Terensko delo kot 
del praktičnega 
dela izpita 
splošne mature 
pri predmetu 
geografija 
Valentina Brečko Grubar, Gregor Kovačič, Nataša Kolega, Miha Koderman
širimo obzorja
38
GeOGRAfIJA V ŠOLI  |  2/2018

Uvod
t erensko delo je sestavni del skoraj vseh 
predmetov študijskega programa geografija na 
f akulteti za humanistične študije univerze na 
primorskem (v nadaljevanju up fHš). Manjše 
število študentov v letnikih namreč zelo olajša 
izvedbo, saj lahko uporabimo javni prevoz ali 
osebna vozila mentorjev, da smo bolj mobilni. 
r aznoliko naravno okolje, od morja, obale do 
zaledja, stik fliša in apnenca na k raškem robu, 
flišno gričevje z vmesnimi aluvialnimi ravnicami, 
zavarovana območja narave in naravne vrednote, 
raznolikost naselij in rabe tal ter gospodarskih 
dejavnosti, kjer lahko spoznavamo različne 
dejavnike in procese, pa imamo v bližini. Že 
skoraj desetletje terensko delo pri predmetih 
metodologija geografskega raziskovanja in 
uvod v fizično geografijo izvajamo na enem 
od erozijskih žarišč v porečju r okave (pritok 
d ragonje v njenem zgornjem toku) in ob njeni 
strugi, na r ižani blizu izvira in na plaži pod 
klifom v Strunjanskem zalivu. 
profesorica geografije na gimnaziji k oper je pred 
leti predlagala, da bi del terenskega dela izpeljali 
tudi z njihovimi dijaki. in tako smo junija 
2013 prvič opravili terensko delo z dijaki. n aše 
izkušnje in odzivi dijakov so bili zelo pozitivni. 
d ijaki so z zanimanjem sodelovali, ob prečkanju 
naraslega potoka in vzpenjanju po strmem 
melišču skozi grmovje in gozd do lokacije 
meritev pa so se tudi zabavali. V šolskem letu 
2014/2015 smo naše terensko delo kot praktični 
del maturitetnega izpita pri geografiji ponudili 
tudi drugim gimnazijam in srednjim šolam. pri 
splošni maturi iz geografije je namreč 20 % ocene 
izpita možno pridobiti z notranjim delom izpita, 
ki obsega terenske ali laboratorijske vaje ter 
strokovno ekskurzijo. 
V naslednjih letih so se koprskim pridružile 
številne skupine dijakov in njihovi mentorji. 
prvi dve leti smo izvajali le fizičnogeografski 
vaji in predstavitev slovenske istre kot del 
ekskurzije za dijake iz drugih delov Slovenije, 
kasneje pa smo na željo sodelujočih dodali še 
družbenogeografski vaji. Slednji izvajamo v 
k opru in zaključimo v predavalnici na fakulteti, 
fizičnogeografski vaji pa najpogosteje izvedemo v 
Strunjanu. od leta 2014 imamo jeseni okoli 250 
udeležencev terenskega dela. V preteklih letih so 
dijaki prišli iz različnih delov Slovenije: iz Celja, 
Dr. Valentina  
Brečko Grubar
Oddelek za geografijo, Univerza 
na Primorskem, Fakulteta za 
humanistične študije
valentina.brecko.grubar 
@fhs.upr.si
Dr. Gregor Kovačič
Oddelek za geografijo, Univerza 
na Primorskem, Fakulteta za 
humanistične študije
gregor.kovacic@fhs.upr.si 
Dr. Nataša Kolega
Oddelek za geografijo, Univerza 
na Primorskem, Fakulteta za 
humanistične študije
natasa.kolega@fhs.upr.si
Dr. Miha Koderman
Oddelek za geografijo, Univerza 
na Primorskem, Fakulteta za 
humanistične študije
miha.koderman@fhs.upr.si
COBISS: 1.04
39
GeoGrafija v šoli  |  2/2018
širimo obzorja

Povzetek
terensko delo po navadi obsega uporabo zelo različnih metod 
in je pomemben del geografskega izobraževanja na različnih 
ravneh. Preizkušeno terensko delo s študenti smo prilagodili 
in ponudili dijakom srednjih šol in njihovim profesorjem. s 
štirimi terenskimi vajami, ki so del praktičnega dela izpita 
splošne mature pri predmetu geografija, dijaki spoznajo 
meritev rečnega pretoka, meritve in terenske analize lastnosti 
vode, opravijo opazovanja in meritve na obalni steni in morju, 
kartiranje funkcije stavb s pomočjo pametnih telefonov in 
programa terrainGis ter anketiranje o nakupovalnih navadah 
s pomočjo spletne ankete 1ka. Večina dijakov, ki so odgovorili 
na našo anketo z namenom evalvacije terenskega dela, je bila 
zadovoljna s predstavitvami vsebin, navodili in lastno aktivno 
udeležbo. terensko delo so ocenili kot pomembno za razširitev, 
utrditev in razumevanje geografskih vsebin.  
Ključne besede: terensko delo, matura, geografija, obalna 
geomofologija, hidrogeografija, morje, vodotok, kartiranje, gi S, 
anketiranje
Fieldwork as Part of the Practical Part 
of the General Matura Examination in 
the Subject of Geography 
Abstract
Field work usually includes the use of a variety of methods 
and is an important part of teaching geography on different 
educational levels. the established field work with university 
students was modified and offered to high school and secondary 
school students and their teachers. By participating in four 
different field exercises as a component of the practical part 
of the matura examination in geography, the students get 
acknowledged for measuring river discharge, and for in-situ 
measurements and field analysis of water characteristics. 
Furthermore, they observe the sea and the cliffs, and carry out 
measurements of selected morphometrical characteristics on 
the latter. Using smart phones and the terrainGis application, 
they map buildings’ functions and conduct field interviews 
among the local population in Koper about their shopping 
practices using the internet application 1ka. the majority of the 
students who answered the field work evaluation questionnaire 
were satisfied with the explanation on the field, the instructions 
given and their personal involvement in field exercises. the 
students evaluated field work as important for the widening, 
memorizing and understanding of geographical themes.
Keywords: fieldwork, matura examination, geography, coastal 
geomorphology, hydrogeography, sea, watercourse, mapping, gi S, 
interviewing
ptuja, d omžal, ljubljane, š kofje l oke, k ranja, 
postojne … z nekaterih šol so bili pri nas samo 
enkrat ali dvakrat, z drugimi je sodelovanje že 
večletno, na primer z gimnazijami k oper, piran, 
l edina in l ava. t erensko delo najlaže izvedemo 
za skupino do 40 dijakov, bile pa so tudi že 
številčnejše. 
z a posamezne vsebine smo pripravili delovne 
liste in poskrbeli za potrebno opremo. izvedbo 
prilagajamo vremenskim razmeram in 
razpoložljivemu času. S pridobljenimi izkušnjami 
in predvsem odzivi sodelujočih smo uspeli 
terensko delo še izboljšati, nismo pa imeli 
povratnih informacij od večine udeležencev, 
zato smo leta 2017 dijake prosili za mnenje 
o izvedbi terenskega dela ter za predloge, ki 
so jih posredovali prek spletne ankete 1ka. V 
nadaljevanju na kratko povzemamo vsebino 
štirih vaj, ki jih izvajajo posamezni učitelji 
oddelka za geografijo up fHš , in rezultate 
evalvacije.
Hidrogeografija vodotoka in morja
Hidrogeografska vaja obsega dva dela: meritve 
in oceno pretoka ter spoznavanje osnovnih 
fizikalno-kemijskih lastnosti vode. uvodoma 
pojasnimo vpliv količine vode in lastnosti 
porečja na fizikalne in kemijske lastnosti vode, 
da si dijaki laže pojasnijo kasneje izmerjene 
in ugotovljene lastnosti vode. Meritve širine 
in globine struge ter hitrosti toka so vedno 
najbolj zabavni del naloge, ko se je treba v 
ribiških škornjih premikati po strugi. o b nizkem 
vodostaju imamo najboljše pogoje na r ižani, 
na r oji ali Strunjanskem potoku pa nam težave 
povzročata mulj na dnu struge in plimovanje, 
ki ovira odtok v morje. o b nizkem pretoku 
in plimi namreč voda včasih na videz stoji in 
meritev hitrosti ni možna. z a meritve uporabimo 
20-metrski merilni trak in 1,4-metrsko merilno 
letev (slika 2). d ijaki si na delovni list najprej 
skicirajo prerez struge ter si zabeležijo izmerjeno 
širino struge ter podatke o globini vode na 
razmiku vsakih 50 cm, da lahko z osnovnim 
znanjem geometrije izračunajo površino 
mokrega profila. nato 5- do 10-krat merijo čas, 
ki ga izbrani predmet, po navadi je to mandarina, 
potrebuje, da premaga izbrano dolžino vodnega 
toka, in izračunajo povprečno hitrost ter nato 
pretok. o pozorimo jih, da je izračunani pretok 
samo približna vrednost, saj bi za natančnejšo 
oceno potrebovali meritve hitrosti na več točkah 
mokrega profila.
pri lastnostih vode najprej določimo barvo 
in prozornost ter s pomočjo elektronskega 
merilnika (oksimetra) temperaturo, vsebnost 
40
GeoGrafija v šoli  |  2/2018
širimo obzorja

raztopljenega kisika in nasičenost vode s 
kisikom (slika 3). S pomočjo kovčka za terenske 
analize vode Visocolor Eco, s kolorimetričnimi in 
titracijskimi testi (splet 1) dijaki nato določijo: 
reakcijo, skupno in karbonatno trdoto, vsebnost 
nitratov, nitritov, amonija in fosfatov (slika 4).  
r ezultate vpisujejo v vnaprej pripravljene 
delovne liste. V Strunjanu imamo po dežju na 
voljo še vodo v majhnem pritoku r oje in tako 
naredimo analize za potok in pritok, ki jih lahko 
medsebojno primerjamo. n a r ižani te možnosti 
nimamo, imamo pa vedno s seboj rezultate 
predhodnih meritev in analiz. izmerjene 
vrednosti komentiramo in jih povežemo z 
vremenskimi razmerami ter vodostajem, rabo tal 
in naravnimi lastnostmi porečja.
n a lokaciji ob morju v Strunjanu, kjer se sicer 
ukvarjamo s procesi oblikovanja obalnega 
reliefa, ponovimo osnovne lastnosti slovenskega 
morja in širšega t ržaškega zaliva. plitvost 
in zaprtost kotanje morja, prevladujoče s 
sedimenti pokrito dno in motnost povežemo z 
geološko zgradbo (pleničar in sodelavci 1969), 
nadpovprečno slanost in spremembe tekom leta, 
veliko amplitudo med najnižjimi in najvišjimi 
letnimi temperaturami ter homotermijo v jeseni 
in zimi povežemo z lego, lastnostmi povodja 
in plitvostjo. pregledamo podatke, ki jih je v 
najbližjem terminu zabeležila oceanografska 
boja (splet 2), in če nam čas dopušča, še sami 
izmerimo temperaturo, slanost in vsebnost 
raztopljenega kisika. o cenimo trenutno višino 
vode in jo komentiramo s pomočjo napovedi 
plimovanja (prognozirano plimovanje morja 
2018). t okovanje, izmenjavo vodnih mas in 
dotoke s kopnega povežemo s kakovostjo morja 
in evtrofikacijo (splet 3).
Slika 2: Za meritve uporabimo 20-metrski merilni trak in 
1,4-metrsko merilno letev.
Slika 4: Določanje reakcije (pH), skupne in karbonatne 
trdote, vsebnosti nitratov, nitritov, amonija in fosfatov.
Slika 3: merjenje z oksimetrom
Geomorfologija obale
n a plaži pod klifom v Strunjanu najprej 
opredelimo osnovne makroreliefne lastnosti 
slovenske obale (slika 5). S pomočjo delovnih 
listov ponovimo pojma nizka in visoka 
obala, razdelimo obalo glede na kamninsko 
zgradbo ter opredelimo tip obale glede na 
geološkostrukturno zgradbo oziroma potek 
obalne črte na slemenitev kamninskih 
skladov (pleničar in sodelavci, 1969). n ato 
se posvetimo klifu, kjer najprej opredelimo 
dejavnike in procese njegovega nastanka in 
razvoja, opredelimo tudi fosilni klif in prisotne 
procese. n atančno pojasnimo pogoje nastanka 
flišnih kamnin, ki gradijo klif, ter s pomočjo 
opazovanja opredelimo, katera kamnina je 
odpornejša na zunanje dejavnike, laporovec ali 
Hidrogeografska 
vaja obsega dva 
dela: meritve in 
oceno pretoka 
ter spoznavanje 
osnovnih fizikalno-
kemijskih lastnosti 
vode.
širimo obzorja
41
GeOGRAfIJA V ŠOLI  |  2/2018

peščenjak. n adaljujemo z razlago nastanka plaže 
ter z lastnostmi drobirja, ki jo sestavlja. Sledi 
praktično delo, pri katerem dijaki na delovni list 
skicirajo manjšo antiklinalo v flišnih kamninah 
ter s pomočjo aplikacije za merjenje nagiba na 
pametnih telefonih določijo nagib levega in 
desnega krila gube. Sledi skica profila plaže, 
meritve nagiba plaže na več mestih ter določitev 
nagiba klifne stene, pri čemer zaradi varnosti 
uporabljamo alpinistične čelade (slika 6).  
z a konec dijaki s pomočjo aplikacije kompas 
na pametnih telefonih izmerijo še azimut 
usmerjenosti klifne stene.
Kartiranje rabe stavb s pomočjo GIS
Vsebino družbenogeografske vaje smo poskušali 
oblikovati tako, da bi bila uporabna in privlačna 
za dijake, zato smo se odločili poseči po sodobnih 
tehnologijah. pametni telefoni so se nam zdeli 
kot nalašč za to, saj jih imajo tako rekoč vsi, 
hkrati pa omogočajo široko uporabnost, ki je 
običajni uporabniki ne poznajo. e na izmed teh 
je terensko popisovanje oziroma kartiranje. 
t erensko kartiranje, kot uveljavljeno in pogosto 
uporabljano metodo v geografiji, smo nekoliko 
posodobili, sočasno pa dijake spoznali tudi z 
geografskimi informacijskimi sistemi (gi S). 
gi S se je v zadnjih desetletjih razvil v tolikšni 
meri, da so nam danes na voljo tudi brezplačne 
mobilne gi S-aplikacije, ki si jih uporabnik na 
svoj pametni telefon prenese prek aplikacije 
google p lay. a plikacija, ki jo uporabljamo pri 
maturitetnem terenskem delu, se imenuje 
TerrainGIS (splet 4), njene temeljne značilnosti 
pa so: preprostost za uporabo, uporaba 
običajnih in uveljavljenih formatov podatkov 
(e Sri Shapefile) ter omogočanje zajemanja in 
popravljanja treh osnovnih tipov vektorskih 
podatkov: točk, linij in poligonov, samodejno na 
osnovi gp S-lokacije ali ročno. 
g lede na vsebinske, časovne in prostorske 
možnosti izvedbe družbenogeografske vaje 
se večinoma odločimo za kartiranje funkcij 
stavb v starem mestnem jedru k opra. d ijakom 
pripravimo delovne liste z navodili za uporabo 
aplikacije TerrainGIS, jih razporedimo v skupine 
po dva do štiri, vsaki skupini dodelimo eno 
ulico ter damo navodila za popis lastnosti stavb 
(slika 7). d ijaki vsako stavbo na dodeljeni ulici 
zajamejo kot točko ter ji dodajo naslednje 
atributne podatke: funkcija pritličja stavbe, 
funkcija preostalih nadstropij stavbe in število 
nadstropij. po končanem kartiranju podatke 
iz aplikacije izvozijo in nam jih posredujejo 
po elektronski pošti, da jih lahko nato v 
predavalnici združimo ter analiziramo na 
Slika 5: Pod klifom v strunjanu
Slika 7: nauk – pametni telefon je »pameten« toliko, 
kolikor je »pameten« njegov uporabnik!
Slika 6: Določitev nagiba klifne stene
Vsebino 
družbenogeografske 
vaje smo oblikovali 
tako, da je uporabna 
in privlačna za 
dijake. Pametni 
telefoni so kot 
nalašč za to, saj jih 
imajo skoraj vsi in 
omogočajo široko 
uporabnost, ki je 
običajni uporabniki 
ne poznajo. ena 
izmed teh je 
terensko popisovanje 
oziroma kartiranje.
42
GeoGrafija v šoli  |  2/2018
širimo obzorja

osebnem računalniku. r ezultat kartiranja so 
podatki o funkciji stavb za večje/pomembnejše 
ulice starega mestnega jedra k opra, ki jih nato 
prikažemo na tematski karti (slika 8). 
odziv dijakov na terensko kartiranje s 
pametnimi telefoni je večinoma pozitiven. po 
pogosti začetni zadržanosti ob spoznavanju z 
aplikacijo in konceptom gi S-a se v delo večinoma 
hitro vpeljejo in popis uspešno izvedejo.
Anketiranje obiskovalcev trgovin o 
nakupovalnih navadah s pomočjo 
spletne ankete 1ka
d ruga družbenogeografska vaja je zajemala 
anketiranje obiskovalcev trgovin za splošno 
potrošnjo v koprskem mestnem središču in 
njegovem neposrednem obrobju. g lavni cilj te 
vaje je bila seznanitev dijakov z vsestransko 
uporabno metodo pridobivanja primarnih 
podatkov ter z osnovnimi posebnostmi, ki jih 
je treba upoštevati pri zbiranju in obdelavi 
tovrstnih podatkov. Hkrati so dijaki z izvedbo 
anketiranja preverili nakupovalne navade 
prebivalcev širšega območja in tako dobili 
vpogled v nekatere pomembne razlike, ki se 
izkazujejo med posameznimi lokacijami trgovin, 
starostjo anketirancev ter glavnimi skupinami 
potrošnih artiklov. o menjene metode in vsebine 
so tudi del predmetnega izpitnega kataloga za 
splošno maturo iz geografije (splet 5), ki pri 
tej vaji poleg preverjanja nakupovalnih navad 
prebivalcev predvideva tudi oceno možnosti 
nadaljnjega razvoja trgovskih dejavnosti na 
izbranem območju. 
d ijake po navadi razporedimo v sedem skupin 
in jih pospremimo na enako število lokacij 
anketiranja – v koprskem mestnem jedru sta 
to trgovini na t itovem in prešernovem trgu, 
na obrobju mesta pa so dijaki razporejeni še ob 
treh trgovinah (Mercatorjeva trgovina ob mestni 
tržnici, trgovini Hofer in l idl) ter dveh trgovskih 
centrih (Supernova in planet t uš). a nketiranje 
po navadi poteka tako, da dijaki na vnaprej 
pripravljene liste vpisujejo odgovore vprašanih 
obiskovalcev trgovine, nekdo iz skupine pa sproti 
ali pa na koncu odgovore prek spletne ankete 
1ka in pametnega telefona vnaša v bazo. Vnaprej 
določimo tudi skupno število anket za vsako 
lokacijo (po navadi 25). po zaključku anketiranja 
vseh skupin sledi obdelava podatkov, ki jo 
Slika 8: Funkcije v pritličjih 
stavb na izbranih ulicah v 
Kopru 
43
GeoGrafija v šoli  |  2/2018
širimo obzorja

opravi sodelavec oddelka, nato pa so rezultati 
predstavljeni dijakom v predavalnici. 
o b analizi rezultatov se dijaki seznanijo z 
nekaterimi razlikami v starostni strukturi 
obiskovalcev in lokacij trgovin: v trgovinah 
v mestnem središču je večji delež mlajših 
obiskovalcev (od 14 do 34 let) in obiskovalcev, 
starih od 35 do 64 let, ki trgovino obiskujejo z 
namenom nakupa artiklov za takojšnjo uporabo 
med odmorom za malico oziroma kosilo. Mladi 
so hkrati tudi prevladujoči obiskovalci obeh 
nakupovalnih središč, saj je bilo več kot polovica 
vseh anketiranih na teh lokacijah starih od 
14 do 34 let, medtem ko je starostna sestava 
anketiranih obiskovalcev preostalih trgovin na 
obrobju mestnega jedra precej bolj raznolika 
(obiskuje jih tudi znaten delež oseb, ki so starejše 
od 65 let). 
d ijake opozorimo tudi na pomembnost 
upoštevanja časa in dneva izvedbe anketiranja, 
ki nedvomno močno vplivata na končne 
rezultate (anketiranja po navadi potekajo v 
dopoldanskem času med delavniki), ter tudi 
primerne strukturiranosti pridobljenega vzorca 
(tako v smislu enakovrednega zastopanja vseh 
trgovin po številu zbranih odgovorov kot tudi 
dovolj velikega števila vseh anketirancev, da je 
omogočena vsaj delna posplošitev rezultatov na 
širšo populacijo).
Rezultati evalvacije izvedbe 
terenskega dela jeseni 2017
n a anketo je v celoti odgovorilo 156 oziroma 
62 % dijakov, ki so jeseni 2017 opravljali 
maturitetno terensko delo v organizaciji oddelka 
za geografijo up fHš . k ar 92 % jih je odgovorilo, 
da je maturitetno terensko delo izpolnilo 
njihova pričakovanja. n ajbolj koristno se jim je 
zdelo spoznavanje značilnosti o bsredozemske 
Slovenije (46 %), ki je sicer del ekskurzije in 
ni bilo predstavljeno v predhodnih poglavjih. 
Spoznavanje metod geografskega terenskega dela 
se je zdelo najbolj koristno 37 %, spoznavanje 
izbranih geografskih vsebin pa 17 % dijakov. 
n adalje je 63 % dijakov menilo, da je prispevek 
terenskega dela k utrditvi in razširitvi znanja 
pomemben, 24 % da je zelo pomemben in 13 
% da je ta prispevek manj pomemben. k ar 92 
% dijakov je bilo mnenja, da so bili vsebine 
in navodila za opravljanje terenskega dela 
predstavljeni razumljivo. Skupno je 69 % dijakov 
menilo, da je bilo njihove vključenosti pri 
terenskem delu v smislu izvajanja nalog ravno 
dovolj, 24 % bi si je želelo več in samo 7 % manj. 
približno enaki so deleži odgovorov na vprašanje 
o tem, ali bi si želeli več razlage pri terenskem 
delu. z a 69 % vprašanih je bilo razlage dovolj, 20 
% bi si želelo več in 10 % manj razlage.
d obra polovica (56 %) dijakov je bilo 
mnenja, da je terensko delo pomembno za 
razumevanje geografskih vsebin, in 36 %, da 
je zelo pomembno. n ihče ni odgovoril, da je 
nepomembno, medtem ko jih je le 8 % menilo, da 
je malo pomembno. 60 % vprašanih si želi v času 
srednješolskega izobraževanja pri geografiji več 
terenskega dela, za 31 % dijakov pa ga je dovolj. 
d ijaki, ki so više ocenili prispevek maturitetnega 
terenskega dela k utrditvi in razširitvi znanja, so 
terenskemu delu pri razumevanju geografskih 
vsebin pripisali večji pomen in so hkrati izrazili 
željo po vključevanju več terenskega dela v času 
Slika 9: starostna 
struktura anketirancev 
glede na lokacijo 
anketiranja, oktober 2017 
(n = 173)
44
GeoGrafija v šoli  |  2/2018
širimo obzorja

srednješolskega izobraževanja pri geografiji. 
odnos med omenjenimi spremenljivkami 
kaže na nizko do srednje statistično značilno 
pozitivno povezanost. povsem razumljivo se je 
pokazala nizka pozitivna statistično značilna 
povezanost med odgovori na vprašanje o 
vključenosti terenskega dela pri geografiji 
v času srednješolskega izobraževanja in 
zainteresiranostjo za več sodelovanja pri 
terenskem delu v smislu izvajanja nalog ter 
ravno obratno, neznatna negativna statistično 
značilna povezanost z željo po več razlage pri 
terenskem delu.
približno četrtina dijakov je izrazila željo, da 
bi pri terenskem delu obravnavali oziroma 
spoznali še kako drugo temo. Med predlogi, ki 
smo jih prejeli, so navedli tako teme s področja 
fizične (jame, prsti, rastlinstvo) kot družbene 
geografije (turizem). Skupno je bilo 72 % 
dijakov z izborom predstavitve terenskih metod 
zadovoljnih, 28 % bi si jih želelo spoznati 
še druge, vendar jih v glavnem niso znali 
navesti. predlagali so predstavitev metode 
analize lastnosti prsti in merjenja nekaterih 
vremenskih parametrov. Skoraj polovica 
(49 % ) dijakov je sodelovanje izvajalcev pri 
terenskem delu ocenila kot odlično, 38 % kot 
zelo dobro in 12 % kot dobro. d ijaki, ki so više 
ocenili prispevek maturitetnega terenskega 
dela k utrjevanju in širitvi znanja in se jim zdi 
terensko delo pri razumevanju geografskih 
vsebin pomembno ter si v času srednješolskega 
izobraževanja pri geografiji želijo več 
terenskega dela, so delo sodelavcev oddelka za 
geografijo up fHš ocenili kot boljše.
Sklep
S predstavljenimi in vodeno uporabljenimi 
preprostimi metodami terenskega dela želimo 
dijakom približati takšen način pridobivanja in 
utrjevanja znanja. Želimo pokazati, da lahko 
tudi s preprostimi metodami dobimo nova 
znanja in vedenja oziroma da si s pomočjo 
informacijske tehnologije lahko precej olajšamo 
terensko raziskovanje. Včasih se tudi najbolj 
preproste izkušnje, kot je gibanje v vodi, 
natančnost pri analizah, iskanje aplikacij na 
lastnih telefonih, pridobivanje sogovornikov pri 
anketiranju itd., izkažejo za dobrodošle. Večina 
dijakov je izvedbo terenskega dela ocenila 
dobro, zadovoljni so s predstavitvami vsebin in 
lastno aktivno udeležbo. Menijo, da je terensko 
delo pomembno za pridobivanje znanja in 
razumevanje geografskih vsebin. Večinoma si 
želijo še več terenskega dela. 
Viri in literatura
1. splet 1: http:/ /www.mn-net.com/
startpagewateranalysistesting/visocolor/
tabid/4650/default.aspx (dostopno 22. 1. 2018).
2. splet 2: t renutni podatki – oceanografska boja. niB 
morska biološka postaja Piran. https:/ /www.nib.si/
mbp/sl/oceanografski-podatki/buoy-2/live-data-2 
(dostopno 22. 1. 2018).
3. splet 3: Letna poročila o kakovosti površinskih voda. 
Ljubljana, aRso . http:/ /www.arso.gov.si/vode/
poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/povrsinske_
letna.html (22. 1. 2018).
4. splet 4: t errainGis . Vojta Kalčik. http:/ /vojta.kalcik.
cz/doku.php?id=programy:en:terraingis (dostopno 
23. 1. 2018).
5. splet 5: Geografija – Predmetni izpitni katalog za 
splošno maturo. https:/ /www.ric.si/mma/2016%20
m-Geo-2016/2014082620380452/ (dostopno 4. 
12. 2017).
6. Prognozirano plimovanje morja. (2018). Jadransko 
morje – Koprski zaliv. Ljubljana: aRso . http:/ /www.
arso.gov.si/vode/morje/Plima2018_a5_utide.pdf 
(dostopno 22. 1. 2018). 
7. Pleničar, m., Polšak, a., in Šikić, D. (1969). Osnovna 
geološka karta SFRJ 1: 100.000, list Trst, Beograd, 
Zvezni geološki zavod.
S preprostimi 
metodami lahko 
dobimo nova znanja 
in vedenja, s pomočjo 
informacijske 
tehnologije pa 
lahko precej 
olajšamo terensko 
raziskovanje.
Slika 10: Pri terenskem delu in ekskurzijah ni pomembna 
samo aktivna udeležba učencev ali dijakov, ampak tudi 
usposobljeni učitelji. slika iz tabora učiteljev geografije 
leta 2012 v Portorožu in okolici. 
Foto: A Polšak
širimo obzorja
45
GeOGRAfIJA V ŠOLI  |  2/2018