanj je bil tudi Franc Ježovnik iz Griž. Plaketo so mu podelili za vestno ohranjanje in obujanje tradicij delavskega gibanja in narodnoosvobodilne borbe in delo z mladino.
I.	J. Baša
PETICA
GOSTIŠČU
ŠTORMAN
V turistični reviji Lipov list je objavljen seznam ocenjenih gostinskih obratov v Sloveniji v letu
86.	Posamezni objekti so ocenjeni od ena do pet. V naši dolini je najvišjo oceno dobilo Gostišče Štorman iz Šempetra. Oceno štiri so dobili: gostilna Marija Vovk, Ponikva, Hotel Prebold, Hotel Godling Rubin Žalec. Oceno tri pa je dobila gostilna Pavla Podbregar Vransko.
fj
Tretji savinjski
kolesarski
maraton
V nedeljo, 9. avgusta 1987, s startom ob 8 uri, na parkirnem prostoru Name Žalec, bo kolesarska sekcija TVD Partizan Žalec pripravila že tretji savinjski kolesarski maraton. Organizatorji pričakujejo okoli tisoč udeležencev z ozirom na to, da je bil lanski tovrstni maraton po udeležbi tretji najbolj obiskan v Sloveniji. Tokratna proga je dolga sedemdeset kilometrov poteka pa po Savinjski, Šaleški in Zgornje Savinjski dolini. Ljubitelji kolesarjenja vabljeni!
V odlični organizaciji šahovskega kluba Žalec, ki slavi 40-letnico obstoja, je bilo v Celju 40., jubilejno, republiško prvenstvo za mladince v šahu. Iz žalske občine so se tekmovanja udeležili Dušan Brinovec, Mitja Urisek in Andrej Kampuš. Naslov republiškega prvaka pa je za mnoge nepričakovano osvojil 17-le-tni dijak srednje tehniške šole Maršala Tita v Celju Dušan Brinovec iz Žalca.
Dušan je skromen fant, ki ob šahovnici veliko obeta. Povedal nam je: »Letos sem na republiškem prvenstvu sodeloval sedmič in uspelo mi je, da sem zmagal. Odločitev je padla v zadnjem kolu, partija pa je trajala kar šest ur in uspeha sem zelo vesel.«.
Dušan Brinovec bo tako sedaj odšel na državno prvenstvo, ki bo v Somboru. Tudi tam se bo potrudil, vendar pa pravi, da bo tam konkurenca veliko večja, kot je bila na republiškem tekmovanju v Celju.
Šahovski klub Žalec bo svojo štiridesetletnico proslavil oktobra, ko bo v Žalcu v hotelu Gol-
ding-Rubin republiško šahovsko prvenstvo Slovenije za člane. Dušanu pa v imenu uredništva in bralcev iskrena čestitka za njegov do sedaj največji šahovski uspeh.
Skrajšali so delovni čas
Delavci Sigme iz Zabukovice «o prvega julija med prvimi v naši občini uvedli štiri-deeetumi delovnik.	...	. .
Za poskusno skrajšanje delovnega časa — delavci bedo imeli proste vse sobote — so se v Sigmi odtočili zaradi spoznanja, da ob delovnih sobotah niso dosegali nekih posebnih rezultatov in da z malo več truda lahko vso načrtovano proizvodnjo opravijo
v petih dneh.	.	„ „ ..
Poizkus skrajševanja delovnega časa bo v Sigmi trajal največ dve leti. Med tem časom bodo v delovni organizaciji podrobno spremljali svoje dosežke, proizvodnjo, skratka vse rezultate in posledice skrajševanja delovnega časa.	I J. Baša
TONE TAVČAR
HMELJARSKI
hmeljarsko praznovanje.
Prireditev bo potekala po običajnem voznem redu. V soboto se bodo najprej zvrstila športna tekmovanja. Letos člani TVD Partizan Braslovče napovedujejo odbojkarski turnir in turnir v badmintonu. Zvečer pa organizatorji, člani Turističnega društva Braslovče, vabijo na družabno srečanje.
Osrednja prireditev bo v nedeljo, ko bodo v Braslovčah pripravili povorko, obudili spomin na stara hmeljarska in druga kmečka opravila, pa seveda predstavili letošnjega hmeljarskega starešino in njegovo spremljevalko. Oba bodo izvolili že teden dni prej na prireditvi v Hmezadovi dvorani v Žalcu. Kot je povedal predsednik Turističnega društva Braslovče Andrej Korošec, bi radi na teh hmeljarskih praznovanjih predstavili kar največ starih kmečkih opravil in običajev, vendar jim precej nagaja dopustniški čas.
Letošnja osrednja prireditev ne bo minila brez demonstracije Sipovih kmetijskih strojev, člani Kinološkega društva Žalec pa bodo pokazali, kaj vse zmorejo in znajo njihovi športni in službeni psi. »Brez psa pač ni prave kmečke in '
; - *'*0
Irena Jelen-Baša
■■■V
TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA P. O.
SAVINJSKI MAGAZIN ŽALEC
ALI ŽE VESTE, DA JE PRIČE- eoi#fM|lrA LA POSLOVATI BLAGOVNICA	ŽALEC
Nudi vam široko izbiro blaga živil, tekstila, tehničnega blaga, športne opreme, kozmetike, usnjenih izdelkov, stekla, porcelana, posode.
Posebej dobro je založen otroški oddelek.
V BLAGOVNICI JE RESNIČNO
Ko zdajle razmišljam o najinih srečanjih, moram reči, da so bila vedno prijetna. Nikdar se ni izmikal pogovoru ali ga celo odklanjal, dogovorjena ura je vedno držala.
Tudi tokrat je prižel ob napovedani uri. Franjo Tilinger.
Pred kratkim je krmilo libojske keramične tovarne prepustil drugim. Sam pa odšel v zaslužen pokoj. Ampak iz svoje kože človek najbrž ne more takoj. Zato še vedno kdaj pa kdaj zaide med svoje delavce, v svojo tovarno.
Tja ga je pot prvič zanesla leta 52. »Takrat mi je zdravnik odkril senco na pljučih in mi priporočil drugo delovno okolje,- se je spominjal Franjo Tilinger. Takrat je bil zaposlen še na direkciji lokalne industrije v Celju, predtem pa v podjetju Kovina predhodniku današnje Kovinotehne.
»Ko sem prišel v Uboje, se niti nisem zavedal, kam sem prišel,« je povedal. In še to, da mu je prijatelj celo očital, kako nizko, da je padel. Keramična je takrat bila pač na slabem glasu — delovni pogoji so bili slabi, ekonomski rezultati nič boljši, pa tudi v medsebojnih odnosih niso bili ravno vzor drugim. Franjo Tilinger je kljub vsemu ostal v Libojah. »Nameraval sem ostati kakšno leto, ostal pa sem 35 let,« je povedal moj sogovornik. Ni se mi zdelo, da bi mu bilo žal teh let.
Franjo je bil najprej šest let v komerciali, 1958 pa je prevzel direktorsko mesto. Le-to mu ni bilo
85 ljudi, v glavnem stanovalcev in zaposlenih v Jutek-sovi bližini, Je junija poslalo občinskim inšpektorjem pritožbo zaradi onesnaževanja zraka, ki ga povzroča Ju-teks. Kaj pravijo inipektorji in kako razlagajo problem v Juteksu?
STANOVALCI TRDIJO: »SMRDI IN ŠKODUJE ZDRAVJU!«
Takole so zapisali stanovalci in nekateri zaposleni v mestu: »Že vrsto let občani Žalca ugotavljajo in protestirajo zaradi onesnaževanja zraka, ki ga povzroča Ju-teks s proizvodnjo talnih oblog. Vendar se do danes ni ničesar spremenilo. Nasprotno-onesna-ževanje je in dneva v dan večje. Onesnažen zrak povzroča hud smrad in škoduje dihalnim organom. To dokazuje dolgotrajno kašljanje in razširjen bronhitis pri naših otrocih in tudi pri odraslih. Zahtevamo, da inšpektorji takoj ukrenejo in sprejmejo ukrepe za takojšnjo prekinitev onesnaževanja.«
INŠPEKTORJI PRAVIJO: »ČAKAMO NA MERITVE«
Pritožbo krajanov obravnava sanitarna in komunalna inšpektorica Renata Žagar. Takole je povedala: »Na podlagi številnih pritožb sem šla v tovarno. Tam so povedali, da jih je že naprava, ki kontrolira čiščenje, opozorila, da čistilne naprave ne delujejo dobro, oziroma samo s polovično
Dopisništvo radia v Celju
Po dolgoletnem premoru so v Celju ponovno dobili dopisništvo radia Ljubljana. Novice iz celjskega področja zbira in sporoča v eter Miran Korošec. Dopisništvo ima svoje prostore na Ljubljanski 37 (ZŠAM), telefon: 26-222.
Kopanje prepovedano!
Delovna organizacija Minerva opozarja vse, ki uporabljajo vodo v glinokopih na Ložnici, da kopanje tam ni dovoljeno. Delavci Minerve tudi ne prevzamejo nobene odgovornosti za morebitne posledice.
Franjo Tilinger
ravno z rožami posuto. Oprema je bila stara, dotrajana, pogoji dela obupni — pozimi je bil na posodah z vodo celo led — banka in družbena skupnost jim tudi nista bili naklonjeni. »Najbrž zato, ker so takrat v drugih republikah zgradili tovarne porcelana in vtis sem imel, da so kar čakali, kdaj bomo tovarno zaprli,« je pripovedoval Franjo.« Na okraju je celo že obstajal program, po katerem-naj bi proizvodnjo keramike ukinili in začeli izdelovati pećnice,« je ■še dodal.
Tovarniških duri potem niso zaprli. »Morda zaradi ostrega protesta ljudi, morda tudi zato, ker se je zmanjševala vloga okraja.«
zmogljivostjo. Zato so začeli obnavljati čistilno napravo. Inšpektorji brez ustreznih meritev ne moremo dajati nobenih zaključkov. Dogovorili smo se, da bodo v Juteksu opravili meritve. Ko bodo analize in izvidi analize, bomo lahko izdali ukrep. Meritve bodo še v poletnih mesecih, znani rezultati pa verjetno septembra.«
V JUTEKSU OBLJUBLJAJO : »KUPILI BOMO NOVO NAPRAVO«
Delavci Juteksa vedo za številne pritožbe, zlasti v zadnjem času. Krajanom in inšpektorjem takole odgovarjajo: »Pri proizvodnji PVC talnih oblog nastajajo izparine mehčal. To so olju podobni hlapi v zraku v razmerju 1:500 in z močnim vonjem. Že leta 1976 smo montirali posebne elektrostatične kondenzatorje, izdelane za izločanje mehčal iz zraka. V desetih letih z njimi nismo imeli večjih težav in so tudi zadovoljivo izločale izparine.
V zadnjem času je čiščenje manj učinkovito. Zato smo aprila začeli s temeljito obnovo. Čistilno napravo sestavlja pet čistilnih blokov. Zato je obnova potekala postopoma, izven obratovanja je bil vedno po en blok.
Tretjega julija smo zaključili obnovo zadnjega bloka. Tistega dne je strela zanetila požar, ki je napravo poškodoval in uničil elektrostatične kondenzatorje štirih blokov. Po požaru smo začeli z
Kakorkoli že, Keramična industrija Liboje obstaja še danes močnejša in boljša kot kdajkoli prej. »Ja, res smo dosegli določen vrh, predvsem pa kvaliteto,« je bil ponosen Franjo Tilinger. Dejal pa je, da brez kolektiva brez ljudi, kakršni so bili v Libojah, ne bi mogel uspešno delati. »Hvaležen sem svojim sodelavcem, da so ostali v tovarni kljub slabim razmeram in pogostokrat slabim plačam. Predvsem pa sem jim hvaležen, da v vseh 35-ih letih niso stavkali,« je še dodal. Morda delavci niso stavkali tudi zato, ker jim je Franjo znal in tudi vedno hotel predstaviti dejanske probleme, predvsem pa jim ni nasipal peska v oči. Tudi zato so ga ljudje, kot so mi neštetokrat povedali, imeli radi.
Mimo današnjih gospodarskih razmer nisva mogla. »Razmere res niso ugodne,« je menil sogovornik. »Toda če je med vodstvom in kolektivom tesen stik, potem je problem mogoče reševati. Nevarna pa je ta naša inflacija. Če se bo takole nadaljevalo, bo izničen še tisti obratni kapital, ki ga imajo naša podjetja.« je zaključil Franjo Tilinger.
Zdaj odhaja v zasluženi pokoj. Z lepimi spomini na svoj kolektiv in na Liboje — kraj, za katerega je veliko prispeval k razvoju prav na vseh področjih. A tudi njegovi sodelavci in vsi Libojčani se ga bodo najbrž radi spominjali. Franjo Tilinger je pač samo eden.
obnovo, ki pa ne bo popolna zaradi pomanjkanja rezervnih delov iz uvoza.
S staranjem čistilne naprave so se menjali tudi pogoji in tehnologija pri proizvodnji PVC oblog. Zaradi težav z uvozom iz zahoda se slabša tudi kvaliteta vhodnih surovin, kajti mehčala in PVC domače in vzhodne izdelave dajejo močnejši vonj. Poleg tega pa proizvajamo tudi nove vrste talnih oblog z večjim deležem PVC materialov, zaradi česar je več izparin v proizvodnji.
Delavci Juteksa tudi ugotavljamo, da sedanji sistem čiščenja ne ustreza več in da je premalo učinkovit. Po uvodnih raziskavah smo se odločili za pripravo projekta o nabavi nove čistilne naprave.
Poleg tega smo naročili meritve vrste in količine izparin v sedanji redni proizvodnji toplih podov. Meritve bo opravila pooblaščena institucija, rezultate bomo objavili. V delovni organizaciji je imenovana tudi strokovna komisija za pripravo tehnične in ekološke dokumentacije za nove čistilne naprave. -Dokumentacija bo izdelana do sredine oktobra, uvoz opreme pa je od Juteksa bolj malo odvisen. Poleg menjave čistilne naprave bomo v Juteksu celotno energetiko preusmerili iz mazuta na zemeljski plin, kar bo zmanjšalo škodljivih snovi in onesnaženost zraka.«
Irena Jelen-Baša
Ali gospodarstvo nima težav?
Zbor združenega dela občinske skupščine je na zadnji seji, ki je bila v Tekstilni tovarni Prebold, med drugim obravnaval gospodarska gibanja v letošnjem letu. Že v uvodni informaciji je predsednik izvršnega sveta Anton Bratuša opozoril na negativna gospodarska gibanja, ki se poglabljajo in nadaljujejo tudi v letošnjem letu. Čeprav je med vzroki tudi precej sistemskih, pa se zastavlja vprašanje, zakaj je žalska občina oziroma njeno gospodarstvo med najmanj uspešnimi v regiji in tudi širše. Odgovor na to in še druga vprašanja smo pričakovali v razpravi. Kljub večkratnem izzivu predsedujočega so delegati in predstavniki organizacij združenega dela molčali. Tudi po razpravi predstavnika Ljubljanske banke, ki je opozoril na resnost gospodarskih težav, konkretneje pa je omenil tekstilno in kovinsko industrijo pa tudi kmetijstvo, ni bilo razprave. Ob vsem tem se zastavljajo naslednja vprašanja! Ali so delegati in predstavniki združenega dela, prisotnih je bila namreč večina direktorjev, raje molčali po pravilu »Kdor molči, devetim odgovori«, ali so prepričani, da jim občinska skupščina ne more nič pomagati ali pa prikrivajo težave. Če je vzrok molka slednje, potem zasluži takšno obnašanje kritiko. Prikrivanje težav se je v bližnji preteklosti že krepko maščevalo. Torej ni odveč opozorilo, da so odgovorni delavci organizacij združenega dela, občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij odgovorni za socialni položaj delavcev, ki v takšnih razmerah ni zanesljiv.
jk
Proti birokraciji ali za lenobo
Na občinskem vodstvu mladine smo ponovno preverili povezanost in sodelovanje z mladinci v naši občini, ki so neposredno ali posredno preko društev in družbenih organizacij vključeni v delo mladinskih organizacij. V ta namen smo izdelali analizo, ki vključuje vse 00 ZSMS in AMZ naše občine. Žal imamo o nekaterih zelo malo ali skoraj nič podatkov o njihovem delu in aktivnosti, četudi jih poznamo kot uspešne pri svojem delu. Predsedstvo Občinske konference ZSMS ne ocenjuje dela mladih v OO ZSMS samo na podlagi števila sej oz. prispelih zapisnikov le-teh, niti se ne zavzema za odvečno pisarijo. Toda želimo zapis pomembnejših dogodkov (kadrovske spremembe, organizacija pomembnejših prireditev, organizacijske spremembe) itd. Ne moremo sodelovati z novo izvoljenim predsednikom 00 ZSMS, če nam ne sporočite, kdo je ta, oz. priti na sestanek, če ne vemo, kje in kdaj bodo. To je še posebej pomembno zato, ker se predsedstvo OK ZSMS ne slepi, da je vsepovsod, kot bi moralo biti. Za vse obstajajo opravičljivi in neopravičljivi razlogi. Samo s sodelovanjem jih bomo lahko razmejili.
Vsem tistim 00 ZSMS, ki letno ne spravijo skupaj niti enega zapisnika in ga posredujejo na OK ZSMS, ne gre v prid dejstvo, da je v naši družbi že preveč prelitega črnila. S tem niso objavili boja proti birokraciji, izjasnili pa so se ZA lenobo, neresnost in neodgovornost.
Upamo, da bo odslej boljše in bo prevladalo spoznanje, da vodstvo mladinske organizacije ni samo čast in priznanje, ampak tudi velika obveza in odgovornost.
Janko Kos
Popravek
V zadnji številki časopisa smo zapisali, da so delavci Gorenja Glin Nazarje vzeli v najem žago v Lik Savinja Šempeter in s tem tudi omogočili zaposlitev nekaterih delavcev.
Do izida časopisa se je stanje spremenilo. V Glinu so namreč odstopili od dane ponudbe za najem osnovnih sredstev in drobnega inventarja za razžaganje hlodovine, sušenje in skladiščenje žaganega lesa.
Krvodajalska akcija
GRIŽE: dne 19. avgusta
odvzem krvi bo v prostorih doma Svobode od 7.
do 13. ure za vse delovne organizacije v krajevni skupnosti in za vse ostale občane.
Na krvodajalsko akcijo, ki je bila 8. julija v krajevni organizaciji Rdečega križa Prebold je prišlo na odvzem krvi 130 krvodajalcev, od katerih jih je bilo največ iz Tekstilne tovarne Prebold.
Irena Jelen-Baša Foto: Ljubo Korber
Onesnaževanje okolja
»Iz Juteksa smrdi«
TAKO SE PRITOŽUJEJO ŽALČANI IN ZAHTEVAJO TAKOJŠNJE I UKREPANJE________________________________________
Ivo Robič
V	žalski noči sta Ivo in žena Anica pozdravljala prijatelje in znance in vsrkavala tisti čar, ki ga nudi ta izredna noč. Sprehodila sta se po mestu, ki je bilo drugačno od vsakdanjega. Zal zadnjič. Toda takrat tega še nista vedela. Pa tudi mi ne, njuni prijatelji.
V	praznično nedeljsko jutro je nenadejano prispela vest: Ivo se je dokončno poslovil od nas. Njegovo neizmerno življenjsko energijo je izčrpala bolezen. Ni nam bilo lahko naenkrat doumeti, da ne bomo več videli vedno kam hitečega Iva, ki mu je bilo vsako mirovanje tuje.
Tekanju se je navadil že v otroških letih. Na kmetiji v Loki pri Žusmu, kjer je bil rojen pred petišestdesetimi leti, je bilo tudi za otroke vedno dovolj dela. Želja po znanju ga je leta 1938 pripeljala v Zagreb, v uk za ključavničarja, ki pa ga je moral že leta 1941 prekiniti. Ob okupaciji se je vrnil domov v Loko. Vendar ne za dolgo. Nemci so ga poslali na prisilno delo v Avstrijo, kasneje v Strnišče pri Ptuju. Avgusta 1944 mu je od tam uspelo pobegniti. Postal je borec Kozjanskega odreda, kasneje borec Bračičeve brigade. Po vojni je opravljal vrsto nalog v takratnem celjskem okrožju in v OLO Šmarje pri Jelšah. Leta 1952 pa se je zaposlil kot tajnik na žalski občini. Od takrat dalje je postal zvest Savinjski dolini.
Osem let je upravljal Zdravstveni dom v Žalcu in mu postavil razvojne temelje. Leta 1970 je postal sekretar OK SZDL Žalec,nato pa kar dva mandata njen predsednik.
V	tem času si je Ivo prizadeval okrepiti vlogo SZDL kot frontne organizacije in organov krajevnih skupnosti. Izredno se je angažiral pri izpo-
polnjevanju frontnih aktivistov, izvedbah referendumov za občinski samoprispevek in solidarno prelivanje teh sredstev.
Vedno je dajal prednost osebnemu stiku z občani, pa tudi širše pri utrjevanju bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi Jugoslavije.
Ko je leta 1982 odhajal v pokoj, se za Iva pravzaprav ni nič spremenilo. Ostala mu je dolga vrsta odgovornih funkcij, ki jih je opravljal z istim žarom in doslednostjo.
Čeprav je prejel več državnih visokih odlikovanj mu je bil najbolj pri srcu zlati znak OF, ki ga je prejel v lanskem letu.
Vrzel, ki je v aktivističnih vrstah nastala z Ivovo smrtjo, nas bo neprestano spominjala nanj. Ob slovesu se mu zahvaljujemo za vse, kar je plemenitega in humanega storil za našo človeško skupnost.
Z iskreno hvaležnostjo in spoštljivostjo pa se od njega poslavljamo tudi člani uredniškega odbora Savinjskega občana, kajti z Ivom smo izgubili predsednika izdajateljskega sveta našega glasila.
Cveta MIKUŽ
delavska univerza
Igraje naučimo otroka tujega jezika
Dragi starši, tokrat je naša rubrika namenjena vam in vašim malčkom, bodisi predšolskemu otroku od 5. leta starosti ali malčku do 8. leta starosti.
V jesenskem času bomo pričeli z akcijo: Igraje naučimo PREDŠOLSKEGA otroka angleškega ali nemškega jezika.
Mnogi starši smo spoznali, kako nujno je znanje tujega jezika, zato dajmo našim malčkom možnost, da si te osnove pridobe na najlažji način.
Tečaj bo potekal po sodobni metodi, otroci pa bodo zlahka ob igri, gledanju diapozitivov, slikanic, petju, pridobili osnove angleškega ali nemškega jezika.
Tokrat smo vam nanizali le nekaj podatkov o naši novi akciji. Vse to in še marsikaj pa lahko izveste vsak dan od 8. — 12. ure na DU ŽALEC.
Pokličite nas, radi bomo postregli z informacijami, du Žalec-Delavska univerza Žalec, Ivanke Uranjek 6, Žalec telefon: 711-417, 711-343
(	N
Prispevek za posodobitev bolnišnice
Na žiro račun sklada za posodobitev bolnišnice so do konca junija 1987 nakazali sredstva:
DEM Podlog	381.262
SSS KS v občini Žalec	38.047
Samoupravna stanovanjska
skupnost Žalec	113.354
DEM TOZD Elektropreno6
Podlog	23.499
Rekapitulacija po občinah: Celje
Slovenske Konjice
Žalec
Laško
Šmarje
Šentjur
T. Velenje
Mozirje
SKUPAJ:
\__________________________
45.398.183
39.961.220
15.673.881
11.698.294
10.115.613
615.836
4.034
54.515
123.519.356
J
Proslavili dan gasilca
Občinska gasilska zveza Žalec je ob praznovanju občinskega praznika v Vinski gori pripravita dan gasilca.
V veliki paradi, kjer je sodelovalo okoli 800 gasilcev in več kot trideset gasilskih avtomobilov, je po predaji raporta Draga Božiča, višjega gasilskega častnika, spregovoril predsednik IS občine Žalec Anton Bratuša, ki je poudaril, da je gasilstvo v občini dobro organizirano. Več kot 2800 gasilcev je združenih v 45 društvih, delo v
njih pa je zadovoljivo. V nadaljevanju je poveljnik OGZ Žalec Anton Gros v imenu republiške gasilske zveze podelil republiška gasilska odlikovanja. Gasilsko plamenico prve stopnje je prejel Drago Božič; gasilsko odlikovanje I. stopnje Franc Mahor; gasilsko plamenico II. stopnje je prejel Alojz Golič; gasilsko odlikovanje II. stopnje pa so prejeli Jakob Breznikar, Ivan Hribernik, Oto Jo-ševc, Ivan Podburnik, Jože Lubej, Avgust Dobriha, Janez Kukovnik, Anton Lesjak; odlikovanje III.
stopnje Branko Turnšek, Franc Drobež, Martin Vedenik, Zdravko Zagožen, Janez Dernač, Jože Teržan, Edvard Kodrin; gasilsko plamenico III. stopnje Daniel Punter, Anica Randl, Franc Tevžič in Anton Laznik.
Dan gasilca je obiskala tudi delegacija iz Občinske gasilske zveze Križevci. Ob tem sta OGZ Žalec in OGZ Križevci podpisali listino o pobratenju. Na sliki: S parade v Vinski gori.
T. TAVČAR
»Ne se predati pred začetkom bitke«
PRIHODNJE LETO BO OBČINSKI PRAZNIK NA VRANSKEM
»Svet pod cerkvijo na skali, to je čudoviti svet.« Tako je o svojem kraju zapisal eden izmed vinskogorskih šolarjev.
A v Vinski gori ni čudovit le svet, čudoviti so bili tudi krajani, ki so gostili ljudi in pripravljali prireditve ob letošnjem občinskem prazniku. Preprosti in prisrčni, takšni, kakršni znajo biti ljudje, zunaj mest.
Tako preprosto in prisrčno je bilo tudi vzdušje na slavnostni seji zborov občinske skupščine v dvorani novega doma.
Slavnostni govornik je bil predsednik skupščine občine Ludvik Semprimožnik. Najprej je pohvalil krajane, ki »v krajevni skupnosti nimajo delovne organizacije, a se lahko pohvalijo z asfaltiranimi cestami, vodovodom, gostim telefonskim omrežjem in novim domom.« Potem je govornik nadaljeval: »Lepo bi bilo, če bi lahko govorili le o dosežkih in uspehih.
Toda sprijazniti se moramo s tem, da smo v gospodarstvu imeli nekaj debelih let, ko smo se povzpeli med poprečno razvite občine. Sedaj opažamo vse večja odstopanja od začrtanih ciljev. »Ludvik Semprimožnik je svojo trditev podkrepil s konkretnimi številkami: za več kot dvajset odstotkov je v prvih treh mesecih nižja proizvodnja kot v enakem lanskem obdobju, pridelali smo enkrat več izgub, izvoz naj bi letos povečali za sedem odstotkov, dejansko v prvih treh mesecih ugotavljajo dvajsetodstotni padec. »Velikokrat se sliši mnenje vodilnih ljudi v gospodarstvu,« je nadaljeval Ludvik Semprimožnik, »da se ne da ničesar narediti, da vse zlo prihaja od zunaj in da so v delovnih organizacijah nemočni.
Trdim, da to ni tako, kajti v občini in republiki imamo organizacije, ki ob enakih pogojih dosegajo dobre rezultate. Ne podleči misli, da se ne da nič narediti, kajti to bi bila predaja pred začetkom bitke,« je zaključil Ludvik Semprimožnik.
Zatem je govoril še o družbenih dejavnostih, splošni porabi in neuresničevanju dogovorov o
Srečali so se rudarji
Odprli večnamenski dom in proslavili 100-letnico šole
Dolgoletne želje in predvsem potrebe po večnamenskem objektu v katerem je telovadnica in hkrati dvorana za kulturne in zabavne prireditve, pa prostori za krajevno skupnost, družbenopoli-
tične organizacije in društva so se krajanom končno uresničile. Janez Meglič, predsednik Občinske konference SZDL, je na priložnostni svečanosti ob odprtju objekta krajanom Vinske gore iz-
rekel priznanje za opravljeno delo. Potem pa je sledila svečanost ob praznovanju 100-letnice šole s prisrčnim umetniškim programom.	j. k.
Foto: L. Kober
V spomin na tretji julij 1934, ko so si zasavski rudarji z gladovno stavko izborili nekaj pravic, praznujejo slovenski rudarji vsako leto svoj dan. Tudi rudarji iz nekdanjega libojskega in zabukovike-ga rudnika počastijo svoj praznik z vsakoletnim srečanjem v g riškem letnem gledališču. Letos je bilo to srečanje, ki sodi med prireditve ob občinskem prazniku, že petič zapovrstjo.
Zbranim rudarjem in drugim udeležencem je najprej govoril predsednik pripravljalnega odbora rudar Ivan Grobelnik. Slavnostni govornik pa je bil predsednik občinskega komiteja zveze komunistov Božo Andoljšek. V svojem govoru je omenil stalno pripravljenost rudarjev za prostovoljno delo, njihovo revolucionarnost in prispevek k nastanku komunistične partije pred petdesetimi leti, pa opozoril na njihovo delo na kulturnem področju.
Za slavnostnim govornikom je zbranim govoril še predstavnik občinske sindikalne organizacije Franc Ježov-nik. Rudarjem je predlagal, naj z manjšo zbirko ohranijo spomin na libojski in zabukovški rudnik, na delo in življenje tamkajšnjih rudarjev.
Srečanje rudarjev v letnem gledališ-
ču so organizatorji zaključili s kultur-no-umetniškim programom in s podelitvijo miniaturnih varnostnih svetilk najstarejšim rudarjem in pa rudarjem udarnikom. Svetilke so dobili: Anton Safran in Franc Vrhovnik, najsta-
rejša rudarja iz Zabukovice ; Ivan Kälber kot najstarejšl libojski rudar, ter sedemkratna udarnika Pavel Sirk iz Zabukovice in Peter Kuder iz Liboj.
Irena Jelen-Baša Foto: Ljubo Korber
zbiranju denarja za izgradnjo infrastrukture, kar povzroča zastoje pri izgradnji vodovodnega omrežja, telefonije, cest in kanalizacije. »Res je,« je dejal predsednik, »da smo otvorili čistilno napravo, toda če ne bomo povezali naselij s kanalizacijo, potem res nismo bistveno prispevali k izboljšanju življenskih pogojev.«
V nadaljevanju je Ludvik Semprimožnik povedal nekaj več o sodelovanju z drugimi občinami, ki bo moralo po njegovi oceni biti še tesnejše, da bomo lahko uresničili dvoje: posodobili cesto med Celjem in Ljubljano ter naredili več skupnih kmetijskih programov, da bomo v republiki lahko predstavljali enoten kmetijski prostor.
Na koncu je govornik omenil še nekaj prihodnjih nalog, med njimi zlasti razvoj samoupravnega
sistema. »Od delegatov, ki jih pokličemo v delegatske klopi za to, da izglasujejo vnaprej pripravljene sklepe, res ne moremo pričakovati, da bodo nad takšnim delom navdušeni. Razmišljati pa moramo tudi o določenih poenostavitvah, predvsem v samoupravnih interesnih skupnostih tako v občini kot v širši družbenopolitični skupnosti.«
Slavnostnemu govoru je sledilo imenovanje častnih članov ter podelitev grbov, plaket znakov in značk občine. Za častne občane so bili imenovani: Julka Ci-
lenšek-Betka, Ivan Mogu-Marko, Vili Reberšak-Rado, Rado Zakonjšek-Cankar, Ludvik Zupanc-lvo. Zlati grb občine so dobili: Tovarna nogavic Polzela, Rado Cileniek in Ivan Kočan. Srebrni grb: Lovska družina Gozdnik, Gasilsko društvo Ložnica, Ivan Toplak. Bronasti grb so prejeli: TVD Partizan Šempeter, Petar Grujič iz Bačke Palanke ter Rudi Herman.
Plaketo občine so dobili: Amatersko gledališče Vrba iz Vrbja, Anton Mešič, Vera Orešnik-Juhart, Andrej Še-pec in Franc Špegel.
Na predlog sveta za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sta zlati znak občine prejela: krajevna skupnost Galicija in Jakob Lesjak.
Srebrni znak: Franc Fermen-tin, Jernej Koštomaj. Bronasti znak: Tamara Strahovnik ter podružnična šola Vinska gora.
Značke občine pa so letos prejeli: Anton Blaj, Svetozar Grandič in Franjo Tilinger — zlato; srebrno pa so dobili: Ivan Krašovec, Janez Zupanec in Alojz Rak. Bronasto so podelili Tanji Cehner in Antonu Rozmanu.
Priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo so letos na slavnostni seji podelili delavcem Sipa Šempeter.
Ob koncu slavnostne seje je Vinsko goro predstavila predsednica krajevne konference socialistične zveze Anica Drev, delegati pa so potrdili sklep, da bo prihodnje leto občinski praznik na Vranskem.
Irena Jelen-Baša Foto: Ljubo Korber
Na posnetku izroča predsednik občinske skupščine Ludvik Semprimožnik listino o imenovanju častnega občana Viliju Reberšaku-Radu.
Na slavnostni seji občinske skupščine v Vinski gori so podelili tudi nagrade za množično inventivno dejavnost ter nagrade za raziskave, razvoj in uvajanje novih proizvodov.
Nagrade za množično-inventivno dejavnost so prejeli: Jože Avsec, Kil Liboje; Andrej Sendoner in Ivan Virant, Tovarna nogavic Polzela; Anton Šepec, Gradnja Žalec; Jože Skok, prav tako Gradnja Žalec; in Marjan Tamše, Sip Šempeter.
Nagrade za raziskave, razvoj in uvajanje novih proizvodov pa so letos dobili: Franc Rančigaj, Branko Cimerman, Lado Korošec in Samo Golavšek, vsi Sip Šempeter; Jože Kaplar, Rudolf Koklič in Radenko Zivano-vič, Kiv Vransko; ter Franc Praprotnik in Vinko Topo-vtek iz Strojne Žalec.
Z zaščitnimi oblačili nad rdečega petelina
— PRAKTIČNI PRIKAZ UPORABNOSTI IN UČINKOVITOSTI ZAŠČITNIH OBLAČIL
Tekstilna tovarna Prebold ie nekaj let uspeino dela na programu zaščitnih oblačil neplam in preflam, ki ao plod lastnega znanja, kreativnosti In želje po učinkoviti zaščiti uporabnikov pri njihovih spopadih z rdečim petelinom, ki kot Damoklov meč visi tudi nad njihovo tovarno. Pred kratkim so povabili v svojo sredo predstavnike raznih trgovskih organizacij, ki se ukvarjajo s prodajo varnostnih in zaščitnih oblačil, predstavnike vseh Občinskih gasilskih zvez, večjih gasilskih društev, poklicnih gasilskih brigad, OZS in še nekatere druge. Namen tega posveta
in praktičnega prikaza je bil predvsem v tem, da navzoče podrobneje informirajo o dosežkih na tem področju doma in v svetu ter da praktično prikažejo uporabnost in učinkovitost zaščitnih oblačil programa neplam in preflam.
Udeleženci posveta so se najprej zbrali v večnamenskem objektu tekstilne tovarne, kjer je vse prisotne pozdravil generalni direktor tovarne Drago Pušnik. Zatem pa je Edvin Jordan, vodja razvojne — teh. službe, seznanil prisotne s programi zaščitnih oblačil, ki jih izdelujejo v novi tovarni v Slunju. Udeleženci posveta so si nato ogledali zanimiv praktični prikaz dela in gašenja v
oblačilih preflam in neplam. V prostorih večnamenskega objekta pa je bila na ogled tudi razstava celotnega zaščitnega programa, ki ga izdelujejo v preboldski tovarni. Udeleženci posveta so se pohvalno izrazili o tem, kar so videli, ne nazadnje pa tudi dobili zaupanje v oblačila iz tega programa, ki ga morda pred tem niso dovolj poznali.
V jesenskem delu načrtujejo podobna posveta in prikaza tudi za ostale republike in pokrajini, tako da bo z njihovim delom in prizadevanji ter učinkovitostjo tovrstne zaščite seznanjena vsa javnost oz. tisti, katerim je namenjena tovrstna zaščita.
Darko Naraglav
Prikaz neplam in preflam zaščitnih oblačil
Razstava plemenske živine
Braslovče
Kmetijska zadruga Savinjska dolina je na Temeljni zadružni enoti v Braslovčah po osmih letih spet pripravila živinorejsko razstavo, s katero so želeli pokazati napredek v živinoreji v Savinjski dolini in rejce spodbuditi k še večji proizvodnji mesa in mleka.
Na razstavi v Braslovčah so bile razstavljene tri pasme, ki jih redijo na tem območju, in to krave rjave pasme, plemenske telice rjave pasme, krave črno bele pasme in krave lisaste pasme. Poleg tega so pripravili pri kmetu Ivanu Juhartu v Orli vasi in Francu Mahorju v Parižljah razstavo 36 mladih govedi v pitanju.
Pri kravah rjave pasme je
prva nagrada pripadla rejcu Francu Brišniku iz Prekope za kravo, ki je dala v četrti laktaciji 8138 I mleka. Drugo nagrado je dobil Anton Mešič s Polzele za kravo, ki je dala po dveh teletih in dveh zaključenih laktacijah 5906 I mleka. Tretjo nagrado pa je dobila Tilka Rojnik iz Spodnjih Oorč za kravo v najvišji tretji laktaciji 5924 I mleka. Za najboljše plemenske telice je prejel prvo nagrado kmet Jože Zagožen iz Matk, drugo Milan Rakun iz Založ pri Polzeli in tretjo Angela Cizej iz Podvina pri Polzeli. Pri kravah črno bele pasme je prejel prvo nagrado rejec Anton Mešič iz Polzele za kra-
vo, ki je dala v najvišji tretji laktaciji 7848 I mleka, drugo Franc Brišnik iz Prekope za kravo, ki je dala v najvišji drugi laktaciji 7836 I mleka in tretjo Martin Ribič iz Latkove vasi za kravo, ki je dala v najvišji prvi laktaciji 7657 I mleka. Pri kravah lisaste pasme je prejel prvo nagrado rejec Jože Rojnik iz Podvr-ha, za kravo, ki je še prvesnica, drugo Martin Kranjc za kravo, ki je dala v najvišji četrti laktaciji 6358 I mleka in tretjo Milan Lesjak iz Ojstriške vasi za kravo, ki je dala v drugi najvišji laktaciji 4813 I mleka.
TONE TAVČAR
Podelitev zvoncev najboljšim kravam črno bele pasme.
Foto: T. TAVČAR
Večno mladi na Vranskem
Na Vranskem so se tudi tokrat srečali znani slovenski pevci zabavne glasbe na vsakoletnem srečanju in prepevanju »vedno lepih melodij«. Krona večera pa je bil nastop klarinetista Boruta Bučarja, ki je s svojimi mojstrskimi izvedbami klasičnega JAZZA navdušil gledalce.
V prijetnem okolju gradu Podgrad so tudi tokrat gledalci lahko uživali ob glasbi šestdesetih let, saj so se nastopajoči predstavili s popularnimi skladbami, prijetnimi za uho. Tudi tokrat je delavcem Turističnega društva Vransko prireditev odlično uspela.
L. Korber
Police • tekstilom so bogato založene
Odprli so novo blagovnico
Res za vsakogar nekaj
10. julija so v Žalcu odprli vrata nove blagovnice.
Otvoritev je spremljala množica ljudi iz Žalca ter širše in bližje okolice. Udeležencem je najprej govoril predsednik delavskega sveta Savinjskega magazina Karli Lobnikar. Povedal je, da so ta sodoben objekt zgradili v šestih mesecih, blagovnica pa pomeni pomembno pridobitev tako za krajane Žalca kot tudi za ljudi iz bližnje in širše okolice. Blagovnica je tudi rezultat skupnih prizadevanj Savinjskega magazina in sozda Merx. V nadaljevanju je govornik predstavil novo blagovnico. Le-ta ima 15 oddelkov, kjer so na voljo živila, gospodinjske potrebščine, meso, mesni izdelki, mleko, mlečni izdelki, kruh, pecivo, sadje, zelenjava, tobačni izdelki, časopisi in revije, vse vrste tekstila, kozmetika, steklo, porcelan, posoda, vse za otroka, šport, akustika, mali gospodinjski aparati, usnjeni izdelki, darila,'glasbila in še več drugih predmetov. »Govornik je še povedal, da je skupnih koristnih površin 2500 m', prodajnih pa nekaj nad 1000 m!. V blagovnici je zaposlenih 60 ljudi, delovni čas je neprekinjen, letno pa nameravajo ustvariti štiri stare milijarde prometa.
Po uvodnem govoru sta udeležence pozdravila še predsednik izvršnega sveta Anton Bratuša ter direktor Merxa Franc Ban. Pred otvoritvijo in ogledom trgovine pa so podelili še priznanja najzaslužnejšim pri izgradnji nove blagovnice.
Irena Jelen-Baša Foto: Janez Kroflič
Delavci Savinjskega magazina se zavedajo, da jim pri novi blagovnici manjka predvsem veliko večji parkirni prostor. Toda prostora imajo pač toliko, kolikor so ga lahko uredili, zato opozarjajo kupce še na parkirni prostor zadaj blagovnice in na parkirni prostor pri tržnici, ki je prav tako v bližini Sa-vinjke.
ZAKAJ SAVINJKA?
Mnogi se sprašujejo, zakaj so blagovnici nadeli ime Savinjka. Prenekateri občani si razlagajo ime tako, da ga povezujejo z žensko, prebivalko Savinjske doline. V Savinjskem magazinu pa so ime Savinjka izpeljali
iz Savinje, Savinjske doline in pa Savinjskega magazina.
SAVINJKA JE NAGRADILA
Ob otvoritvi blagovnice so delavci Savinjskega magazina izžrebali in nagradili deset kupcev, ki so izpolnili glasovnice. Nagrade so dobili: Marjana Trost, Žalec, Cilka Pemo-všek, Velika Pirešica, Mirko Budeš, Žalec, Nina Laznik, Griže, Romina Jezernik, Pari-žlje, Milena Breznikar, Matke, Ljudmila Potočnik, Žalec, Aleš Bidar, Žalec, Marjan Lipičnik, Doberteša vas in Dragan Lepojevič, Žalec.
Blagovnico je odprl predsednik Izvršnega sveta Anton Bratuša,
Sodoben blagajniški sistem, naj bi odpravil čakanje.
Najbrž ni potrebno pisati, kaj vse se je dogajalo na letošnji 6. turistični prireditvi Žalska noč, saj sodeč po obisku lahko zapišemo,' da jo je večina občanov žalske občine, sosednjih občin in drugih krajev širne Slovenije doživelo v živo. Organizatorji namreč ocenjujejo, da je bil letošnji obisk rekorden in da se je v treh dneh, kolikor je prireditev potekala, zbralo okrog 50 tisoč obiskovalcev. Ta podatek potrjuje tudi promet — tako gostincev kot tudi Turističnega društva. In če so z izkupičkom zadovoljni gostinci, ne morejo biti delavci Turističnega društva, ki jim zaradi slabega
izkupička od vstopnine ne bo ostalo dosti. Sicer pa je pomembnejše, kot pravijo, tudi sami zadovoljstvo obiskovalcev, ki jih je vsako leto več. Pravijo pa tudi, ko so opravili prve ocene, da je bilo največ pripomb na premajhno gostinsko ponudbo pa tudi o kvaliteti bi se dalo razpravljati. Starejši obiskovalci so pogrešali več in kvalitetnejših narodnozabavnih ansamblov, medtem ko mlajši niso imeli pripomb. In ker ansamble izbirajo gostinci, si pripombo velja zapomniti za naslednje leto. Organizatorji so kritično ocenili odnos zasebnih gostincev žalske občine, še zlasti nekaterih
domačinov, ki ne čutijo odgovornosti pa najbrž tudi potrebe za sodelovanje na prireditvi, na kateri naj bi pokazali, kaj v občini premoremo na tem področju. Da se na kulinarični razstavi in srečanju gostincev ni pojavil nihče od zasebnih gostincev, prejšnjo trditev samo še potrjuje.
Organizatorji se pokroviteljem Hmezadu, Merxu, Kovinski industriji Vransko, MIK-u Prebold, El-kroju Mozirje in številnim sponzorjem zahvaljujejo za finančno pomoč, zahvaljujejo pa se tudi vsem sodelavcem in organizatorjem prireditve.
jk
Po svečanosti na železniški postaji ob sprejemu gostov iz Celja sta se župana Ludvik Sempri-možnik in Tone Zimiek v spremstvu podpredsednikov občinskih skupščin odpeljala z zapravljivčkom po ulicah Žalca.
Modna revija Je v kulturni dom privabila veliko obiskovalcev in kot je to v navadi — nežnejši spol prikazane modele v trgovinah zaman išče. V Butiku Danice Šepec v Žalcu pa prikazane modele gotovo dobite (na posnetku na desni).
magovalka izbora MISS Slovenije je postala Bojana Dobrič, njena prva spremljevalka Gorda-a Majhenič In druga spremljevalka Nataša Bovha.
Srečanje je pričela domača skupina
Prireditev, ki veliko obeta
V GRIŽAH VEDNO VEČ CITRARJEV
Lepšega nedeljskega popoldneva, kot so ga številni obiskovalci doživeli v letnem gledališču v Grižah na drugem srečanju citrarjev, si prav gotovo ni mogoče želeti. Kar štiri ure je 34 posameznikov in 19 skupin, sodelovalo je torej kar 91 citrarjev, brenkalo na ta vedno bolj priljubljen instrument, ki ne bo šel v pozabo prav po zaslugi prizadevnih organizatorjev domačega kulturnega društva Svoboda. Mirno lahko že zapišemo, da so si Griže in letno gledališče že pridobili domovinsko pravico vsakoletnega srečanja citrarjev.
Prireditev se je letos pričela že dopoldne z razstavo citer, prisotni pa so bili tudi izdelovalci teh instrumentov in strun. Zanimiv je bil tudi pogovor z učitelji, ki ga je vodila komisija v sestavi Cita Galič, Marko Studen, Jasna Vidakovič in predsednik organizacijskega odbora Jože Jan. Med drugim so se dogovorili, da ustanovijo delovno skupino pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, ki naj bi pripravila sodoben notni učbenik za vedno večji krog citrarjev.
Popoldanski del srečanja je odprl predsednik organizacijskega odbora Jože Jan, izrekel do-
brodošlico letošnjim udeležencem srečanja v Grižah in jih povabil na tretje srečanje, ki bo sredi julija prihodnje leto — prav tako v Grižah. Potem so se citrarji predstavili v treh skupinah, organizatorji pa bodo glede na veliko število nastopajočih morali razmisliti, ali je za obiskovalce primeren večurni koncert. Sicer pa je prireditev potekala lepo, prisrčno in na ustrezni umetniški ravni. Zato si prizadevni organizatorji zaslužijo priznanje, saj je to prireditev, ki še veliko obeta.
jk
V Ločici kmalu preventivni tehnični pregledi
člani ZŠAM Žalec so v zadnjih tednih imeli polne roke dela: bili so organizatorji letošnje področne prireditve ob dnevu šoferjev in avtomehanikov, poleg tega so njihovi člani sodelovali na področnih in republiških športnih ter strokovnih tekmovanjih, dovolj dela pa imajo tudi s svojo redno dejavnostjo in urejanjem tehnične baze na avtopoligonu v Ločici.
Področna prireditev ob 13. juliju je tudi tokrat obudila spomin na medvojne dni, ko so v Črnomlju ustanovili prve motorizirane partizanske enote. V povorki po žalskih ulicah so se z vozili predstavili člani vseh sedmih združenj celjskega območja. Slavnostni del je bil pred hotelom Golding Rubin, kjer so zbranim govorili predsednik žalskega združenja Alojz Basti, predsednik regijskega združenja Alojz Čobec in
predsednik žalskega izvršnega sveta Anton Bratuša.
Izpred hotela so udeleženci potem krenili na poligon v Ločici, kjer so podelili priznanja številnim članom in občanom. Na tem poligonu v Ločici nameravajo v. združenju — najbrž še letos — urediti tehnično bazo. Za začetek bodo opravljali preventivne tehnične preglede za
osebne avtomobile in traktorje.
Nekaj dni pred to osrednjo prireditvijo so se člani žalskega združenja udeležili tudi vrste področnih in republiških strokovnih in športnih tekmovanj. Povsod so dosegali odlične rezultate in osvojili prehodne pokale.
ib
Ena glavnih dejavnosti ZŠAM Žalec je avto šola. Njen vodja Marjan Prevoršek je povedal, da imajo dela vedno dovolj, po svojih rezultatih pa se uvrščajo med boljše na celjskem območju. Pred kratkim so se preselili v nove prostore — nasproti novega gasilskega doma — s čimer so pridobili sodobnejše prostore, kupili so nekaj sodobnejše opreme in učnih pripomočkov. Kmalu bodo dobili še televizijski sprejemnik in videorekorder.
Zaradi večjega števila prometnih nezgod na naših cestah pa po besedah Marjana Prevorška posvečajo vse več pozornosti poznavanju cestno-prometnih predpisov in obnašanju v cestnem prometu.
Prispevek železničarjev turizmu
»Obnovljena zgradba, urejena okolica s cvetjem, bele, čiste sanitarije, kakovostna storitev ter prijaznost osebja postaje — to naj bo prispevek železničarjev k turistični ponudbi mesta Žalec. Mesto Žalec z okolico želimo tako približati tudi tistim turistom in obiskovalcem, ki se odločajo za prevoz z vlakom. Prvi njihov stik z Žalcem je na železniški postaji, zato želimo, da je ta kar najprijetnejši.- To so bile besede Valterja Tropa, načelnika železniške postaje Žalec. Povedal je še, da so z
delavci postaje opravili veliko ur prostovoljnega dela ter se ob koncu del odločili, da se prijavijo tudi za tekmovanje ocenjevanja železniških postaj Slovenije. Kriteriji za to tekmovanje so: zunanji in notranji izgled postaje, kakovost storitev ter kvaliteta dela osebja. Vse te kriterije pa žalska železniška postaja izpolnjuje. Po tihem upajo tudi na uspeh v tem tekmovanju, saj je železniška postaja sedaj lahko v ponos mestu Žalec.
,	,	L. Korber
Valter Trop, načelnik postaje Žalec
Andraž
Krajani Andraža so konec minulega meseca praznovali krajevni praznik. Za letošnje praznovanje so pripravili vrsto prireditev, na slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti, ki so se je udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine in KS Polzela, je o delu v minulem obdobju govoril predsednik sveta KS Andraž Anton Mešič. Poudaril je, da so v minulem letu posodobili približno km ceste Topolo-
Gotovlje
Proslavili krajevni
vec—Podkraj, nabavili cevi za vodovod v zaselek Kavče v Andražu, deset domačij pa je že dobilo pitno vodo. V izgradnji je še vodovod za 30 gospodinjstev. V teh dneh bodo asfaltirali 800 m ceste v zaselek Brezovec in Grebence. Med pomembne naloge za naprej po uvrščajo izgradnje gasilskega doma, telefonskega omrežja, razširitev pokopališča, ureditev nekaterih cest itd. Na seji so podelili tudi priznanja krajevne skupnosti,
praznik
ki sta ga prejela Srečko Pižorn in Rafael Umbreht, priznanja OF pa sta prejela Amalija Blagotinšek in Jože Verdev. Pripravili so tudi več športnih prireditev. V orientaciji je zmagala ekipa mladincev, v šahu — ekipno in v malem nogometu ekipa iz Podsevčnika, v streljanju z zračno puško posamezno Albin Pajenk, partizanskega pohoda ob spominskih obeležjih pa se je udeležilo 36 udeležencev.
T. TAVČAR
Razvili prapor KO RK
Ob praznovanju krajevnega praznika KS Gotovlje so razvili med drugim tudi prapor krajevne organizacije Rdečega križa ter pripravili bogat kulturni program. O pomenu krvodajalstva in Rdečega križa nasploh je govoril predsednik Občinskega odbora RK Jože Čehovin, ki je ob koncu tudi razvil prapor. Ob tej priložnosti so podelili tudi več priznanj.	T. TAVČAR
Za njimi so zahtevne naloge
Šešče
V	nedeljo, 26. julija, je bila v počastitev praznika krajevne skupnosti šešče v Matkah slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti. Praznični dan so obeležili tudi s pohodom krajanov k spomeniku NOB pod Mrzlico in z otvoritvijo novo zgrajenih objektov s tovariškim srečanjem na igrišču v Matkah. To so bile zaključne prireditve ob prazniku te KS, ki pa so se pričele že v soboto, 18. julija, z nogometnim turnirjem za pokal KS. Zmagala je ekipa Matk pred nogometaši iz kluba Pete-link in KS Šešče. V nedeljo, 19. julija, je bil v dvorani Gasilskega društva šahovski turnir, v popoldanskih urah pa srečanje starejših krajanov, starih nad 70 let. V torek je bilo organizirano tekmovanje v odbojki, v sredo pa predavanje o jamarstvu in o jamarskem klubu Črni galeb iz Prebolda, popestreno z barvnimi diapozitivi. V četrtek je bil pionirski nogometni turnir, v petek pa nočna tekma generacij Sešč in Matk v nogometu.
V	soboto pa so občani zaselkov pripravili prikaz starih običajev. Žganjekuho so prikazali krajani izpod vinogradov, žganje apna Zahomčani in žganje oglja krajani izpod Mrzlice. Krajani Brd pa so prikazali star običaj mlačve.
Sočasno pa je bila odprta tudi hortikulturna razstava, na kateri so si obiskovalci lahko ogledali cvetje krajanov, starinske predmete in kulinarične specialitete. V .večernih urah pa je KUD šešče-Matke pripravilo gledališko predstavo.
Ker je bil praznik KS Šešče letos v Matkah, je veliko dela pri opravljanju del za izgradnjo novih objektov opravila tudi mladinska organizacija iz Matk.
Marjan Golavšek, ml., predsednik mladinskega aktiva pri GD Matke: »Prepričan sem, da lahko delo mladinske organizacije v minulem obdobju pozitivno ocenim, saj so za nami zahtevne naloge, ki jih ni bilo lahko uresničiti. Ena od najpomembnejših pridobitev je vsekakor lastni prostor, ki smo si ga postavili ob igrišču. Vanj smo vložili mnogo dela. Samo za napeljavo vodovoda in elektrike smo opravili okrog 1500 udarniških ur. Opravili pa smo tudi večino del na novi cesti pod Slomom. Glede naših načrtov v prihodnje pa predvidevamo izgradnjo smučišča s Golave in ureditev odbojkarskega igrišča ter ureditev okolice okrog sedanjih športnih objektov. Zavedam se, da bo potrebno te objekte vzdrževati, a me glede tega ne skrbi, saj mi-
slim, da si mladi, ker so si tako prizadevali, ne bodo dopustili, da bi le-ti propadali.
BK
Srečanje
harmonikarjev
23.	avgusta ob 14. uri bo v Matkah srečanje harmonikarjev Savinjske doline.
Prireditev pripravljajo člani gasilskega društva Matke. Harmonikarji oziroma vsi tisti, ki znajo raztegniti meh na dobri'stari slovenski »frajtonerici«, bodo igrali na obnovljenem igrišču. Predsednik gasilskega društva Matke Andrej Zagožen je povedal, da prireditev nima tekmovalnega značaja. V Matkah želijo predvsem ohraniti spomin na ta instrument, ki mu ljudje še vedno radi prisluhnejo. Vsaj v krajevni skupnosti Šešče. Tam so namreč podobno srečanje harmonikarjev organizirali že letošnjo zimo, dvorana pa je bila nabito polna mladih in starih obiskovalcev.
V gasilskem društvu Matke vabijo vse, ki jih sodelovanje zanima, da se oglasijo pri članih gasilskega društva Matke do desetega avgusta.
I.	J. Baša
Nekaj idej za počitnikovanje
Marsikdo mladih razmišlja, kaj bo delal med počitnicami: si bo poiskal počitniško delo ali si prislužil kakšen dinar ali pa bo svobodneje zadihal v počitniškem brezdelju?
V mladinski organizaciji si s tem ne belimo toliko glave kot z vprašanjem, kaj bomo mladi v poletnih mesecih v prostem času popoldne in zvečer počeli. Za tiste, ki jih to vprašanje utruja, smo pripravili nekaj idej m predlogov, ki jih lahko s pridom uporabljajo.
Glede športno-rekreacijske dejavnosti lanko sodelujete ali organizirate najrazličnejše športne prireditve. Predlagamo vam med-vaško nogometno ligo, ki je v KS Prebold zelo uspela. Nekatere vaške ekipe so si priskrbele celo sponzorja, ki jih na tekmah oblači in jim ponuja različne ugodnosti. Glede sponzorjev še tole: to niso delovne organizacije; naprej razmišljajte sami. Ni pa se vam treba ves čas poditi samo za žogo. Odločite se za kakšno športno dejavnost, ki je ne gojite, ali sploh ne obstaja ter zanjo določite pravila. Lahko pripravite tek skozi vas, kros s kolesi in podobno, idej je več kot zadosti. Glede kulturnih prireditev si lahko pripravite piknik ali večer ob tabornem ognju, kjer sta seveda kitara
in pijača obvezna, vendar ni treba popivati. Za tiste, ki so bolj pogumni: v goste lahko povabite kakšno drugo mladinsko organizacijo, vendar pozor: program popoldneva ali večera mora biti pester, da se družba ne bi ločevala, temveč bi vsi aktivno sodelovali.
Lahko se odločite za izlet v planine ali s kolesi v kakšen drug kraj, vendar spoštujte cestnoprometne predpise. Obiščite skupaj kakšno prireditev, glasbeno ali kakšno drugo; lahko jo tudi organizirate. Povabite medse gledališčnike iz Celja ali od dru-od, da vam uprizorijo kakšno omedijo, menim, da bodo radi prišli.
Mladinci ali mladi po srcu imajo v vašem kraju gotovo kakšen konjiček, radi vam ga bodo predstavili, le povabite jih. Takšni večeri znajo biti poučni in zanimivi.
v Žalcu na OK ZSMS vam bodo radi pomagali pri naslovih popotnikov, ki vam bodo pripravili potopisno reportažo in svojih potepanj po svetu.
Ima kdo v vašem kraju videore-corder, ki ga lahko izkoristite v vašem klubskem prostoru, V Sa: Vinjski dolini kar mrgoli kaset s filmsko in glasbeno tematiko.
Očistite svoj kraj, mislite, da je popolnoma urejen!? Če yas bo dovolj in se bo poznalo, da ste kaj »premaknili«, boste gotovo zadovoljni.
Lahko pomagate tudi kakšnemu kmetu pri kmečkih opravilih, vdndar se odločite za takšnega, ki ga dovolj dobro poznate. Veste, kmetje so glede svojega dela občutljivi in »ne rabijo pomoči«. Lahko se takšno srečanje sprevrže v obliko prisilnega dela. Dogovorite se prej s kakšnim kmetom o tem gotovo boste v kmečkih opravilih uživali!
Ostane vam še kopanje v bazenih in rekah ter jezerih, v modi pa so tudi kratkotrajna 2—3 dnevna kopanja na morju (petek, sobota, nedelja), kar za nas plitek mladinski žep precej pomeni. Mogoče ima prijatelj-ica avto in se z enim ali več jeklenimi konjički zapeljite na morje. Za takšno potovanje sta najprimernejša šotor in spalna vreča. In še nekaj: ne bodite miličnikom v napoto.
To pa še ni vse, gotovo imate tudi vi kakšno idejo, bistvo je v zabavi in družabnem srečanju mladih. Privoščite si!
Se nekaj: v Preboldu imamo posnet film super-8 za več kot 3/4 ure o delu mladinske organizacije (motorji, zmajarstvo, pustne tekme, glasbeni nastopi), ki ni na visoki ravni, je pa veren prikaz dela mladih v določenem obdobju in zato zanimiv. Če bi ga radi videli, se oglasite na naslov (lahko tudi pisno) Dipo Cestnjk, Prèbold 12Ö. Radi vam ga bodo zavrteli.
Jani Štusej
Lojze Rak, Viktor Drolc, Janko Drča, Vid Poznič
Tabor
Dokončali so mrliško vežo
Od prvega do osmega avgusta bodo praznovali svoj krajevni praznik v Taboru.
V tej krajevni skupnosti so letos pripravili mnogo zanimivega. Praznovanje bodo začeli z gasilskim tekmovanjem, pohodom ob partizanskih domačijah Tabora, lovsko-strelskim tekmovanjem, nadaljevali s turnirjem v malem nogometu, z odprtjem lovske raz-
Na slavnostni seji ob krajevnem prazniku bodo podelili priznanja OF in pa priznanja krajevne skupnosti. Priznanja OF prejmejo: Društvo upokojencev Tabor, Slavko Cestnik, Anton Pilko, Blatnik Milan in Marija Kos.
Priznanja krajevne skupnosti pa prejmejo: Franc Bokal, Ana Zupančič, Slavko Čuk, Valter Ernst, Obnova Celje, Slavko Vošnjak, Miloš Ribič in Franc Kovče st.
stave v novih klubskih prostorih v Lokah in s predstavitvijo brošure Lovske družine Tabor ob štiridesetletnici, zaključili pa bodo praznovanje z ogledom nove mrliške veže, s slavnostno sejo skupščine in z razstavo Tabor nekoč in danes.
Najbolj so v Taboru veseli dokončanja mrliške veže, ki so jo zgradili v sedmih mesecih. Zadovoljni so tudi s tem, da imajo
kljub številnim nasprotovanjem svojega tajnika, nekoliko manj zadovoljni pa zaradi nerešene telefonije, kanalizacije, neurejenega financiranja in drugih perečih problemov. A naj o tem govorijo krajani sami:
Lojze Rak, predsednik odbora za komunalno dejavnost in gradbenega odbora za mrliško vežo: »Naša krajevna skupnost je tretja po velikosti in dela na komunalnem področju nam res ne manjka. Ravno zaradi komunalnih potreb smo pred dvema letoma tudi izglasovali referendum o krajevnem samoprispevku. Iz tega programa smo sedaj uresničili gradnjo mrliške veže. Zanjo smo plačali tri in pol stare milijarde, sami pa smo delali ostrešje, ladijski strop, urejali okolico. Ljudje so ogromno delali, prispevali veliko materiala in denarja, pomagali so tudi domači obrtniki. Zadovoljni smo, da smo uspeli, tudi zato, ker s tem nismo izgubili zaupanja med ljudmi.
Zdaj nas čaka telefonija. Imamo le 40 priključkov. Mislim, da bodo morali tudi v občini več narediti za razvoj telefonije. Čakajo nas tudi ceste — 70 km jih imamo. Potem kanalizacija, radi bi obnovili in razširili dom Partizana, manjka nam tudi delikatesna trgovina.«
Viktor Drolc, predsednik sveta krajevne skupnosti:
»Ko smo izglasovali krajevni samoprispevek, smo vedeli, da brez tajnika ne bo šlo. Zato smo ga za-
poslili. Sedaj je delo krajevnih funkcionarjev veliko lažje, kajti med delovnim časom pač ne more vsakdo urejevati nešteto potrebnih stvari. Še to naj povem, da si v krajevni skupnosti želimo ustanoviti turistično društvo in bolj razvijati turizem. Možnosti imamo, le izkoriščene niso. Zadovoljni pa smo, da smo pridobili novo naselje za devetnajst hiš.«
Janko Drča, predsednik skupščine KS: »Financiranje krajevne skupnosti je in ostaja problem. Naša krajevna skupnost je brez industrije, zato to še bolj občutimo. Glavarine redno ne dobivamo, edini redni vir financiranja je krajevni samoprispevek. Zelo dobro pa sodelujemo s samoupravno interesno skupnostjo za komunalo in ceste. Veliko prispevajo krajani, od občinskih struktur pa pričakujemo, da se bo financiranje uredilo, sicer bodo krajevne skupnosti nazadovale. Tabor svoje naloge mora uresničiti: zaradi zaupanja ljudi in razvoja kraja.«
Vid Poznič, tajnik krejevne skupnosti: »V enoletnem delu mi še nikoli ni bilo dolg čas. Dela je pri tako veliki krajevni skupnosti vedno dovolj. Res je, da je v krajevni skupnosti le 1500 ljudi, za tajnika bi jih po pisarniških normativih moralo biti 2000. Mislim pa, da število ljudi ne sme biti merilo. Upoštevati je treba tudi velikost, probleme neke krajevne skupnosti.«
Irena Jelen-Baša
Griže
Pred leti so v krajevni skupnosti Griže podpisali listino o pobratenju s krajevno skupnostjo Radomir Jakovljevič-Jakša iz Kru-ševca. Na njenerrv območju leži urejen spominski park Slobodi-šte, ki spominja Kruševčane na množični pomor kruševskih rodoljubov na Vidov dan — 28. junija 1943. Tisti dan je ob vznožju zele-
Obisk v Kruševcu
ne Bagdale padlo 380 žrtev, največ mladih. Se istega dne pa so v Beogradu pobili še 274 ljudi s kruševskega območja.
V spomin na tiste dni pripravijo Kruševčani vsako leto številne svečanosti, hkrati pa v tem času praznujejo v Kruševcu tudi svoj občinski praznik.
Letošnjih prireditev so se udeležili predstavniki žalske občine, krajevne skupnosti Griže, ob spomeniku pa so zapele pevke zbora iz Griž. Med pobratimi so preživeli dva dneva, pevke pa so tudi uspešno sodelovale v programu na svečanostih.
S.	Š.
Ponikva
V začetku avgusta bodo krajevni praznik slavili tudi na Ponikvi.
Največja pridobitev ob prazniku bo prav gotovo asfaltirana cesta v Brezovo, enem izmed tamkajšnjih zaselkov. Cesto bodo otvorili v soboto, prvega avgusta ob
15.	uri. Cesto so uredili kraja-
Cesta v Brezovo
ni s številnimi udarniškimi urami, prostovoljnimi prispevki, na pomoč pa so jim priskočili tudi v samoupravni interesni skupnosti za komunalo in ceste.
Ena izmed največjih nalog, ki jih v tej krajevni skupnosti rešujejo v tem času, pa je telefonija.
Nagrade še čakajo
Na letošnji žalski noči so izžrebali nekaj vstopnic. Nekateri obiskovalci po nagrade še niso prišli, zato vas ponovno opozarjamo na njih. Nagrad še niso dvignili lastniki naslednjih vstopnic: bela vstopnica 1977, roza: 176, 1100, 1172, 2144, rdeča: 1029, 1092, 1214, 1237, 1421, rumena: 528, 634, 1196, 1484, 2147, 2236 in zelena vstopnica: 31, 525, 1802, 1832, 2101, 2221, 2222.
Nagrade dobite v domu hortikulture in turizma, Levstikova 15, vsak ponedeljek od 16. do 19. ure ali se pozanimate po telefonu številka: 713-447.
Turistično društvo Žalec
Prebold
Ni težko opaziti sprememb na področju delovanja mladinske organizacije iz Prebolda. Po krajšem zatišju se sedaj kažejo znamenja napredka in zanimalo nas je, kaj je bilo storjenega v času od 27. maja pa do sedaj. 27. maja je bil ustanovni sestanek OOZSMS Prebold in izvoljeno novo vodstvo. Besedo smo dali Urošu Vidmajerju, predsedniku OOZSMS Prebold.
Uroš Vidmajer: Resnično so se v prejšnjem obdobju pojavili problemi v zvezi z delovanjem naše mladinske organizacije. Za to je bilo več vzrokov, a sedaj se, kot kaže, stvari obračajo na bolje. K delu v Mladinski organizaciji smo pritegnili predvsem mlajše mladince, približno tri četrtine jih je, ostalo pa so mladinci, ki so že prej delali v mladinski organizaciji. Takšna struktura predstavlja določeno prednost, predvsem za naše delo v bodoče. Sicer pa je delo kar pestro. Organizirali smo podelitev knjižic nabornikom, udeležili smo se mladinskih športnih iger, kjer smo v nogometu
Mladina se zopet
med 13 ekipami osvojili 4. mesto, v košarki pa smo bili najboljši.
Glavno delo se je pravzaprav pričelo s kopalno sezono. Mladinci smo prevzeli urejanje bazena, in tu se tudi dogovarjamo o stvareh, ki jih moramo opraviti. Poleg
Uroi Vidmajer
prebuja
tega pa sta nam Turistično društvo in krajevna skupnost začasno odstopila prostor ob bazenu, kamor smo lahko spravili svoje stvari, ki smo jih dosedaj imeli na krajevni skupnosti.
V svojem programu predvidevamo najprej ureditev prostorov, ki naj bi jih dobili v začetku sep-remora. zaiem se pripravljamo na organizacijo koncerta, klubskih večerov o športu, politiki, OZN, svetovni problematiki, večer ob kitari, orientacijski kros, s krajevno skupnostjo pa smo pripravljeni sodelovati tudi na kulturnih prireditvah. V kratkem načrtujemo tudi razširjen sestanek, da se bomo podrobneje pogovorili o opravljenem delu in predvsem o nalogah, ki nas še čakajo. Sicer pa večjih problemov zaenkrat nimamo.
Toliko nam je povedal Uroš Vidmajer, in to potrjuje pregovor, ki pravi: kjer je volja je tudi pot. Glede na sorazmerno kratko obdobje moramo reči, da je mladinska organizacija opravila veliko delo.	BK
Sport in objave
Julij 1987 - SAVINJSKI OBČAN 7
kolesarski kriterij
Kolesarska sekcija pri TVD Partizan Žalec je pripravila četrti kriterij mesta Žalec. Nastopilo je okroq s!°*5se kolesarjev iz slovenskih klubov največ uspeha pa so imeli kolesarji ljubljanskega Roga. Pri pio-mrjih A je zmagal Pavlič (Rog), Mark<~ ,č iz Žalca je bil četrti. Pri pionirjih B je zmagal Čajič (Ptuj), pri mlajših mladincih Bokavšek (Rog), pri starejs..- Jakopin (Rog), pri članih Pintarič (Rog), pri rekreativcih Tar (Vema-Bramk Maribor), Kitak (Žalec) je bil tretji in pri veteranih Zabavnik (Žalec), star 73 let.
Pevec državni prvak
Kramp« rk — 1. mesto med mladimi jahači, Maribor — 1. mesto, Ljubljana — 2, mesto, Ljubljana — 2. mesto — ekipno s petnajstletnim Iztokom Ajdnikom. To so rezultati v republičkom merilu. Krona uspehov pa je naslov državnega prvaka v preskakovanju ovir, ki ga je prepričljivo med štiriindvajsetimi tekmovalci osvojil v teh dneh na državnem prvenstvu v Križevcih. To so letošnji uspehi mladega tekmovalca konjeniškega kluba Gotovije šestnajstletnega Aleša Pevca iz Petrovč.
Aleš se z jahalnim športom ukvarja že pet let, na tekmovalnih poligonih pa je letos prvo leto. Samo vztrajno delo in pa volja, ki jo v Gotovljah poznajo, lahko rodi take vrhunske rezultate. Zal pa tudi taki uspehi ne naletijo pri te-lesnokulturnih delavcih kraja in žalske občine na razumevanje, saj si morajo za vse nastope in za vzdrževanje konj sredstva zagotoviti večinoma iz lastnih žepov, večkrat pa tudi starši tekmovalcev primaknejo kakšen dinar, da se temovalci lahko udeležijo tekmovanj. Doseženih bi bilo lahko še več vrhunskih rezultatov, saj je zanimanje za konjeniški šport veliko. Šole jahanja se ne udeležujejo samo domačini, temveč tudi ljudje iz širšega območja, celo iz Šoštanja in Velenja. V klubu upajo, da se bo vendarle obrnilo na bolje,

saj bi bila velika škoda, da bi takšen kolektiv, ki žanje dobre rezultate, razpadel in bi bil ves trud amaterskih delavcev zaman. Mladi, ki se sedaj družijo ob delu in športu, pa bi ostali brez svoje družbene aktivnosti.
Ob koncu pa zaželimo Alešu Pevcu s konjem Dragonarjem in K.K. Gotovije ob bližnjem balkanskem prvenstvu v Sofiji obilo uspehov.
L. Korber
h
do • komunala • po.
žalee nade Cilenšek 5
Na podlagi 24. in 37. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS št. 8/82) in skladno z družbenim dogovorom o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev v letu 1987 (Ur. list SRS št. 2/87) ter določb pravilnika o oblikovanju cen, je delavski svet DO Komunala Žalec v sestavi uporabnikov, izvajalcev in predstavnikov DPS ter odbor za komunalne dejavnosti pri SIS za komunalo in ceste Žalec sprejel
SKLEP O POVEČANJU CEN
cene za 1 m* dobavljene vode znaša 205,30 din cena za 1 m* odpadne vode znaša 09,30 din Cene veljajo od 1. julija 1987 dalje.
Ob ceni plačujejo porabniki pitne vode tudi prispevek, in sicer 3.25 dln/m’ Območni vodni skupnosti Savinja—Sotla, ter prispevek za financiranje programov razvoja pri SIS-u za komunalo in ceste Žalec, ki znaša 80 % na ceno vodarine za gospodinjstva in 140 % za gospodarstvo.
AVGUST -MESEC KOŠENJ
2. avgusta 1987 se bodo v Šentlovrencu, sedanji Gornji vasi, v počastitev 55-letnice ustanovitve Društva kmečkih fantov in deklet, moški pomerili v košnji.
18. avgusta pa se bodo pri planinski postojanki Hom v košnji pomerila dekleta.
-fj
Ob 20-letnici PD Žalec
Nedavno je bila letna konferenca PD Žalec, ki je k vabilu za konferenco priložilo program izletov s skromno označbo, da letos praznujejo dvajsetletnico obstoja. Dokaj skromna zaznamba ob dejstvih, da je bilo na ustanovitvenem občnem zboru 9. junija 1967 navzočih 40 članov. V imenu pripravljalnega odbora je navzoče pozdravil Tone Delak. Zbor je sprejel sklepe o ustanovitvi društva s sedežem v Žalcu, sprejeta so bila pravila društva, izvoljeni pa so bili tudi upravni odbor, katerega predsednik je postal Tone Delak, nadzorni odbor in disciplinsko sodišče.
Danes društvo šteje 240 članov, 82 mladincev in 246 pionirjev in je drugo najmočnejše društvo v občini in hkrati edino društvo, ki ne beleži upada članstva. Lani so opravili 2.500 prostovoljnih ur v vrednosti 2.500.000 dinarjev, v kočo na Bukovici pa so vložili še 300.000 dinarjev lastnih sredstev. Z milijonom dinarjev, ki jih je prispevala občinska telesnokulturna skupnost, je v to kočo vloženih že skoraj štiri milijone din.
Že ti podatki povedo, da je seme, zasejano pred dvajsetimi leti, obrodilo lepe sadove, pri tem pa je treba omeniti še vsakoletni tabor pionirjev planincev, izletništvo in še vrsto drugih dejavnosti.	j j
Pionirski tabor v Trenti
Mesec julij je mesec pionirskih planinskih taborov. Doslej so žalski pionirji taborili v Logarski dolini, letos pa so odšli v Trento.
Prvi so tam taborili pionirji delavcev Kovinotehne, vodili pa so jih planinski vodniki PD Zabukovica. Sledili so jim potem pionirji in mladinci iz PD Zabukovica. Taborilo je 23 pionirjev, pet mladincev in devetčlansko vodstvo tabora. Tabor je vodil mladinski vodnik Milan Polavder. Tretji bodo taborili pionirji in mladinci PD Žalec, okrog 40 udeležencev bo vodil planinski vodnik Dušan Šip.
Tabori pionirjev planincev pa bodo tudi v Logarski dolini.
fj
Nova planinska skupina
V delovni organizaciji Komunala je bila ustanovljena planinska skupina. Na ustanovnem občnem zboru se je zbralo 32 planincev. Pripravili so že prvi izlet na Mozirske planine — Smrekovec — Rogla, večina članov te skupine pa je že pričela hoditi po slovenski planinski transverzali.
-fi
DPD SVOBODA
GRIŽE
razpisuje
prosto mesto hišnika doma Svobode Griže.
Prednost imajo mlajši upokojenci z znanjem hišniških opravil in manjših popravil.
Na voljo je lepo dvosobno družinsko stanovanje.
Prijave pošljite na naslov: DPD Svoboda Griže
VIO ŽALEC
TOZD OSNOVNA SOLA PETER ŠPRAJC-JUR
ŽALEC
šilihova t
komisija za delovna razmerja OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE
1. pomivalke v Šolski mlečni kuhinji
Pogoj: NK delavka
Delovno razmerje se sklene za določen čas — nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta. Nastop dela: 1. september 1987
2. SNAŽILKE - POMOČ V ŠMK
Pogoj: NK delavka
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela: 1. oktober 1987
Kandidatke naj pošljejo vloge v 10 dneh po objavi na naslov: OS Peter Sprajc-Jur Žalec, Šilihova 1
Kandidatke bodo o izbiri obveščene v roku 15 dni po opravljeni izbiri.
##f
CELJE
PODELJUJEMO VEČ ŠTIPENDIJ ZA NASLEDNJE POKLICE:
Poklic:
dipl. ing. gradbeništva dipl. ing. strojništva x dipl. ing. elektrotehnike x dipl. ing. računalništva x dipl. org. proiz. smeri dipl. org. računalništva gradbeni ing. slikopleskar xx
Poklic:
stavbni klepar — srednje, skrajšani xx
stavbni ključavničar — srednji, skrajšani
stroj. grad. mehanizacije
mizar — srednji, skrajšani
tesar konstruktor
monter vent, naprav xx
gradbinec — skrajšani, srednji xx
monter ogr. naprav
monter vod. naprav xx
Pomen znakov:
—	»x« — štipendistom za tako označene poklice nudimo višjo štipendijo
—	»xx~ — štipendistom za tako označene poklice nudimo višjo štipendijo, povračilo potnih stroškov, plačamo šolsko malico in šolske knjige. Ali bi se Še kdo vpisal v srednjo šolo?
Učence, ki se še niste vpisali v srednjo šolo, obveščamo, da je vpis še možen. Mesta so še prosta. Pokličite in dogovorili se bomo. Telefon: 33-511, int. 202 ali 203 — oddelek za izobraževanje.
Vloge pošljite na naslov: GIP INGRAD CELJE Oddelek za izobraževanje, Lava 7 63000 Celje
Dežurstvo na vodovodu
V času od 27. julija do 24. avgusta 1987 bodo po razporedu dežurni naslednji monterii:
27. 7. do 3. 8. — Franc KOS, Jezerce 8, Šmartno v Rožni dolini 3. 8. do 10. 8. — Janko JEZERNIK, Jezerce 1, Šmartno v Rožni dolini
10. 8. do 17. 8. — Stanko VENGUST, Rupe 8, Zavrh pri Galiciji 17. 8. do 24. 8. — Tone JAGER, Prebold 62, Prebold Dežurni monter dežura oziroma je v pripravljenosti doma v popoldanskem času (izven rednega delovnega časa) od delavnikih in ob prostih dneh (prosta sobota, nedelja, prazniki).
Prijave okvar na vodovodih lahko oddate tudi v nabiralnik pri vhodnih vratih sedeža DO Komunala, Nade Cilenšek 5, Žalec.
ZAHVALA OB POŽARU
Sosedom, sovaščanom, krajanom Letuša in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali ob požaru in po njem, iskrena hvala. Posebno se zahvaljujemo gasilcem iz Letuša in Žalca za hitro in učinkovito akcijo.
Marica in Ivan Vodovnik iz Podgorja
ZAHVALA
Ob Izgubi dragega sina, brata, strica in sestrića
Franca Pinterja
iz Zabukovice
se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo družinam Planinšek, Zupanc, Sakelšek, Vaukner in Maček ter godbi na pihala iz Zabukovice, GD Zabukovica, GD Griže, govornikoma Stanetu Lavrincu in Rudiju Krku, duhovniku za opravljen obred ter vsem sorodnikom in znancem.
Žalujoči: mama Justika, sestra Justika z Otom, brat Ivan z ženo Ido ter Darko, Marija in Nevenka z družinami in družina Drev
V SPOMIN
4. avgusta bo minilo leto dni, odkar je umrla naša draga mama, babica in prababica
Frančiška Goropevšek
iz Marija Reke
Zahvaljujemo se vsem, ki obiskujete njen grob, hkrati pa se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pred letom dni v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Ponovno se zahvaljujemo govorniku Avgustu Dobrihi, sosedom, preboldskemu duhovniku in delavcem Tekstilne tovarne Prebold.
Vsi njeni, ki smo jo imeli radi.
ZAHVALA
Ob bridkem spoznanju, da smo se za vedno poslovili od našega dragega
Ivana Reberška
iz Latkove vasi
nas je strte od bolečine tolažila misel, da ste ga tudi vi sorodniki, sosedje, prijatelji, sodelavci TT Prebold in znanci imeli radi, ker ste ga kljub slabemu vremenu v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in denarne prispevke ter nam pisno in ustno izrekli veliko besed iskrenega sožalja. Za vse: iskena hvala.
Iskrena hvala tudi sodelavcem v apreturC tovarišu Kvasu za organizacijo pogreba, tovarišu Farčniku za poslovilne besede, pevskemu zboru in pihalni godbi TT Prebold.
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
Dne 5. junija je minilo štiri leta, od kar ni več med nami dragega brata
Ivana Čulka
iz Šmatevža 12.
24. julija pa mineva eno leto, od kar ni več naše mame
Marije Čulk
Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu.
Še vedno v žalosti: njuni najdražji
MANJŠO POSEST odkupim ali vzamem v najem. Telefon 28-944, zjutraj ali zvečer.
Prodam :
POLNOJARMENIK - GATER LINCK širine 70 cm. Telefon (063) 857-953
PROMETNE NEZGODE
25. junija se je pripetila prometna nezgoda na lokalni cesti, ko sta voznika koles z motorjem Polona Drev in Janko Cvikl vozila po Sredini vozišča, v nočnem času in oba brez luči. Prišlo je do trčenja, pri čemer se je Cvikl huje telesno poškodoval. Oba sta vozila brez potrebnega vozniškega izpita.
27. junija se je zgodila prometna nezgoda na regionalni cesti na Polzeli, ko je voznica kolesa z motorjem Danica Senčar pri vključevanju s parkirnega prostora pred blagovnico izsilila prednost vozniku osebnega avtomobila reg. številka CE 195-651 Stanku Cizeju. Prišlo je do trčenja, v katerem se je voznica laže telesno poškodovala, na vozilih pa je nastala večja materialna škoda.
29. junija se je dogodila prometna nezgoda v Žalcu na Celjski cesti. Nenadoma je stekla preko ceste Spola Florjančič, v tistem trenutku pa je s smeri Celja pripeljala voznica osebnega vozila reg. številka CE 147-661 Hermina Škorjanc. Avtomobil Škorjančeve je otroka zadel in ga zbil po vozišču, pri čemer se je Florjančičeva huje telesno poškodovala.
Istega dne je voznik motornega kolesa Ivan Feifer vozil po lokalni cesti v Založah. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola in neprimerne hitrosti je pri zavijanju na cesto, ki vodi proti Zgornjim Založam, padel po vozišču in se huje telesno poškodoval.
29.	junija se je s kolesom z motorjem vozil tudi Srečko Martinčič, in sicer med parkirnimi prostori na Čopovi ulici. Zaradi nepazljivosti je pri vožnji zadel otroka Karmen Oriovič, ki je hodila ob robu cestne površine med parkirnimi prostori. Martinčič je deklico zbil po vozišču in s kraja odpeljal, čeprav so priče klicale za njim, naj vozilo ustavi in počaka na kraju nezgode. Martinčič nima potrdila o znanju cestno-prometnih predpisov.
30.	junija se je pripetila prometna nezgoda na lokalni cesti v Kapli vasi. Tudi v tej nezgodi je bila udeležena voznica kolesa z motorjem, Milena Upoviek. V ostrem desnem nepreglednem ovinku je zapeljala na levo stran ceste in trčila v nasproti vozečo kolesarko Sabino Delič, ki je pri padcu dobila lažje telesne poškodbe.
1.	julija je prišlo do nezgode zaradi nepravilnega zavijanja voznice kolesa z motorjem Stanke Qrtn, in sicer na magistralni cesti v Črnovi. Pri zavijanju se je vanjo zaletel voznik osebnega avtomobila reg. štev. NM 127-166 Branko Čulig, ki je vozil pod vplivom alkohola. Pri nesreči se je voznica Grmova huje telesno poškodovala, vozila pa je tudi brez ustreznega potrdila o znanju cestno-prometnih predpisov.
30. junija je zaradi neupoštevanja desnega pravila izsilil prednost voznik kolesa z motorjem ljubo Žohar na lokalni cesti v Levcu. Prednost je izsilil voznici traktorja s priklopnikom Marjani Javornik. Žohar se je z motorjem zaletel v traktor in se huje telesno poškodoval.
2.	julija pa je prišlo do prometne nezgode na lokalni cesti Žalec-Griže. Nesrečo je zaradi izsiljevanja prednosti povzročil voznik kolesa z motorjem Beno Hostič, ki je pripeljal s smeri ribogojnice in pri zavijanju na lokalno cesto zapeljal v trenutku, ko je po tej cesti pripeljal voznik osebnega avtomobila reg. Številka CE 200-834 Peter Gominšek. Voznika sta trčila, pri čemer se je voznik kolesa z motorjem huje telesno poškodoval.
Ix opisanih nezgod jasno izhaja, da je voznikom koles z motorjem disciplina v cestnem prometu tuja, da se z njimi v večini primerov vozijo mladi ljudje, brez ustreznega znanja in spoštovsnja pravil vožnje. Kljub nenehnim opozorilom, da ta prevozna sredstva niso igračke, je na cestah vse več mladoletnikov in celo otrok, ki si sami teh vozil ne morejo kupiti. Kupujejo jim jih starši, ki ne razmišljajo o nevarnosti. Predpisi so tu jasni. Otrok do 14. leta starosti ne more in ne sme voziti kolesa z motorjem, nad to starostjo pa le pod pogojem, da opravi ustrezni vozniiki izpit oziroma da pridobi potrdilo o znanju cestnoprometnih predpisov. Starši so torej v celoti odgovorni, zato naj ponovno opozorilo ne bo odveč. Ne kupujte teh vozil svojim otrokom kot spodbudo ali nagrado za vzoren učni uspeh ali druge dosežke. Lahko bo to otrokova zadnja nagrada, za vas pa nepopravljiva napaka.
KAZNIVA DEJANJA
Miličniki postaje milice Žalec in oddelka milice Vransko so v zadnjem mesecu dni obravnavali 53 različnih kaznivih dejanj.
27. junija, torej na Žalsko noč, je bilo vlomljeno v več vozil. Miličniki so uspeli v nekaj dneh odkriti storilce. Vlamljala sta M. S. in T. G., ki sta stalno prijavljena v SAP Kosovo, začasno pa sta stanovala na Polzeli. Pred prijetjem je M. S. na Bregu pri Polzeli poskušal posiliti F. S., ji odvzel torbico z denarjem in zlatnino ter pobegnil. Pri zbiranju podatkov o njegovi dejavnosti so miličniki ugotovili, da je storil tudi več tatvin oblačil na Polzeli in v Žalcu. Nekatera oblačila miličniki še vedno hranijo na postaji in prosijo oškodovance, ki bi predmete po opisu spoznali, naj se oglasijo na Postaji milice v Žalcu. Predmeti so naslednji: športni, beli, italijanski copati, št. 41, ženski avtomatski dežnik, kasete, ženske jeans hlače — italijanske izdelave, moška temno modra bunda, jeans hlače št. 44 ali 50, moška črno rdeča bunda, bunda smb barve.
Na Postaji milice je tudi več najdenih koles.
Miličniki so prijeli tudi skupino mladoletnikov iz Celja, ki so na Žalski noči demontirali posamezne dele z motornih vozil. Miličniki so jih ujeli že na začetku akcije, tako da ni nastala večja škoda.
Med ostalimi kaznivimi dejanji prevladujejo tatvine, vlomne tatvine, hude telesne poškodbe ter tatvine in odvzemi prevoznih sredstev. Miličniki ponovno opozarjajo na večjo skrb za družbeno in zasebno premoženje.
E9
40 let
KOVINARSKE
DEJAVNOSTI
1947-1987
znan kot HMELJARSKI LONEC
NOVO:
kotliček
MINI
ALFA,
4Bj^i
95. rojstni dan je v začetku tega meseca praznoval Ciril Pša-ker, doma iz Podvrha v KS Braslovče. Pri tako visokih letih smo ga našli, ko smo ga obiskali, pri pripravljanju drv za zimo. »Kake tri metre sem jih že pripravil in upam, da jih bo dosti, če ne bo zima prehuda,« je ob našem obisku dejal najstarejši krajan KS Braslovče. Pravi, da delo krepi človeka in »vse življenje sem trdo delal in tudi pri teh letih še delam.« Seveda, sedaj mu vse ne gre tako zlahka, kot pred leti.
Ciril Pšaker je v svojem dolgem
življenju skusil veliko lepega, še več pa težkega. Dve vojni, rusko ujetništvo ... Po prvi vojni se je poročil, ustvaril družino, preživljati je moral sedem otrok. Pšakar-jev oče govori počasi in preudarno. Povedal je, kako so lani dobili vaški vodovod in da je vrvico ob prevzemu vodovoda prerezal prav on, da bi rad, da bi še v ta zaselek asfaltirali cesto in dobili telefon. V imenu uredništva in bralcev iskrene čestitke za visok jubilej. Na sliki: Zelo rad tudi prebira časopise.
T. TAVČAR
Mladim ni treba pasti dolgega časa
Člani društva za športno, rekreativno in telesno vzgojo Partizan v Preboldu so tudi letos pripravili bogat program športnih aktivnosti v času dopustov in počitnic.
Do srede julija so organizirali dva plavalna tečaja, trim plavanje, šolo streljanja na strelišču in tekmovanje z zračno puško ter mladinski turnir v odbojki in nočni plavalni miting.
Delovni bodo tudi v prihodnjih dneh. Od tretjega do desetega avgusta načrtujejo tretji plavalni tečaj, zadnji dan julija pa podvodno orientacijo v bazenu.
Avgusta bodo v Preboldu še naslednje prireditve: osmega avgusta bo trim plavanje, štirinajstega avgusta: mladinski turnir v odbojki, osemindvajsetega: mladinski rokometni turnir, dan za tem nogemetni turnir in tridesetega avgusta: teniški turnir dvojic.
Zanimiv program so v Preboldu pripravili tudi septembra; med drugim načrtujejo pionirski atletski miting, košarkarski turnir generacij, pionirski nogometni turnir, pa nočno orientacijo, streljanje ter kegljanje.
I. Baša
— TEDEN SOLAT v restavraciji: od 27. julija do 1. avgusta 1987
- VELIKA IZBIRA ŠPORTNIH MAJIC ADIDAS za tenis in rekreacijo (dolg in kratek rokav)
i— ugodne cene ženskih slamnikov od [7.440 din dalje (v veleblagovnici Žalec)
—’ lepa izbira ribiškega pribora (v veleblagovnici Žalec)
Veleblagovnica T| HTIIT *alec Prodajni center AK%-l.iAAvl.Levec
ZLATA POROKA ERJAVČEVIH. Pred dnevi sta praznovala 50 let skupnega življenja 77-letni Ferdinand in leto mlajša Jožefa Erjavec.
On izhaja iz obrtniške, ona iz rudarske družine, kjer se je rodilo veliko otrok. Spoznala sta se v Zabukovici, kjer sta tudi sklenila zakonsko zvezo. Oče Ferdinand je delal kot trgovec, Jožefa pa je vseskozi pridno šivala, zadnja leta pred upokojitvijo pa je bila zaposlena kot trgovka. Oba sta skrbela za štiri otroke, peti pa je zgodaj umrl.
Danes živita zadovoljno v svojem domu, veselita se svojih otrok in njihovih družin, v krogu katerih sta tudi praznovala svoj jubilej. Obred zlate poroke je v poročni dvorani v Žalcu opravila Silva Učakar. V imenu bralcev in uredništva iskrene čestitke.	T. TAVČAR
FOTOKROMKA
RAZSTAVA FOTO ZAPISOV V prostorih žalske Name in pod njenim pokroviteljstvom je v teh dneh razstavljal svoja fotografska dela Edi Masnec iz Šempetra — fotoreporter Novega tednika.
To je bila že druga avtorjeva razstava, na kateri se je predstavil a fotografijami našega vsakdana. V njegovih delih lahko opazimo zapise naše širše okolice, orisane s kančkom humorja, ki je zanj značilen.
Razstava je vzbudila precej zanimanja, saj si ljudje radi ogledajo fotografske zapise, ki so posneti v njihovi sredini. V imenu bralcev želimo avtorju še obilo dobrih fotografskih zapisov, saj se avtor rad predstavi s svojimi zapisi tudi v Savinjskem občanu.	L. Korber
Gradijo gasilski dom
V teh dneh so v Andražu pričeli z izgradnjo novega gasilskega doma. Večinoma del bodo opravili prostovoljno in tako privrčevali več milijonov dinarjev. Na zadnji delavski akciji, kjer so betonirali temeljne novega gasilskega doma, je sodelovanje več kot trideset krajanov KS Andraž.	tm,a . Q
Objave, zahvale in druga besedila sprejemamo do 14. v mesecu. Cena centimetra v eni koloni je 2.200 din. Znesek
željene velikosti nakažite na žiro račun: OK SZDL Žalec, številka 50750-078-52282
SIGMA
GRADBENI ELEMENTI IN MONTAŽA
PROIZVAJA: - sanitarne gradbene elemente
ZABUKOVICA p.o.
	
Hmezad AERINA	VAŠ OSKRBOVALEC
m blagovnico	
ŠLO limcxad* ŽALEC	1A let (ffi) Hmezad
Vaš nakup	Iv * ^—7
od vijaka do traktorja	AGRINA