NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejčic Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. HZ LETO 53 - CELJE, 29.10.1998 - CENA 280 SiT ZASEDA, OGORČENJE N PROTEST Na cestah v zečah in Mozirju obstalo več Icot 200 i srednješolcev, vroča tema na strani 7. Geto pijancev? h je kriv za dogajanja v prehodu na Ljubljanski 3a? Stran 5. Festival bo! Filmi iz republilc bivše Jugoslavije v Celju. Stran 8. Dan spomina na mrtve Pokopališča so, tako kot vedno pred 1. novembrom, urejena in okrašena. Čakajo vse tiste, ki se bodo prišli poklonit spominu na svoje drage pokojnike. Mnogo se jih bo zbralo tudi na spominskih slovesnostih (več o njih na strani 2), marsikdo pa bo ta dan ostal doma, sam s spominom in morda prižgano svečko. foto: crecor katič PRETEPAL IN POSlUEVAL HČERKO Zmanjšana kazen za kruta dejanja. Stran 31. PLODNA TLA ZA VELMOŽE Srečanje sorodnikov herojskega Franja Malgaja v Kroniki s Celjskega na strani 32. Streljanje orehov inovator Stjepan Kantušič. Reportaža na strani 34. 2 DOGODKI Zaustavimo korak... ]. november, dan spomina na mrtve - Zbirnik komemoracij na Celjskem Prihaja dan, ko bo za trenu- tek zastal naš korak in ko se bomo v mislih srečali s svojimi svojci, prijatelji in znanci, jim prižgali svečo ali se kako dru- gače poklonili njihovemu spo- minu. V teh dneh pripravljajo v mno- gih krajih na Celjskem številne komemoracije, ponekod pa so spominske svečanosti zaradi šolskih počitnic pripravili že prejšnji teden. V zbirniku smo zajeli nekaj krajev, kjer bodo še posebej počastili dan spomina na mrtve. Že danes 29.10. se bo delega- cija šentjurskih borcev ter svoj- cev poklonila spominu žrtev, ki so pokopane na pokopališču v avstrijskem Gradcu. Delegacija Mestne občine Celje, podžupan Dušan Burnik in predsednik ko- misije za mednarodne odnose pri celjski borčevski organizaciji Bogdan Šnabl, se bo spominskih slovesnosti v Gradcu udeležila v nedeljo 1.11. ob 9. in 10. uri. V Celju bodo žalne svečanosti jutri 30. 10. in sicer ob 10. uri pri Starem piskru, pol ure kasneje pri spomeniku Vojna in mir na Gledališkem trgu in ob 11. uri pri grobišču na Teharju, ob 16. uri pa bo osrednja slovesnost s pola- ganjem venca še pri grobnici na Golovcu. Krajevne borčevske or- ganizacije pripravljajo komemo- racije v soboto 31. 10.; ob 15. uri pri spominskem obeležju pri Štekliču na Ljubečni, ob 16. uri pri gasilskem domu v Trnovljah in ob 17. uri pred spomenikom v Škofji vasi. V Zvezi društev mo- biliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945 v Celju pa se bodo svojih padlih, pogrešanih in umrlih tovarišev spomnili s komemoracijo v ponedeljek 2. 11. ob 12.30 uri, ob spominskem znamenju na celjskem mestnem pokopališču. Osrednja slovesnost ob dnevu spomina na umrie v občini Štore bo jutri 30. 10. ob 11. uri pred spomenikom na Svetini. Na Stranicah bo ob grobovih 100 talcev žalna svečanost v pe- tek 30.10. ob 10. uri; na pokopa- lišču v Slovenskih Konjicah pa uro kasneje. Komemoracije v velenjski ob- čini bodo v Skalah 30.10. ob 16. uri in v Šaleku 30.10. ob 18. uri, v Šoštanju 30. 10. ob 16. uri, v Ravnah 31. 10. ob 17. uri in v Šmartnu ob Paki 1.11. ob 8. uri. Predstavniki šentjurskega Ob- močnega združenja zveze bor- cev se bodo zbrali pri spomeni- ku NOB na Planini 1. 11. ob 9. uri. Območna organizacija zve- ze borcev Šmarje pri Jelšah se je konec tedna v okviru 22. po- hoda po poteh brežiške čete že poklonila spominu na padle bor- ce. Jutri 30. 10. se bodo zbrali pred spominsko ploščo v Bistri- ci ob Sotli, pred dnevom spomi- na na mrtve pa v Šmarju pri Jelšah, Kozjem, Lesičnem in Ro- gatcu. V Nazarjah bodo komemora- cijo pripravili v petek 30. 10. ob 16. uri, istočasno pa bo žalna slovesnost tudi pred spomeni- kom v Mozirju. V Preboldu pri- pravljajo komemoracijo v sobo- to 31. 10. ob 10. uri. Celjski pozdrav I Bourolleaujevi I v ponedeljek zvečer je Celje obiskala veleposlani« Francije v Sloveniji Fran^oise Bourolleau. S predstavniki občinskega vodstva in celjskimi gospodan tveniki se je pogovarjala o gospodarskem sodelovanju frai coskih in slovenskih podjetij, pri čemer gre izpostaviti, da Francija zadnje mesece za Slovenijo postala v zunanjetrg( vinskem sodelovanju izredno pomembna partnerica, saj | je po obsegu trgovanja uvrstila na tretje mesto za Nemčijo Italijo ter pred sosednjo Avstrijo. Bourolleaujeva, ki je fraj coska veleposlanica v Sloveniji že dve leti, je v ponedeli Celje prvič uradno obiskala, mesto ob Savinji pa sicer doM dobro pozna, saj je njena navada, da ob nedeljah raziskul Slovenijo in spoznava lepote naše države. j Po sprejemu pri županu Jožetu Zimšku se je Bourolleal jeva udeležila še srečanja s člani Rotary kluba Celje. j Percic od jutri v Ljubljani v delavnici v Linhartovi 18 v Celju še danes, v četrtek, gladovno stavka črkoslikar Ladislav Perčič, ki bo s svo- jim protestom od jutri nada- ljeval pred poslopjem Držav- nega zbora RS na Trgu revo- lucije v Ljubljani. Kot smo poročali, je Perčič lanskega 26. novembra preki- nil gladovno stavko, ker je verjel v zakonito rešitev obnovo denacionalizacijs postopkov za poslovno-s novanjsko stavbo v Linhai vi 18, znova pa je zače gladovanjem minuli pone Ijek, 19. oktobra. Pretekli den so ga h prekinitvi gla vanja pozvali iz kabin predsednika državebjektu. Po njenem je bila na- fe storjena že ob izgradnji, to so kletni lokal brez oken latnenili za gostilno. »Hrup Paradi glasbe in cigaretni dim, ^ se dviga do zgornjih nad- "ropij, motita ostale lastnike, tani smo se na sestanku zme- nili, da bo lastnik gostilne To- •"až Sorčan nekaj ukrenil gle- de cigaretnega dima. Pa je na- mestil le klima napravo, ki nima s tem nobene poveza- ve!« Pritožbe na tržno in sanitar- no inšpekcijo niso obrodile re- zultatov, kadar kličejo polici- jo, pa ta posreduje le, če gre za večjo škodo. Navsezadnje res ne gre pričakovati, da bi kar naprej nadzirali objekt. Gostilna je odprta že od še- ste ure zjutraj, da se v njej lahko zbirajo tisti, ki se pripe- ljejo od drugod in čakajo na začetek pouka, pa do polnoči med tednom, ob koncu tedna pa do treh zjutraj. Najhuje je menda ob petkih, ko se konča pouk. »Čeprav lastnik trdi, da to niso njegovi gostje, pa lah- ko dodam, da tudi niso pa- cienti zdravnikov ali stranke odvetnikov, ki delajo samo do 20. ure. Stroški škode pa se delijo na vse. Razbitih domo- fonov sploh nismo dali na no- vo urediti, nabiralnike smo prestavili na notranjo stran vhoda, table so zažgali, ostale so le tiste na stebrih, ki so previsoko, koše za smeti so razbili, fasado popisali... Last- nica bližnjega butika Q je na primer v petek zamenjala pre- progo pred lokalom, v pone- deljek je bila vsa zažgana in uničena,« pravi Ines Pulko. Lastnik Teatra Tomaž Sor- čan, ki je po nekajletni odda- ji gostilne v najem spet prev- zel vodenje lokala, obtožbe zavrača: »Ostali lastniki pro- storov so v stavbo prišli za nami in so že takrat vedeli, da je v kleti gostinski lokal. Mladina se pač zbira na tem mestu, pa čeprav nekaterim v stavbi to ni všeč. Sam me- nim, da to večinoma niso na- ši gostje, pač pa mladi, ki si kupijo pijačo v trgovini in se srečujejo, skupaj kaj spijejo. Pravico do zbiranja pa men- da še imajo! Sicer je pa bolje, da hodijo v lokal, saj pijejo v glavnem brezalkoholne pija- če. Nekateri govorijo celo o drogiranju. Sam teh mladih nisem videl in trdim, da v naš lokal ne zahajajo. Prob- lem so tudi brezdomci v bli- žini, ki jim je dolgčas in pije- jo skupaj z mladimi. Sicer pa ne morem odgovarjati za do- gajanje izven lokala, ker je tisto pač javni prostor. Mor- da pa se tam zbirajo prav sinovi in hčere tistih, ki se pritožujejo? Inšpektorji doslej v lokalu niso ugotovili nepravilnosti. Imam dve snažilki, ki čistita lokal in okolico in nenazadnje plačujem tudi gospo Pulko. Pred leti sem imel redarje, ker so jih imeli tudi drugod, ven- dar v lokalu nikoli ni bilo te- žav. Prodati pa lokala ne mi- slim, čeprav bi nekateri to ra- di.« Nataša Bezjak, direktorica Biroopreme Mladinske knji- ge, ki ima poleg gostilne svo- je skladišče, v pritličju pa trgovino, meni: »Ne morem se strinjati s trditvijo, da do- gajanje zunaj ni problem lo- kala. Če ga ne bi bilo, se tudi mladi ne bi zbirali na tem mestu. Problemi pa niso sa- mo zaradi dogajanja v okoli- ci lokala, problem je sam lo- kal zaradi dima in jakosti glasbe. Starši bi morali vede- ti, kje se zbirajo in kaj poč- nejo njihovi otroci, še zlasti, ko so pod vplivom alkohola. Slednje pa je stvar lokala, saj srednješolcem točijo tudi al- koholne pijače. Nič nimam proti, če lastnik Teatra služi denar, če bi le skrbel za red in snago. V objekt je prišel za nami in takrat je bil lokal registri- ran kot restavracija nočnega tipa za zaključene družbe, ne tako kot danes. Lastniki v stavbi nismo nikoli dali so- glasja za spremembo dejav- nosti, kar bi po mojem mora- li, saj se je ta spremenila. To območje postaja pravi geto pijancev,« ugotavlja. Kako rešiti problem, ne ve nihče. Predlagajo ureditev lo- čenih vhodov za lokal in osta- li del objekta, ki pa bo le omilil težave, pa še s to reši- tvijo se vsi ne strinjajo. Prob- lem bo ostal in z njim se ne srečujejo samo ob Ljubljan- ski, pač pa še marsikje. Ne gre le za vprašanje sožitja go- stinskih lokalov in meščanov, ki bi po eni strani želeli mir, po drugi pa živahno mesto. Gre tudi za vprašanja o mla- dih, njihovem preživljanju prostega časa, prostora in možnosti, ki so jim na voljo, pa za vsesplošno krizo vred- not, prezaposlenost staršev, njihovega premajhnega zani- manja za težave mladih... Cel kup oguljenih tem torej, ki sodijo v kakšno drugo obrav- navo (morda ravno v ta pred- volilni čas?) in ki lastnikov v objektu ob Ljubljanski pač ne zanimajo. Želijo le red in mir pri svojem delu. Kdo jim ga bo zagotovil? TATJANA CVIRN Foto: SHERPA Prehod ob Ljubljanski 3a kaže vse prej kot podobo urejenega objekta. Sveti Štefan je bližje Na slovesnosti v Brezjah 'fi Lekmarju bodo v petek, 'O oktobra, slovesno predali ^nienu sodobni cestni od- ^K ki povezuje KS Sveti Šte- s Šmarjem pri Jelšah. Cesto, ki so jo asfaltirali leta so razširili za en meter, jo ^^plastili in uredili bankine, pe ter plazove. Gre za 3,2 |^'ometra dolg odsek med Brez- ter središčem Sv. Štefana, v ^slednji etapi pa nameravajo ^^irati cesto vse do Grobelc. Omenjeni odsek je letošnja i^^i^ečja naložba šmarske ob- ^^ na cestno-komunalnem Nročju, vredna 41 milijonov '^rjev. Pri tem je občina v ministrstvih pridobila sreds- tva za demografsko ogrožene, za urejanje cest na kmetijskih območjih ter za škodo po lan- skem neurju, nekaj pa jih je iz občinskega proračuna. Cestni odsek bosta predala namenu župan Jože Čakš ter predsed- nik KS Jakob Romih. Sicer pa je na začetku cestne povezave med Šmarjem in Sv. Štefanom, tik ob občinskem središču (pri Sv. Barbari) plaz, ki ogroža cestišče ter okolico. Po razpisu, v tem mesecu, se je občina odločila, da ga bo saniralo Podjetje za urejanje voda Celje. BRANEJERANKO Z OBČINSKIH SVETOV Nihče ni bil proti PODČETRTEK - Občinski svet je na izredni seji prejšnji teden soglasno sprejel sklep o ustanovitvi nove KS Olimje. To pome- ni, da Olimje in Rudnica po volitvah vodstva KS, ki bodo predvidoma 6. decembra, ne bosta več del KS Podčetrtek. V novi KS bo živelo 400 krajanov, v okrnjeni KS Podčetrtek pa še vedno 800, saj se ji je leta 1995 priključil stari del Atomskih toplic (iz KS Pristava). (B. J.) Nova imena naselij SLOVENSKE KONJICE - Občinski svetniki so sprejeli več odlokov o preimenovanju naselij in določitvi njihovih območij. Iz doslej enega naselja Kravjek je nastalo dvoje novih z imeni Spodnji Jernej in Štajerska vas. Po novem bodo Loče pri Poljčanah odslej le še Loče, Jernej pri Ločah se je preimenoval v Sveti Jernej, Petelinjek v Petelinjek pri Ločah, Ostrožno pri Ponikvi pa je preimenovano v Ostrožno pri Ločah. (A.Mr.) Pokopališki red SLOVENSKE KONJICE - Svetniki so sprejeli odlok o pokopališ- kem redu v občini. Novi odlok je bilo treba sprejeti, ker se je dosedanji nanašal na celotno območje nekdanje skupne obči- ne Slovenske Konjice. Tako je zdaj določen pokopališki red na pokopališčih v Konjicah, Ločah, v Svetem Jerneju, v Žičah in v Špitaliču. Obenem so svetniki razpisali še razpis za podelitev koncesije za opravljanje pokopališke dejavnosti. (A.Mr.) Bazen je občinski! SLOVENSKE KONJICE - Svetniki so zahtevali, da se bazen, malo in veliko nogometno igrišče in pomožno nogometno igrišče skupaj s stavbišči in zemljišči vpišejo v zemljiško knjigo kot last občine Slovenske Konjice. Dosedanji zemljiš- koknjižni lastnik. Športna unija Slovenije, bo v šestih mese- cih od sprejetja tega sklepa lahko uveljavljal pri teh nepremič- ninah lastninsko pravico oziroma solastnino. S sprejetjem posebnega sklepa je občina preprečila morebitno prodajo omenjenih nepremičnin. (A. Mr.) Neizpolnjeni sklepi CELJE - Svetniki so v ponedeljek pregledali poročilo o nereali- ziranih sklepih, ki so jih sprejeli v svojem 4-letnem mandatu. Od marca leta 1995 do septembra leta 1998 je bilo sprejetih, a neizpolnjenih 36 sklepov. Kot pravi predsednik sveta Lojze Oset, sodi glavnina v skupino tistih, ki bodo ostali v evidenci še po zaključku mandata, izpolniti pa jih niso mogli zaradi tega, ker še ni delitvene premoženjske bilance za nekdanjo celjsko občino. Med neizpdnjenimi sklepi jih bodo 6 izpeljali še do konca leta, 3 pa so iz pregleda neuresničenih sklepov izločili zato, ker niso več aktualni oziroma jih zaradi spremenjene zakonodaje ni več moč izpeljati. (IS) Spet cenejši zemeljski plin CELJE - Skladno s pooblastilom, ki so ga mestni svetniki konec junija dali županu Jožetu Zimšku, je le-ta za obdobje od 1. oktobra do konca decembra znižal cene zemeljskemu plinu za 18 odstotkov za vse štiri tarifne razrede. Pocenitev zemeljskega plina je posledica komercialnega popusta, ki ga je JP Energetika za dobavo plina odobril dobavitelj podjetje Geoplin iz Ljubljane, posledično pa se bo poznala tudi pri cenah ogrevanja. (IS) Novi dimnikarji za Celje? CEUE - Svetniki so v ponedeljek podprli odločitev občinske komunalne direkcije, da odvzame koncesijo za opravljanje gospodarske javne službe dimnikarstva podjetju Dimnikarstvo Celje. Vzroki za odvzem so po besedah direktorja direkcije Ivana Pfeiferja v tem, da v Dimnikarstvu Celje ne zagotavljajo izvajanja nekaterih temeljnih nalog, določenih v pogodbi. Gre zlasti za razvoj podjetja, zagotavljanje odgovornejšega nadzora onesnaževanja zraka in vodenja katastra onesnaževalcev. Raz- pis za novega koncesionarja, ki bo moral prevzeti tudi sorazme- ren del delavcev Dimnikarstva Celje, bo objavljen sredi novem- bra, koncesionarja pa bi v Celju lahko izbrali do konca leta. (IS) Svet Mladinskega centra CELJE - Svetniki so v Svet zavoda Mladinski center Celje kot predstavnike MOC imenovali direktorja Celjskih kinematogra- fov Bojana Vivoda, uslužbenca Zavoda občine Celje za planira- nje in izgradnjo Janka Trobiša in načelnika Oddelka za družbene dejavnosti MOC Željka Ciglerja. (IS) Častni občan bo Atelšek ŠMARTNO OB PAKI - Na dan občinskega praznika, 11. novem- bra, bodo podelili občinska priznanja najzaslužnejšim obča- nom in društvom. Občinski svet je sklenil, da bo častni občan postal gospodarstvenik Ivan Atelšek. Občinski grb bo prejel Jože Polak za dolgoletno ustvarjalno delo na področju obrtniš- tva, plaketi občine pa bodo podelili NK Šmartno ob Paki (ob sedemdesetletnici uspešnega delovanja) in občinskemu druš- tvu upokojencev za ustvarjalno in aktivno delo. Izredno po- smrtno plaketo bodo namenili pokojnemu Jožetu Založniku za izjemno človekoljubno delovanje. (K.L.) Mala šola po 1600 tolarjev ZREČE - Vrtec Zreče je na željo staršev začel izvajati triurni program male šole. Občinski svetniki so določili, da bodo za ta program starši morali odšteti po 1600 tolarjev. (B.P.) Enotna taksa ZREČE - Svetniki so po hitrem postopku sprejeli občinski odlok o turistični taksi. Po njem se turistična taksa ne deli več na krajevno in prenočitveno, ampak je v celoti prihodek občine. Zrečani so se tudi odločili za najvišje možno število točk, tako da bo odslej turist za prenočitev v občini Zreče moral plačati 154 tolarjev. (B.P.) □ GOSPODARSTVO Banka Celje med lastniki laške pivovarne Pred dnevi je agencija za trg vrednostnih papirjev spo- ročila, da je Banka Celje ku- pila 4,8 odstotka kapitala Pi- vovarne Laško in tako posta- la njena druga največja del- ničarka, Banka je delnice kupila od pooblaščene inve- sticijske družbe Kmečka družba, posel pa je bil skle- njen 10, septembra. Banka Celje je za 213.894 delnic pivovarne plačala 1,37 milijarde tolarjev, kar je po mnenju borznih posrednikov dokaj visoka cena. Ob koncu lanskega leta je namreč knjiž- na vrednost delnic znašala 2.936 tolarjev, posel pa je bil sklenjen po 6.400 tolarjev. Kot je povedal Berti Hartman, di- rektor sektorja zakladništva v Banki Celje, je celjska banka kupila delnice pivovarne predvsem kot strateško nalož- bo in jih za zdaj ne namerava več kupovati. To je za banko prvi nakup tako velikega pa- keta. Pri tem ne gre za kapital- ski vložek, ampak predvsem za naložbo v kratkoročne vrednostne papirje, ki jih je mogoče prodati naprej. V Pi- vovarni Laško so zaradi nove- ga lastnika zelo zadovoljni, je povedal Boško Šrot, saj gre za banko s celjskega območja, ki je hkrati tudi njihova dobra poslovna partnerica. Vodstvo družbe je bilo z nakupom del- nic seznanjeno in se je z njim tudi strinjalo. JANJA INTIHAR Pivovarna Laško ima tre- nutno nekaj več kot 10 tisoč delničarjev, ki imajo skupaj v lasti 4.426.792 delnic. Največ delnic ima odškodninski sklad, in sicer 7,22 odstotka, druga največja delničarka je sedaj Banka Celje s 4,8 od- stotka kapitala, na tretjem mestu je s 4,55 odstotka sklad za razvoj, sledita pida Infond Zlat s 3,43 odstotka in Merca- ta z 2,96 odstotka delnic. Naprodaj tudi itro in Valji Pogajanja o prodaji Jekla Štore s tujima železarskima družbama Eicher iz Nemčije in Inexa iz Švedske še vedno niso končana, v ministrstvu za gospodarstvo pa menijo, da štorska družba ne bo pro- dana do konca leta kot je bilo načrtovano. Vzrok za težave naj bi bila previsoka knjigovodska vred- nost, ki znaša več kot šest milijard tolarjev, njena likvi- dacijska vrednost pa je 2,7 milijarde tolarjev. Prodajo jeklarske proizvod- nje v Štorah z velikim zanima- njem spremljajo tudi v šent- jurski občini, saj je večina za- poslenih v Jeklu prav iz te občine. Župan Jurij Malovrh je zato pred dnevi s pismom opozoril ministra za gospo- darstvo Metoda Dragonjo, da je glede na poslovne rezultate treba čimprej sprejeti odloči- tev o prodaji jeklarske proi- zvodnje, saj kljub izjemnemu prizadevanju delavcev kmalu ne bo več možno nadaljevati normalnega poslovanja. Prob- lemi se pojavljajo pri nabavi repromateriala in plačevanju obveznosti, nujne so posodo- bitve in vzdrževanje proizvod- nje. Dolgotrajno odločanje o prodaji Jekla bi lahko povzro- čilo še težje razmere, menijo v občini Šentjur in opozarjajo, da je treba v Štorah na vsak način ohraniti delovna mesta. V preteklih letih je namreč v Železarni Štore izgubilo delo več kot tisoč Šentjurčanov, no- vih delovnih mest pa v občini ne morejo zagotoviti. Zato menijo, da je treba nujno za- gotoviti dolgoročno perspekti- vo za jeklarsko proizvodnjo in s tem ohraniti delovna mesta. Poleg Jekla bodo Slovenske železarne prodale še dve štor- ski podjetji - Itro in Valji, ter ljubljanski Tovil. Namero o prodaji so 9. oktobra že obja- vili v uradnem listu, morebitni interesenti pa se lahko za na- kup prijavijo v tridesetih dneh. JI Uspešen Zlati gric V konjiškem kmetijsko- proizvodnem podjetju Zlati grič so doslej potrga- li že okrog 70 odstotkov grozdja. Po prvih ocenah je letošnji pridelek za do- brih dvajset odstotkov manjši od lanske letine, ki pa je bila nadpovprečna. V Zlatem griču pričakuje- jo, da bodo letos skupno potrgali 600 tisoč kilogra- mov grozdja sort rizvanec, radgonska ranina, beli pi- not, modra frankinja ter sauvignon, traminec in sivi pinot. Računajo, da bodo iz tega stisnili okrog 420 tisoč litrov vina. Celotni pridelek bodo predelali in ustekleni- čili v lastni kleti pod lastno blagovno znamko. Na štirideset hektarih je Zlati grič letos pridelal tudi 800 tisoč kilogramov ja- bolk. Letina bi bila višja, vendar je letos toča zelo poškodovala nekatere sa- dovnjake. Dobro desetino jabolk bodo v Slovenskih- Konjicah ponudili v namiz- no uporabo, ostalo bo šlo v predelavo v sokove. JI Dobiček v rezerve Prejšnji teden je bila skupščina delničarjev Kovinotehne Celje, na kateri so se lastniki družbe odločili, da bodo nerazporejeni dobiček, ki so ga ustvarili od leta 1993 do 1997, znaša pa dobrih 328 milijonov tolarjev, razporedili v rezerve. Na skupščini so sprejeli tudi zaključni račun družbe za leto 1997, predsednik nadzornega sveta Jože Stanič je delničarjem predstavil novega predsednika uprave Saša Geržino, ki so ga na to mesto imenovali julija letos. Geržina je med drugim poudaril, da sanacija Kovinotehne, ki je imela ob polletju za preko 350 milijonov tolarjev izgube, poteka po načrtih. Letos se je lastniška struktura nekoliko spremenila. Največji, 35-odstotni lastniki Kovinotehne so državljani Slovenije, ki so delnice kupili z javno prodajo, poslovni partnerji imajo 32- odstotni delež, pooblaščene investicijske družbe so lastniki 14 odstotkov delnic, pokojninski in invalidski sklad imata vsak po 7 odstotkov, zaposleni pa so lastniki 5 odstotkov delnic. JI Svet Doma upokojencev Celje razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih in zakonskih pogojev Izpolnjevati še naslednje: -da innajo končano višjo ali visoko šolo, ki izobražuje za socialno delo, in so opravili pripravništvo in strokovni izpit za delo na področju socialnega varstva -da imajo višjo ali visoko šolo psihološke, pedagoške smeri in njenih specialnih disciplin, upravne, pravne in sociološke smeri ter imajo eno leto izkušenj na področju socialnega varstva, opravljeno pripravništvo in izpit po Zakonu o socialnem varstvu -da imajo končano izobrazbo za poklic zdravnika ali višjo strokovno izobrazbo za poklic medicinske sestre, opravljeno pripravništvo in strokovni izpit po predpisih zdravstvenega varstva -najmanj pet let delovnih izkušenj na področju socialnega varstva -strokovni izpit v skladu s predpisi -predložijo progam dela doma in opredelitev lastne vloge pri tem -izbrani kandidat se imenuje za 4 leta -delovno mesto bo kandidat zasedel 1.3.1999. Kandidati naj prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in opisom delovnih izkušenj ter program dela pošljejo v 15. dneh po objavi na naslov: Dom upokojencev Celje, Jurčičeva 6 z oznako »za razpisno komisijo«. O izboru bomo kandidate obvestili v 30. dneh po odločitvi. Čigav bo Bohor? Terjatve upnikov višje od vrednosti podjetja - Proizvodnja do 15. novembra Delavci, dobavitelji in ban- ke imajo do družbe Bohor Mestinje milijardo ter 120 milijonov tolarjev terjatev. Stečajni upravitelj Tomaž Kos ocenjuje, da je podjetje prezadolženo za 600 milijo- nov. Prednostne terjatve delav- cev znašajo 228 milijonov ter neprednostne dodatnih 476 milijonov, pri čemer gre za razliko delavskih plač do zne- ska v kolektivni pogodbi za zadnjih pet let. Banke zahte- vajo 305 milijonov, dobavitelji ter ostali pa 111 milijonov to- larjev. Očitno je, da bodo de- lavci dobili le svoje prednost- ne terjatve, banke bodo po vsej verjetnosti poplačane v celoti, dobavitelji pa najbrž ne. Vse je odvisno od uspe- šnosti prodaje Bohorjevega premoženja. Včeraj naj bi bili na celj- skem okrožnem sodišču draž- bi za celotno premoženje Bo- horja v Mestinju ter Kozjem, zbirajo pa tudi ponudbe za 16 avtomobilov, počitniške zmogljivosti ter za stanovanja v Rogaški Slatini in Zagrebu. Za slednje je seveda največ zanimanja. Izklicna cena za celotno premoženje v Mestinju je zna- šala 661 milijonov, za novi del žage v Kozjem 49 milijonov ter za stari del omenjene žage 9,4 milijone. Treba je tudi omeniti, da so v štirih mesecih stečajnega po- stopka v Mestinju uspeli pro- dati za približno 220 milijonov tolarjev zalog gotovih izdelkov ter repromateriala. Do 15. no- vembra bodo zaključih tudi vsa zadnja naročila, v delo pa je, odvisno od potreb, vključe- nih od 50 do 127 delavcev. BRANE JERANKO • " "i- _t NOVO NA BORZI i"'-;. .. Nacionalna finančna družba na borzi 26. oktobra '98 so začele na ljubljanski borzi kotirati delnice PID NFDl, s katerimi upravlja Nacionalna finanč- na družba. Vsi delničarji so ta teden do- bili obvestila o številu delnic, ki jih imajo. Potrdila so drugač- na glede na potrdila pridoblje- na pri vpisu lastninskih certifi- katov. Pri vpisu certifikatov je bilo le-te možno zamenjati za delnice 5 skladov (Prvi investi- cijski sklad, Adriatic investicij- ski sklad. Dolenjski investicij- ski sklad. Gorenjski investicij- ski sklad in Štajerski investicij- ski sklad). V času do kotacije delnic na borzi so se skladi združili in sta nastala dva nova sklada PID NFDl in PID NFD2. Pri skladu PID NFDl so uprav- ljavci (Nacionalna finančna družba) certifikate v celoti za- menjali za deleže podjetij, pri skladu PID NFD2 pa neizkoriš- čeni certifikati »čakajo« na za- polnitev privatizacijske vrzeli. Prvi sklad je že mogoče prodati preko borze, pri drugem pa bodo morali imetniki še poča- kati, dokler delnice ne bodo začele kotirati na borzi. V dopi- su, ki je bil priložen potrdilu o številu delnic, direktor družbe NFD svetuje, da delničarji ne hitijo s prodajo delnic. V pri- meru, da bi se delničarji kljub temu odločili za prodajo, se lahko oglasijo v katerikoli borzno-posredniški hiši, ali banki, ki je član borze. Če se delničarji ne morejo odločiti, v katero borzno hišo bi se napo- tih, priporočajo štiri: Abančno borzno-posredniško hišo. Celj- sko borzno-posredniško hišo. Dolenjsko borzno-posredniško hišo ali Gorenjsko banko. Pomerribni podatki o delni- cah PID NFDl so razvidni tudi iz prospekta, ki ga je poslala NFD. 30. septembra je bilo v celotnem portfelju sklada 139 vrednostnih papirjev o tega 95% delnic v skupni vrednosti 29,7 milijarde tolarjev. V ce- lotnem portfelju je za 3,7 mili- jarde tolarjev delnic Krke iz Novega mesta (12,2 %), za 2,6 milijarde SIT delnic Leka (8,5%), za 1,9 milijarde SIT delnic Merkur Kranj (6,2%) za 1,5 milijarde SIT delnic Etola Celje (5%) in druge delnice. Z vidika razpršenosti naložb in z vidika, katere delnice so v portfelju, je to vsekakor dober portfelj. Podrobna analiza po- datkov iz prospekta je za del- ničarje pomembna. Knjižna vrednost delnice je 1900 tolar- jev. Prvi dan trgovanja je bil enotni tečaj za delnico 745 tolarjev. 27. oktobra pa je bil enotni tečaj 638 tolarjev, kar je za 14 odstotkov manj. Naj- višji tečaj je bil 664 tolarjev za delnico, najnižji pa 613 tolar- jev. Vsi, ki bodo prodajali del- nice, morajo imeti novo origi- nalno potrdilo o številu del- nic, veljaven osebni doku- ment, davčno številko, tekoči račun ali hranilno knjižico. Piše: BOJAN GRADIŠNIK BAROMETEj NFD na borzi 1 V ponedeljek se je na ljub- ljanski borzi pričelo trgova-i nje z delnicami pida Nacio^ nalna finančna družba 1, v katerega je svoja certifikat-i na sredstva vložilo 200 tisofl Slovencev, od tega zelo veli- ko prav s širšega celjskega območja. Največji delež v portfelju dolgoročnih vred- nostnih papirjev tega pida so konec septembra imele delnice Krke, Leka, Merkur- ja, Etola, Mure, Živil, Save, Viatorja in Belinke. Mobi za vse ' generacije Od ponedeljka je tudi v Sloveniji na voljo nov način uporabe mobilne telefonije, Družba Mobitel je uvedla nov izdelek in blagovno znamko Mobi, s katero omogoča tudi pri nas v tuji-" ni že dobro znan koncept v naprej plačanega telefonira- nja z uporabo vrednostnih kartic. Sistem Mobi pred- stavlja hitro in preprosto možnost uporabe omrežja Mobitel GSM, uporabnikov pa ne veže v naročniško raz- merje. Kupci lahko izbirajo med dvema paketoma - Mo- bi regij o, ki je namenjen vsem starostnim skupinam,' in Mobičukom, namenje- nim otrokom in mladostni- kom, ter med Mobikartica^ mi v treh vrednostih. Mobi- pakete in kartice je mogoče kupiti na 500 prodajnih me- stih po vsej Sloveniji. ■ Comet na borzi Ljubljanska borza je v borzno kotacijo A sprejela 1.700.688 navadnih imen- skih delnic družbe Comet iz Zreč. Nominalna vred- nost posamezne delnice znaša tisoč tolarjev. Datum začetka trgovanja še ni znan, v Cometu pa upajo, da bodo njihove delnice, ki imajo na sivem trgu vred- nost 1.200 tolarjev, dosega- le vsaj takšno vrednost, kot jo imajo sedaj. Prenovljen hotel v Šentjurju bo v soboto, 31. oktobra, slovesno od- prtje povsem prenovljene- ga hotela. Med novostmi je 28 kli' matiziranih sob, prenovlje- na kavarna in restavracija ter nova dvorana za dvesto gostov, poseben poudarek pa namenjajo kulinarični ponudbi. Nekdanji motel je odprl Merx 1. 1979, nato je prevzel Alpos Commer-, ce, letos maja pa je postal last celjskega zasebnega podjetnika Zonte. Otvori; tev hotela bo ob 15. uri, ko bodo nastopili Vinko Ši- mek. Vili Resnik, ansambel Dori in Vesele Štajerke. \ Zana na Koroškem Direktor trgovske družbi Žana iz Žalca Dolfe Narak« je pred dnevi skupaj z zS' sebno trgovko Fanik" Slemnik odprl novo prod^' jalno v Slovenj GradcU; Market Tina je prva prod^' jalna te žalske družbe Koroškem. VROČA TEMA □ Zaseda, ogorčenje in protest Na cestah v Zecah in Mozirju obstalo vec kot 200 srednješolcev - Inšpekcijski ukrep brez najave - Prazne šolske klopi Republiški prometni inš- pektorji so prejšnji četrtek zjutraj v kraju Ulipi ustavili |va avtobusa zasebnega av- oprevoznika Viktorja Fijav- ia iz Stranic, ki že vrsto let irevaža dijake celjskih sred- ijih šol s konjiškega in zreš- lega območja. Enako se je stega jutra zgodilo v Mozir- ti, kjer je moralo iz avtobusa jasebnika Mihe Marolta iz etuša okoli 70 dijakov iz gornje Savinjske doline. m-' Prizor ob zaustavitvi pri go- tilni Ulipi v Zečah res ni bil rijazen, potekal je namreč ob sistenci številnih policistov, v litru (nekaj po šesti uri), ki je lilo za ta jesenski čas primer- 10 hladno. Presenečeni dijaki 0 morali po približno eni uri akanja v avtobusu izstopiti. Otem so izvedeli, da imajo jpravka z republiško promet- io inšpekcijo, ki njihovemu talnemu prevozniku ne dovo- uje nadaljnje vožnje. Da tudi fseh naslednjih voženj z vozni- lom Fijavžem ne bo več, so iišali iz ust dveh inšpektorjev, n da imajo odslej na voljo zletnikove (ali katere druge) ivtobuse, ki vozijo na rednih inijah. Da bi tega dne ne manj- ali pri pouku, jim je republiš- 1 cestni inšpektorat zagotovil va avtobusa, ki pa sta s tega raja odpeljala prazna. Nihče d dijakov ni hotel sprejeti tak- ne nadomestne ponudbe, še Danj obrazložitve inšpektor- ev, zakaj jim je bila onemogo- !ena nadaljnja vožnja. Čez ne- bj ur so se šolarjem pridružili Sihovi starši (okoli 40 jih je tišlo), ki so s prevoznikom Rjavžem sklenili letno pogod- bo o stalnih prevozih njihovih frok v Celje, otroci pa so dobi- V roke letne vozne karte. Na bj dogajanja je prišel tudi Bnjiški župan Janez Jazbec, B se tudi ni mogel strinjati z bčinom reševanja problema, Sto je naslednji dan na pro- metni inšpektorat naslovil pro- bt s pozivom, naj spoštovanje Leonov zagotovijo tako, da v lostopke ne bodo vpletali nji- hovih otrok. V imenu staršev in ^t župan je Jazbec inšpektor- je pozval, naj česa takega ne počnejo več in naj se za četrt- kov primer prizadetim staršem in otrokom opravičijo. Na do- godek so ogorčeno reagirali tu- di na Občini Zreče in uradno protestirali nad načinom izved- be ukrepa. V Zgornji Savinjski dolini pa starši otrok, ki jih v šole prevaža Miha Marolt, pod- pisujejo peticijo, ki jo bodo naslovili na ustrezne državne organe in varuha človekovih pravic, razmišljajo pa še o pri- tožbi, ki bi jo poslali na Svet Evrope. »To je zdaj že tretja generaci- ja srednješolcev s tega območ- ja, ki jih vsako jutro vozim v Celje in jih po končanem pou- ku spet pričakam, da jih peljem nazaj domov. Enako s tistimi šolarji, ki imajo popoldanski pouk,« nam je povedal Viktor Fijavž. Ko smo se pogovarjali s starši srednješolcev, so nam vsi po vrsti zatrjevali, da imajo s prevoznikom Fijavžem le naj- boljše izkušnje, ker se vedno časovno prilagaja njihovim po- trebam. Zadovoljni so, ker ve- do, da bodo njihovi otroci vsak dan pravočasno in hitro prispe- li v Celje in se potem spet varno in točno vrnili na domove. Da bi se njihovi otroci morali po- slej voziti z Izletnikovimi ali Certusovimi avtobusi, o tem sploh nočejo slišati. Pravijo tu- di, da se Fijavževi avtobusi ne morejo primerjati z Izletnikovi- mi, saj se njihovi otroci zdaj vozijo v najsodobneje oprem- ljenih avtobusih, zlasti pa so zadovoljni s prijaznim in us- trežljivim odnosom prevozni- ka Fijavža do njih oziroma otrok. Tudi starši so ta inšpek- cijski ukrep ožigosali kot nepri- meren (tudi balkanski, nepre- mišljen, necivilizacijski ipd.) in pri tem imeli v mislih dejstvo, da jih o zaustavitvi ni nihče predhodno obvestil in da njiho- vi otroci pač ne morejo biti žrtve neusklajenih in nedore- čenih razmerij ter monopoli- stičnih teženj v slovenskem av- toprevozniškem sistemu. Zalcon je treba spoštovati Inšpektorja, ki sta v Zeče prispela iz Ljubljane, sta bila v nezavidljivem položaju, saj sta zgolj izvrševala ukrep, za kate- rega so se odločili v Promet- nem inšpektoratu Republike Slovenije. Problem te vrste je nastal potem, ko je slovenski parlament julija lani sprejel spremembo v zakonu o prevo- zih avtoprevoznikov, po kate- rem zasebnikom ni dovoljeno opravljati prostih (pogodbe- nih) prevozov na rednih avto- busnih linijah. Viktor Fijavž ta- ko svojih pogodbenih avtobu- snih linij ni mogel registrirati, saj na istih linijah vozijo tudi avtobusi velikih slovenskih prevoznikov, kot so Kompas, Izletnik, Certus in drugi. Omenjeni zakon med dru- gim določa, da se lahko na način linijskega prometa izje- moma opravljajo le prevozi šoloobveznih otrok, torej os- novnošolcev (v šolo in nazaj domov), prevozi delavcev med sezonskimi deli in prevo- zi invalidnih oseb, ki potrebu- jejo medicinsko nego. Izjemo- ma se z elementi linijskega prometa lahko opravljajo jav- ni prevozi oseb tudi v prime- rih, ko redni linijski promet ni zagotovljen oziroma je za uporabnike neustrezen. Za vse navedene primere je po- trebno dovoljenje ministra za promet in zveze. Za izjemno dovoljenje za opravljanje izrednih prevozov je Fijavž že zaprosil ministra, medtem ko Marovt tega ni storil. Oba av- toprevoznika sta bila na krši- tev zakona že nekajkrat opo- zorjena in tudi denarno kaz- novana, torej je bil po oceni prometne inšpekcije ta četrt- kov ukrep nujen za dosledno spoštovanje zakona. Prepoved pogodbenih voženj naj bi ne imela za uporabnike nobenih hujših posledic, saj imajo vsi prizadeti dijaki zagotovljen re- den linijski avtobusni prevoz v jutranjem in popoldanskem času, in to v presledku petnaj- stih minut, so prepričani v re- publiškem prometnem inš- pektoratu, v slovenski obrtni zbornici pa si že lep čas za- man prizadevajo za drugačno ureditev javnega prevoza oseb in pri tem opozarjajo na evropsko prakso, kjer se ne ukvarjajo z ločevanji med red- nimi in izrednimi linijami in prevozniki, ampak predvsem z zagotavljanjem čim višjega standarda uporabnikov javnih prevozov. S takšnimi in po- dobnimi monopoli in mono- polisti so v razvitem svetu že davno pomedli. Sodelovanje pod pogoji Za registracijo pogodbene linije bi zasebni avtoprevoz- nik Fijavž potreboval soglasje prevoznika, ki na teh linijah že vozi, konkretno celjskega Izletnika Viktor Fijavž: »Iz- letnik nam tega soglasja ne da, če ne postanem njihov podizvajalec, na tak status pa ne morem pristati. Izletnik mi je celo zagrozil, da mi bo pre- prečil prevoze na teh relaci- jah, če takšne pogodbe ne sklenem. Ne morem pristati na njihove pogoje, saj so cene mojih prevozov nižje od Izlet- nikovih, ta pa zahteva, da sprejmem njihove cene in še druge nemogoče pogoje. Tako se pač obnašajo monopolisti. Sprememba zakona se je zgo- dila v zelo kratkem parlamen- tarnem postopku, o posledi- cah pa so premalo premislili. Takšnega načina in ločevanja avtoprevoznikov ne poznajo nikjer v razvitem svetu. Moje podjetje Cirious ima sklenje- ne pogodbe s starši teh sred- nješolcev, smo podjetje s po- trebnimi licencami za oprav- ljanje vsega potniškega pro- meta in res ne vem, kaj je s tem narobe.« Fijavž je potem čakajoče šolarje peljal nazaj proti njihovim domovom, po- poldne pa na ustaljenih po- stajališčih spet pričakal »po- poldance«, jih odpeljal v Celje in jih ponovno pričakal, da jim omogoči povratek domov. Tistim, ki so dopoldne nekaj ur stali pred gostilno Ulipi v Zečah, je kupil sendviče in jih ogrel s toplim napitkom. Nikoli nas ne pusti na cedilu Najbolj glasni in ogorčeni so bili ustavljeni srednješolci, ki inšpekcijskega ukrepa niso mogli razumeti, še manj dejs- tvo, da je zakon treba spoštova- ti. Takole so razpravljali: »Ne- dopustno je, da se o nekem zakonu razpravlja sredi ceste, v prisotnosti policije, saj nismo kriminalci. Brez najave so nas ustavili, nas do sedmih sploh niso spustili iz avtobusa, nam potem ponudili nadomestni prevoz, a se ni nihče vprašal, kako bomo po poku prišU do- mov. Fijavž pa lepo skrbi za nas, vozimo se v najboljših av- tobusih in zanesemo se lahko nanj. Še nikoli nas ni pustil na cedilu. Dokler smo se vozili z Izletnikom, je avtobus stal za vsakim vogalom in tako smo potrebovali skoraj dve uri, da smo prišli v šolo. Zdaj nam hočejo vse to vzeti in se sprašu- jemo: kje pa je naš zakon?« V naslednjih dneh se četrtko- va jutranja inšpekcijska akcija ni ponovila. Glede na to, da je glavni republiški inšpektor za ceste Jurij Kos istega četrtka popoldne izjavil: »Še naprej bo- mo delali po zakonih,« je zdaj slutiti, da je na obzorju ustrezna rešitev problema. Bomo videli. MARJELA AGREŽ LL::-:' Foto: GREGOR KATIČ Viktor Fijavž: »Takšnega na- čina ločevanja avtoprevozni- kov ne poznajo nikjer v razvi- tem sveta.« Je bilo res treba poklicati policijo? Njena prisotnost je marsikoga razburila. *^ospod inšpektor nam na naša vprašanja ni znal dati pravega odgovora, ves čas se je samo ^^Uceval na zakon. Mi se ob tem sprašujemo: kje pa je naš zakon,« so četrtkovo dogajanje v Zečah komentirali mladi konjiški in zreški vozači. □ KULTURA Celjski filmski festival bo! Filmi iz republik bivše Jugoslavije, kasneje tudi filmi Nove Evrope Celjski kinematografi na- črtujejo po lokalni volitveni mrzlici filmsko osvežitev. Pripravljajo namreč Celjski filmski festival, ki naj bi na nek način nadaljeval tradi- cijo Tedna domačega filma in ga v prihodnosti še razši- ril in nadgradil. Letos se bo festival v Celju zgodil od 22. do 27. novembra v ki- nodvoranah Union in Mali Union. Teden domačega filma je dobro desetletje prikazoval aktualno jugoslovansko film- sko produkcijo, kasneje, po osamosvojitvi Slovenije, se je omejil le na slovenski film, a zaradi borne slovenske filmske produkcije ugasnil. Bojan Vivod, direktor Celj- skih kinematografov, je s so- delavci že dalj časa gojil mi- sel po oživitvi tega filmskega festivala in se sedaj odločil, da letos to udejani. Čeprav morda nekoliko na hitro, v skromnejši obliki kot naj bi to postalo v prihodnje. Festival bo v tekmovalnem delu pripravil pregled film- ske produkcije v republikah bivše Jugoslavije, v prihod- nje pa naj bi svoje mesto na festivalu našli filmi t.i. Nove Evrope. Letos naj bi festival odprl film Gorana Paskalje- viča Sod smodnika, ovenčan s številnimi nagradami. Zavr- teli bodo tudi nov slovenski film režiserja Borisa Jurja- ševiča Blues za Saro. Iz Zvezne republike Jugoslavije prihaja tudi Rešitelj režiserja Predraga Antonijeviča. Gre za film z izrazito protivojno tematiko. Z velikim pričako- vanjem čakamo film Srdjana Dragojeviča Rane. Film je jugoslovanska oblast označi- la za neprimernega, kljub te- mu pa si ga je ogledalo samo v Beogradu 300 tisoč obisko- valcev, četudi so ga vrteli v času Svetovnega nogometne- ga prvenstva. Na festivalu v Celju bo skoraj zanesljivo za- stopan tudi koprodukcijski film makedonskih režiserjev Aleksandra Popovskega in Darka Mitrovskega z naslo- vom Goodbye 20"^ Century. Poleg teh pa bosta po vsej verjetnosti še po en film hr- vaške in bosanske filmske produkcije. Ali bo prišel v Celje tudi najnovejši film Emira Kusturice, nagrajen s srebrnim levom na festivalu v Benetkah, zaenkrat še ni znano. Po besedah Bojana Vivoda, ki je vse filme videl v Beogradu, je zanimanje zanj v jugoslovanski prestolnici izjemno, saj je dvorana Sava centra ob prikazovanju ved- no razprodana. Ali se mu bo uspelo dogovoriti za sodelo- vanje v Celju pa je zaenkrat še preuranjeno napovedova- ti. Filme v tekmovalnem delu bo ocenjevalo občinstvo, or- ganizatorji pa že vnaprej opo- zarjajo, da filmi ne bodo pod- naslovljeni s slovenskimi podnapisi. Časovna stiska pri pripravi festivala jim je na- mreč to onemogočila. V spremljajočem programu festivala, ki bo v Malem Unio- nu, bodo prikazali najnovejšo češko, jugoslovansko in mor- da celo kosovsko filmsko pro- dukcijo. V času festivala bodo v Celje prišli tudi člani film- skih ekip. Po besedah Bojana Vivoda je interes, da ga obiš- čejo, med njimi precejšen, od organizatorjev pa je odvisno, koga bodo povabili. Filme le- tošnjega festivala si bodo lah- ko po festivalu v Celju ogle- dali tudi drugod po Sloveniji, saj prikazovanje le teh zani- ma tudi ostale slovenske pri- kazovalce filmov, ■i NATAŠA GERKEŠ LEDNIK ZAPISOVANJA Različnost okusov Ja, okusi so različni. In o njih se ne gre prepirati. Staro reklo, ki vsekakor drži. Seve- da, kadar gre za barvo obleke, kadar gre za modne dodatke, ko gre za namizne užitke, ko gre za želodec, denimo. Tudi v primeru estetskih užitkov je stvar podvržena omenjenemu reklu. Pa naj bodo stvari še tako zelo kanonizirane. Okus je stvar subjektivnosti. Je stvar osebne presoje. In nihče nima pravice, da bi sodil o okusih. Vsaj do neke mere. Bolj na- tančno; vsaj do tiste mere, ko okusov ne determinira etika. V tem primeru pa okusi niso več različni. Niti kanonizirani ni- so. So zgolj stvar osebne mo- ralne drže. Samo za ilustracijo; naj se nam Slobodan Miloševičzdi še tako zelo velik državnik, vre- den je zgolj tega, da se ga intervjuira. Naj se nam zdi še tako zelo zabaven človek, z njim je možno sodelovati zgolj v konteksta političnega. Ven- darle je tudi bitje, ki je zagreši- lo vojno v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. In pika. To so dejstva, ki padajo kot črne točke na njegove senco. To so dejstva, ki so s črnimi točkami prekrila njegovo senco. Še več; Slobodan Miloševič svoje sence niti nima več. Slobodan Milo- ševič v kakšno zabavno odda- jo, ki skuša gosta »obdelati« tudi s človeške plati, ne sodi. Kot v tovrstne oddaje ne sodi tudi Željko Ražnjatovič Arkan. Ste kdaj gledali Maksovizijo na satelitskem programu srb- ske televizije? Če niste, potem si to oglejte. Tipičen primer oddaje, v kateri so popustile vse moralne zavore; ko skuša voditelj v nepolitični oddaji ves srbski svet prepričati, da je neki Arkan zgolj žrtev spletk zahodnega sveta in Vatikana. Ko se voditelj postavi v vlogo Haškega sodišča za vojne zlo- čine. Še huje, ko se voditelj postavi v vlogo lokalnega poli- tika tipa Slobodan Miloševič. Ko skuša voditelj dopolniti svojega političnega vodjo, ko svojo zabavno oddajo daje v najem političnim strukturam, da bi tudi sam preživel. Sta- nje, v katerem so okusi skrajno pomešani. Stanje, v katerem moralni zadržki več ne obsta- jajo. Različnost okusov, bi lah- ko cinično rekli. In podobno bi lahko rekli za oddajo, v kateri se je nedavno bohotil z vsemi nemoralnimi atributi ovenčan nekdanji mi- nister Točno tisti bivši obram- bni minister, ki si je brez vsa- kršnega sramu dodelil svoj stanovanjski prostor pod son- cem. Že res, da je oblast erotič- na in da je kot taka tudi polna skušnjav. Že res, da je (bij odpisani politik član ti^ stranke, ki se je šele dokopa oblasti, in ki še ni prebole vseh otroških bolezni, ki s( nujne za uspešno vladanje, i res, da je materializiranje otj lasti ena največjih skušnji novih oblastnikov - pri čem opozicijsko govoričenje o po štenosti nima nikakršne zu ze. To z zabavno oddajo nim prav nobene zveze. Saj ne rečem, da možakar) zabavno in duhovito bitjec da nima svojih pozitivnih la nosti, daleč od tega, toda zabavno oddajo, torej v odi jo, ki skuša ob nedeljskih vei rih ljudi pozabavati, jih raz\ driti, ne sodi. Zato, ker se i dal namočiti tja v bazen, še mož beseda. Ker mož besei človek ne more biti v stan igre. Marveč v stanju resničn ga življenja. Tam pa je zataj Tam pa je bil vse kaj druge[ kot mož beseda. In naj si voditelj pričujoi oddaje še tako zelo prizadel opravičiti napako, ki jo je si ril, ko je v goste povabil pi padlega ministra in politih svojega nemoralnega dejanj ne more opravičiti niti z don nevno željo po večji gledan sti. Tako kot je Maksoviz{ izgubila vse kriterije dobre§ okusa, tako je tudi ta naš slovenska popularna odda postala zgolj poligon za zadt voljevanje političnih želja i hotenj. Ali pa je - y najboljše primeru - na dobri poti, da postane. ] Seveda je oddaj, ki se mn gim zdijo skrajno neokusni nešteto. Ne samo na slovel skih televizijskih programik Povsod. Toda, naj bodo še tal zelo neokusne, to je stvar su\ jektivne presoje. To je stvi okusa. Ne pa tudi moralni norm. In tem oddajam ni ki očitati. Imajo svoje občinstvu In s svojo neokusnostjo (i obremenjujejo nikogar Navst zadnje obstaja tudi daljins^ upravljalec in tipke na nje!^ Kdor noče, naj pač ne gledl Naj preklopi. Se strinjam. daja, ki krši moralne nor0 pa sodi že v drug register Tal oddaja obremenjuje tudi sv0 občinstvo. Piše: TADEJ ČATER Skrivnostni babilonski stolpi V galeriji Zavoda za zdravs- tveno varstvo Celje, ki je v zadnjih' dveh letih gostila mnoge imenitne umetnike, je od 14. oktobra na ogled raz- stava bosanskega slikarja Narcisa Kantardžiča. V Der- venti rojeni slikar, ki je leta 1982 v Sarajevu končal aka- demijo likovnih umetnosti in je eden od pobudnikov znane in priznane likovne skupine Zvono, živi in dela v Celju. Narcis Kantardžič je v zad- njih šestnajstih letih sodeloval na številnih skupinskih razsta- vah v Bosnr in Hercegovini ter drugih bivših jugoslovanskih republikah in tudi v tujini, v tem času je imel tudi vrsto sa- mostojnih razstav, po prihodu v Slovenijo pa se je najprej pred- stavil leta 1992 v galeriji Gore- nje v Velenju. V Celju je prvič samostojno razstavljal pred tre- mi leti v galeriji Mozaik. Likovni kritik Marko Košan iz slovenjegraškega muzeja sodobnih umetnosti umešča slikarski opus Narcisa Kantar- džiča ob bok velikim toskan- skim mojstrom s konca 15. in začetka 16. stoletja, s katerimi ga druži identični pogled v horizont umaknjene krajine, označene z značilnimi silhue- tami pinij, zlovešča slutnja, ki jo odražajo podobe, pa pribli- žuje njegove slikarske motive skrivnostnemu simbolizmu severa. V arkadijsko rajski, a brezčutni pokrajini ni prosto- ra za človeško figuro. Ključ podob leži v zagonetni prisot- nosti fantazijske strukture stolpov, včasih spiralasto zavi- tih in v nebo vpijočih stavb, iz katerih odteka voda in bruha ogenj. V smislu nadrealistič- nega potovanja po mitoloških pokrajinah duha se Kantardži- čeve slike zaustavljajo ob predmetih, ki so lahko meta- fora civilizacije in tudi obeh polov človeške vrste - trden stolp kot simbol moškega in mehkobna oblina vodnjaka kot simbol ženskega principa. Večina slik, ki jih bo Narcis Kantardžič v galeriji zavoda za zdravstveno varstvo razstav- ljal predvidoma do konca no- vembra, je nastala v letu 1998. JANJA INTIHAR Sedmina, Partljič, ucenci v okviru šentjurskih Ipavčevih kulturnih dni se bo v teh dneh zvrstilo Še nekaj zanimivih prireditev. Danes, v četrtek 29. oktobra (ob 18. uri), bo v Knjižnici Šentjur koncert dua Sedmina, Klarise Jovanovič in Vena Dolenca. V šentjurski okolici je tudi veliko zanimanje za nastop ljubljanskega Šentjakobskega gledališča, ki bo uprizorilo Partljičevo komedijo Pod svobodnim soncem Pavliha. Gle- dalci se bodo lahko nasmejali v Kulturnem domu Šentjur jutri, v petek 30. oktobra (ob 19. uri). Prihodnji teden, v sredo, 4. novembra (ob 18. uri), bo še zadnji od večerov v Ipavčevi hiši. Po predstavitivi Malgajeve- ga sorodstva in rodovnikov Antona Kosa bo na vrsti pogovor z nekdanjimi uspešnimi učenci šentjurske glasbene šole. Povezoval ga bo ravnatelj, prof. Edvard Goršič. BJ Za ljubitelje petja V Petrovčah že peto leto deluje Mešani pevski zbor A Capella, ki ga od začetka vodi Mitja Bervar. Mešani pevski zbor je nastal iz cerkvenega, danes pa šteje 32 pevcev iz Petrovč in tudi drugih okoliških krajev. Zbor dosega lepe uspehe - na dveh ocenjevalnih revijah v žalski občini mu je strokovna komisija dodelila najvišji oceni, na Iskricah ustvarjal- nosti pa je osvojil prvo mesto. Zbor tako na vajah kot na nastopih odlikuje izjemna kreativnost, saj sceno vedno priprav- ljajo pevci sami, repertoar pa je izjemno bogat in obsega pesmi različnih narodov, seveda pa je na prvem mestu slovenska pesem. Letos so člani petrovškega zbora gostovali v Švici, kjer jim je prisluhnilo veliko ljubiteljev petja. Ker želijo razširiti in obogatiti zbor A Capella, vabijo k sodelovanju vse, ki jih veseli tovrstno druženje in kultura petja. US Zmagovalki Maja in Patricija V soboto je bilo v dvorani Kulturno umetniškega društva Svoboda v Grižah finale 3. državnega tekmovanja slovenskih citrarjev, na katerem je nastopilo več kot 40 udeležencev. Strokovna žirija, ki jo je vodil predsednik Igor Saje s člani lise Bauer-Zvonar, Vladimirjem Berkom, Cirilom Vrtačnikom in Jožetom Gabrškom, je naslov državnih prvakinj prisodila duetu Maji Ptičar in Patriciji Škornik, doma iz Šentjurja, ki sta prejeli denarno nagrado in zlate citre, drugo Blažu Kladniku iz Kamni- ka, tretjo pa sta dobila Urška in Dejan Praprotnik iz Podnarta. Predsednik odbora za izvedbo tekmovanja Miran Krajšek je povedal, da so s tretjim državnim tekmovanjem zadovoljni tako po udeležbi kot po strokovni plati. Zahvalil se je tudi Skladu Republi- ke Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki je po svojih močeh pomagal pri organizaciji tekmovanja. T. TAVČAR Slana v Laškem V petek, 30. oktobra, bodo v razstavišču Kulturnega centra Laško odprli razstavo akademskega slikarja Doifl^ na Slane. Razstava bo odprta v dopoldanskem času in ^ času kulturnih prireditev. Domen Slana se bo v Laškem predstavil s krajinami i" tihožitji v akvarelu, ki ga dopolnjuje s tušem, z izpiranjem i''^ drgnjenjem barvne površine pa na izrazito avtorski načil, dosega bogate barvne in strukturne učinke. Slana se sice^ poleg akvarela poslužuje tudi drugih slikarskih tehnik, ven- dar se, kot je dejal dr. Ivan Sedej, prav v akvarelu izraŽ^. svetlejša in nežnejša plat njegove osebnosti. KULTURA □ Dežela saclfa z vitamini za Celjane I Svežina gibov in glasbe v Sadni operi Plesnega foruma Celje plesalke Plesnega foruma Celje so v nedeljo zvečer v dvorani SLG Celje spet dokazale, da so v polni formi, četudi Je vedno brezdomci, kar zadeva dvorano za vadbo. Pred polno gledališko dvorano so natrosile toliko svežine, gibov in glasbe, od klasične do rapa, da bodo ostale v spominu. In, ila bi si jih želeli v Celju še videti! , Zato bi bila velika škoda, jje Sadne opere, za katero je scenarij in glasbeno po- dobo pripravila Cvetka gevc, koreografija in režija jta delo Goge Stefanovič- Erjavec, za mavrično sceno nad svežim sadjem, kostu- me ter likovno podobo predstave pa je poskrbel znani celjski kipar Franc Purg, ne bi plesalke Ple- snega foruma Celje večkrat ponovile. Sicer pa je zgodba v ču- dežni deželi vitaminov na- rejena po zgledu klasičnih pravljic, s pridihom filmske Bonnie in Clyde, ki gledalca v pičli urici ne pusti dru- gam. V Deželi sadja namreč slavijo praznik. Sadeži so brhko Breskvolino izbrali za najlepšo princeso. Za njeno roko se potegujeta nasto- paški grof Pomarančon in krhki princ Limonski. Prin- cesa se odloči zanj. In po- tem se spet po zgledu kla- sičnih pravljic, v Deželi sad- ja, kjer nastopajo jabolka, češnje in banane ter črni črvi, vname boj. Črvi napa- dajo, po nesreči pa je ranje- na Breskvolina... Vsega ne velja zapisati do konca, velja pa si Sadno opero, v kateri so zaplesale Polona Dolžan (Pojoče sonce), Ana Štefanec (princesa Breskvolina), Ka- ja Toplak (princ Limon- ski), Gea Erjavec (grof Po- marančon), Monika Trav- ner (šerif Črvivi Črv) ter kot stražarji jabolka in ba- nane Sanja Milenkovič, Ti- na in Tanja Šentjurc, Taja Naraks, Nastja Šafarič, Monika Travner in Lucija Zazijal ter kot stražarji češ- nje in črvi Katja Kitanov- ski, Nuša Pristovšek, Aja Zupanec, Ana Stamejčič, Sabrina Železnik in Daša Kavka, in sloni na^odlom- kih iz znamenitih opernih del, ki jih delno spreminja v songe, ogledati. MATEJA PODJED Sodobnejši spored godalnega orkestra Minuli torek je bil v celj- skem Narodnem domu prvi letošnji abonmajski koncert Celjskega godalnega orke- stra, ki mu je dirigiral Nenad Firšt. V dokaj dobro zasede- ni dvorani je orkester nasto- pil v polni zasedbi in se pred- stavil z bolj ali manj sodob- nim koncertnim sporedom. Uvodna skladba hrvaškega skladatelja Dubravka Detonija i naslovom Pozabljene glasbe djub pestrosti v postavitvi po- lameznih stavkov ni posebej )repričala. Dirigent je poskr- bel za korektno izvedbo, tudi zvokovno je bil orkester zlit, nekoliko odmaknjen pa je bil vtis, da glasbeniki v izvedbi tudi podoživljajo. Tako je skladba izzvenela le kot dobra informacija iz zakladnice so- dobne hrvaške instrumental- ne glasbe. V drugi točki spore- da se je predstavil kot solist stalni violončelist orkestra opere SNG Ljubljana in Celj- skega godalnega orkestra Igor Švarc, ki je nastopil v koncertu za violončelo, harfo in orke- ster Lucijana Marije Škerjan- ca. Kot je naznačeno v pro- gramskem listu, je to v origi- nalu koncert za fagot in orke- ster, se pravi za solistični in- strument, ki je po zvokovni karakteristiki kar dosti razli- čen od violončela. V izvedbi bi bilo to vsekakor potrebno upoštevati, da ne bi bilo vsaj na nekaterih mestih porušeno zvočno dinamično razmerje med orkestrom in solistom. Le-ta je odigral svoj part muzi- kalno in s tehnično suvere- nostjo, ki jo pri njem že poz- namo. Po odmoru je bila na sporedu Ottorina Respigliija Tretja suita z naslovom Stari plesi. To je pač glasba, ki lahko zadovolji sleher- nega poznavalca koncertne lite- rature. Dirigent Firšt jo je skupaj z orkestrom podoživljal na naj- boljši možen način. Povezava z občinstvom je bila prepoznavna in orkester je s to točko končal svoj prvi uspešen nastop v svo- jem letošnjem abonmajskem ci- klusu. Z rahlo nestrpnostjo pa lahko pričakujemo že njihov na- slednji praznično obarvan novo- letni koncert. EG Časovne rane v Likovnem salonu Celje bodo v petek, 30. oktobra, ob 20. uri odprli razstavo del Aleksija Kobala, ki bo na ogled do 28. novembra. Aleksij Kobal (rojen leta 1962 v Kopru) je predstavnik mlajše, že uveljavljene generacije likovnih umetnikov. Dodi- plomski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost je zaključil leta 1986 pri profesorju Janezu Berniku, podiplomski Študij pa leta 1993 pri profesorici Metki Kraševec. Slovenske- mu občinstvu je znan po številnih samostojnih in skupinskih razstavah. V Likovnem salonu Celje bo poleg starejših razsta- vil tudi najnovejša dela. Spremno besedilo v katalogu je prispeval Uroš Zupan. AD Veliki mojster klavirja Celjsko glasbeno občinstvo bo v sredo, 4. novembra, ob pol osmih zvečer v Narod- nem domu moglo doživeti *Thunski glasbeni večer na tretjem abonmajskem kon- certu zavoda za kulturne prireditve. Tokrat je organizator pova- v goste enega velikih moj- ^rov klavirja,-Alda Ciccolini- doma iz Neaplja, ki je v jlomačem kraju študiral klavir ^ dirigiranje, bil že leta 1949 proglašen za »čudežnega otro- in se zaljubil v Pariz in francosko glasbo. Mnogi dirigenti so želeli so- delovati z znamenitim piani- pom, ki je v svoji karieri nizal Npeh za uspehom, snemal za ^^evilne diskografske hiše in Sostoval širom po svetu. Osta- eden redkih velikih moj- ^^fov klavirja, ki tudi po dolgi ^Movni karieri neumorno in z velikim žarom nadaljuje za- četo pot. O njem kot zanimi- vost še to, da je vitez častne legije, oficir narodnega reda za zasluge, komandant umet- nosti in literature ter dobitnik mnogih drugih priznanj. Leta 1972 je sprejel učno mesto na Pariškem konservatoriju in ta- ko odkril še eno svojo poklica- nost - za pedagoško delo na- mreč, ki mu je še vedno zvest. Aldo Ciccolini bo v prvem delu koncerta zaigral Pet sonat Domenica Scarlatija in ogleda- la Maurica Ravela, v drugem delu pa delo Clauda Debusyja, Preludiji -1. knjiga. Nadejati se je izjemen glasbeni večer, na katerem se bodo abonmajskim poslušalcem prav gotovo pri- družili še številni drugi ljubite- lji glasbe, oziroma skladateljev, katerih dela je Aldo Ciccolino izbral za celjski glasbeni dogo- dek. MP Sredi prostora v Kulturnem domu v Novi Gorici so v organizaciji Skla- da RS za ljubiteljsko kulturo in ZKD Nova Gorica minuli četrtek pripravili srečanje najboljših plesnih skupin Slovenije Sredi prostora '98. Predstavile so se izbrane slovenske plesne skupine in posamezniki, ki se ukvarjajo s sodobnim plesnim izrazom. Selektorica Andreja Obreza iz Ljubljane je iz bogate ple- sne produkcije (v Sloveniji re- gistrirano deluje 130 plesnih skupin) izbrala 9 najboljših, ki so se predstavili v dopol- danskem in večernem nasto- pu. Med njimi s Celjskega Ple- sni forum Celje, Studio za ples Celje in Švrkle iz Velenja, izbran pa je bil tudi Plesni atelje Sava Žalec, vendar pa se zaradi poškodbe plesalke Bar- bare Virant prireditve niso udeležili. Plesni forum Celje se je pod vodstvom Goge Stefano- vič-Erjavec predstavil s koreo- grafijami Ausencia (impresiv- no in senzibilno odplesal Boštjan Antončič), Sobane človeka (prepričljivo odplesa- la zmagovalca lanskega Opu- sa Tjaša Cepuš ih Boštjan An- tončič) in Manipulacija '98 (v odlični dramsko prepričljivi izvedbi Boštjana Antončiča in Polone Dolžan). Studio za ples Celje se je pod vodstvom Igorja Jelena predstavil s koreografijami Na...z...pri...pod...stol (v razi- grani izvedbi Mateje Flajs in Vojke Krevh), Comedia del Patatas (parodično, humori- stično izvedla Alja Jurak) in Ritual življenja (v dramatični izvedbi Aleksandre Vučko- vič). Švrkle iz Velenja pod vods- tvom Irene Gorogranc so se predstavile s koreografijo Pri- vid (zanimivo odplesale Urša Duplišak, Maja Gomboc, Ni- ka Herman, Maja Klančnik, Katra Kolšek...), s koreografi- jo Korak več za svoje pa v interpretativno močni izvedbi Velenjčanka Irena Gorogranc in Maja Fridl s Ptuja. GOGA STAFANOVIČ- ERJAVEC PRIREDITVE GLEDALIŠČE V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo jutri ob 19. uri uprizorili predstavo Mož za Zofijo, v režiji Francija Križaja. V torek ob 16.30 pa bodo za abonma Šolski center II Celje in v sredo ob 11.30 za Šolski center I Celje uprizorili predstavo Zasledovanje in us- mrtitev Jean-Paula Marata. V Kulturnem domu v Šent- jurju bo jutri ob 19. uri gosto- valo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane s komedijo Pod svobodnim soncem Pavliha, v režiji Toneta Partljiča. V Domu II. slovenskega ta- bora v Žalcu si lahko v pone- deljek ob 19.30 ogledate pred- stavo Mož, ki si ne upa, v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega. KONCERTI V Razstavnem salonu Piv- nice v Rogaški Slatini bo dre- vi ob 20. uri koncert flavtistke Lare Zunarič in pianista Adre- ja Goričarja. RAZSTAVE aeeaan]* 'g t paang wnnmiMiwi > uti^m Zgodovinski arhiv Celje va- bi danes ob 11. uri v 1. nad- stropje Muzeja novejše zgodo- vine, kjer so postavih razstavo z naslovom Prva svetovna voj- na v dokumentih Zgodovin- skega arhiva Celje. V Kulturnem centru Laško bo jutri ob 18. uri otvoritev razstave likovnih del akadem- skega slikarja Domna Slane. V mestni galeriji Riemer v Slovenskih Konjicah je do 15. novembra odprta razstava li- kovnih del slikarja Božidarja Ščurka. V Knjižnici v Šentjurju je na ogled razstava likovnih del Aleša Nežmaha. V Savinovem likovnem sa- lonu v Žalcu si lahko do 6. novembra ogledate likovna dela Ferda Mayerja. V knjižnici Gimnazije Ce- Ije-Center je do 6. novembra na ogled razstava del Petre Kačičnik. V Ipavčevi hiši v Šentjurju je slikarska razstava Karla Mehleta. V Galeriji sodobne umet- nosti je na ogled razstava ki- parke Dube Sambolec z naslo- vom »Devided Zones«. V Pokrajinskem muzeju si lahko do 15. novembra ogle- date razstavo Na grmado z veščami. V razstavnem prostoru Banke Velenje, d. d. ekspozi- ture Šoštanj ima dela razstav- ljena slikar Jože Svetina. V Osrednji knjižnici v Ce- lju je do 31. decembra na og- led razstava starih fotografij Žalca »Spomini še živijo«, v Levstikovi sobi pa je stalna razstava Življenje in delo Vla- dimirja Levstika. Muzej novejše zgodovine ima do 14. novembra na ogled razstavo »1. svetovna vojna v fondih Zgodovinskega arhiva Celje« in do konca leta tudi Slovensko zobozdravstveno zbirko. Otroški muzej ima do konca leta na ogled razstavo Hitreje, višje, močneje, v foto- grafskem ateljeju Josipa Pe- likana je razstava njegovih fo- tografij, v Starem piskru pa je na ogled razstava »Zatirani, a nikdar poteptani«. V Galeriji Zavoda za zdravstveno varstvo Celje razstavlja slikar Narcis Kantar- džič. Na Dobrni je razstava slik iz slikarskega Ex-tempora Dobr- na '98. V Razvojnem centru raz- stavljajo ustvarjalci Likovne šole Umbra, na Glavni pošti pa bo od 1. novembra naprej razstavljala Marinka Kerstian. OSTALO V Pokrajinskem muzeju, na Muzejskem trgu 9, poteka- jo od srede do petka vsak te- den do 14. novembra, od 15. do 16.30 in od 16.30 do 18. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure, delavnice za staro in mla- do z naslovom Kako postanem čarovnica? V času počitnic, to- rej danes in jutri je delavnica tudi v dopoldanskem času, to je od 9.3-0 do 11.30 ure. V Knjižnici v Šentjurju bo drevi ob 18. uri literarno glas- beni večer, v izvedbi Klarise Jovanovič in Vena Dolenca. V Ipavčevi hiši v Šentjurju bo v sredo ob 18. uri pogovor z nekdanjimi učenci Glasbene šole Šentjur. V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri ob 20. uri nastop Folklorne sku- pine in vokalnega seksteta Vi- gred. Ugasnil je Borštnik v Mariboru se je sinoči končal gledališki pomp, 33. Borštnikovo srečanje slo- venskih gledališč. Letošnji festival se je sicer začel z veliko manj blišča kot leta poprej, a je s predstavami, posvetovanji in okroglimi mizami znova dodobra raz- gibal mesto ob Dravi, ki živi zanj in z njim. Odprla ga je državna sekre- tarka Majda Širca, s predsta- vo pa Stalno slovensko gleda- lišče iz Trsta z igro Master class. Potem so se v minulih dneh vrstile • tekmovalne predstave slovenskih gleda- lišč, ki so se na festival uvrsti- le po izboru selektorja Vena Tauferja. Celjskega gledališča, lan- skoletnega dobitnika velike Borštnikove nagrade za Ukročeno trmoglavko, letos v tekmovalnem delu ni bilo. Na vprašanje zakaj, bi seve- da moral odgovoriti selektor. Zato pa so bili mnogi mne- nja, da bi se tako Svatba, kakor Nemir, celjski predsta- vi, s katerimi se je gledališče v Mariboru predstavilo v neuradnem delu, lepo poda- li tudi v tekmovalni pro- gram. Obe celjski predstavi sta bili v Mariboru, kjer je bila letos bera kar pestra, lepo sprejeti in dobro obiskani. Spomniti se velja, da je Svatbo, avtorja Rudija Šeli- ge, ki je tudi predsednik Borštnikovega srečanja, na celjski oder v minuli sezoni postavil umetniški vodja Matija Logar. Nemir, na Odrupododrom, Matjaža Zupančiča, pa je režiral Mi- le Korun, režiser, ki prav te dni, ko se je izteklo Borštni- kovo, slavi 70. življenjski jubilej. Celjsko gledališče je torej na Borštniku, ki je sinoči ugasnil reflektorje in zagrnil zastor, sodelovalo bolj v »olimpijskem duhu«, a se je zato okinčalo z najvišjo mož- no nagrado, Borštnikovim pr- stanom za življenjsko delo za igralca Janeza Bermeža, ki želi to priznanje in veselje deliti s celim ansamblom. O nagrajencu pišemo na strani 10. MP 10 INTERVJU Janez Bermež, Bučko za prijatelje >Rad imam gledališče!« pravi Janez Bermež, igralec SLG Celje in dobitnik Borštnikovega prstana Piše se leto 1962 in umet- niška sezona 1962/63, ko se igralski gledališki vrsti de- vetnajstih članov ansambla Slovenskega ljudskega gle- dališča Celje pridruži dvajse- ti igralec: mladi Janez Ber- mež, ki jo je z igralske aka- demije mahnil naravnost v celjsko gledališče. In mu os- tal zvest. V treh desetletjih in pol je vdihnil dušo 132 raz- ličnim likom, ki so ostajali v spominu tako strokovni kri- tiki kot občinstvu... Sinoči smo ga, prvaka celjskega gledališča, veseli in srečni z njim vred, tudi ganjeni, vide- li na odru mariborske Drame kot letošnjega dobitnika Borštnikovega prstana za življenjsko delo. Dosegel je umetniški vrh, cilja še ne, kajti igralec si želi večno igrati in se predajati bo- ginji Taliji... Janezu Bermežu, doma z Vrhnike, a sam pravi, da se čuti za pravega Celjana, čestitamo za nagrado, na kate- ro je lahko ponosno tudi me- sto Celje, prav tako tudi gleda- liška hiša in poklicni kolegi, »brez katerih nikoli in nikdar ne bi dosegel to, kar sem,« ni pozabil poudariti slavijenec tudi ob sinočnji podelitvi pr- stana... na Dan slovenskega igralca. Ko Janez Bermež govori o gledališču, o odru, o nastopih, o igralskem žaru, postane vznemirjen... Njegov glas, gib, masko katerega od likov po vaši izbiri, si boste, dragi bral- ci, lahko pričarali sami, skozi intervju z mojim in vašim dol- goletnim znancem. Začneva z nostalgijo? Kako hitijo dnevi, meseci in leta med enim in drugim likom, med enim in drugim Dne- vom igralca, gledališko sezo- no... če se zaziblješ v spomi- ne. Nagrada, Borštnikov pr- stan, ima svojo težo, je na nek način tudi breme. In pri- ložnost, da zavrtiš čas na- zaj... Res je! Ob takšni nagradi se igralec nehote ozre nazaj. Pr- vo, kar mi tale hip pade na misel za odgovor na tvoje vprašanje je, da sem pravza- prav poročen z gledališčem. Srečno poročen. Srečen. Zvest. In da se ne morem na- čuditi, da se je v teh malo več kot treh desetletjih in pol res nabralo toliko vlog in likov. Nikoli jih nisem štel. To je zame ob tej priložnosti skrbno opravil naš dramaturg Krištof Dovjak. In koliko predstav, ponovi- tev na domačem odru in na gostovanjih se šele skriva za vso to na videz preprosto in brezosebno statistiico! Koli- ko prahu je zdaj že leglo na prve like v tvoji karieri! Ti ga pomagam malo odpihniti... Popisala bi vse časopisne li- ste, če bi bila preveč sistema- tična. A z nekaterih kamenč- kov iz tega mozaika bom vsee- no skušal obrisati prah... ne da bi pri tem izbral najbolj ljube predstave, ker ostalim ne želim delati krivic. Vse so mi namreč ljube. Vse sem vse- lej z veseljem igral, se jim posvetil. Vsi moji junaki v tej dolgi vrsti 132 likov naj si bo- do prijatelji, si želim. Vse predstave, v katerih sem igral skupaj s kolegi, so zame na nek način nepozab- ne. Tako kot na primer na začetku moje kariere Dragi lažnivec, pa Za narodov bla- gor, Hlapci, Kralj Ojdipus, Za- res čuden par, Deseti brat, Ne- pokopani mrtveci, Veronika Deseniška, Romantične duše, Perpetum mobile, Zojkino sta- novanje, Igrajte tumor v glavi. Pohujšanje v dolini Šentflor- janski, Salemske čarovnice. Gospod Puntila in njegov hla- pec Matti, Tosca, Tri sestre, Lepa Vida, Prevzgoja srca, Amadeus, Striček Vanja, Za narodov blagor. Stavbenik Solnes, Kar hočete. Sonata strahov. Zgrabite Sganarela, Opera za tri groše, Volpone, Hlapci, Čakajoč na Godota, Črna komedija. Namišljeni bolnik, Herman Celjski, Vero- nika Deseniška, Skušnja ali kaznovana ljubezen, Gorgo- nin dar. Eksplozija spomina, Pigmalion... Minister v škrip- cih, Zasledovanje in usmrtitev Jean Paula Marata... In že sem naredil krivico mnogim pred- stavam, ki jih nisem naštel... Živiš za ta svoj svet gleda- lišča, luči, junakov in vem, da se sicer v politiko ne vpletaš. Se pa politika v gledališče, v zadnjem času s prav vročimi odločitvami o obstoju sloven- skih gledaliških hiš. To te pa najbrž boli, jezi... Odnos dr- žave do kulture. Zelo sem bil vznemirjen, ko sem izvedel, da je bil v Držav- nem zboru sprejet zakon, po katerem naj bi se kultura fi- nancirala iz občinskih bla- gajn. Na mesto, kot je Celje, ki ima toliko kulturnih ustanov, ne more pasti vse breme fi- nanciranja. Te ustanove so ko- nec koncev tudi nacionalnega pomena, ne samo občinskega. Zakon je šel v predpočitniš- kem času kar preveč tiho mi- mo nas. Polde Bibič, ki se mu je upiral, je bil preshšan. No, malo sem vendarle potolažen, ko sem izvedel, da so zdaj (če le ni prepozno), župani Nove Gorice, Ptuja in Celja vendarle dali ta zakon še enkrat v pre- sojo na Ustavno sodišče, ker je sprejeti zakon v opreki z našo Ustavo. Celjskemu gledališču je nekoč že tako trda predla, da je bilo tik pred zaprtjem, pa se na srečo to ni zgodilo. Bilo je tudi v zvezi s podob- nim načinom financiranja. Pa smo se izvlekli in upam, da nas tudi zdaj ne bodo pustili utoniti. V svoji karireri si delal pod mnogimi umetniškimi vodji in upravniki. Imaš na katere- ga od njih še posebej lepe spomine? V prvi vrsti na Bojana Stiha. Mislim, da je bilo to še pose- bej ustvarjalno in srečno ob- dobje za naše gledališče. Bo- jan Štih je imel nekaj izjemnih sposobnosti, med njimi sem cenil predvsem to, da je znal reprezentirati Slovensko ljud- sko gledališče Celje, tedaj še v skupnem jugoslovanskem prostoru. Hodili smo na mno- ge festivale in gostovanja, po- birali nagrade. Zdaj ostaja za potrditev igralca in gledaliških hiš v državi Sloveniji le tradicio- nalno, letos je bilo že 33., Borštnikovo srečanje. V zad- njih sedmih letih na področ- ju komedije še precej mlajši festival, Dnevi komedije, ki ste si ga zamislili v celjskem gledališču. In na tem mestu naj se ne pozabim spomniti, da si iz drugih Dnevov ko- medije, iz predstave Črna komedija (na fotografiji), iz- šel kot »žlahtni komedijant« in da si bil naslednje leto »žlahtni predsednik« žirije Dnevov komedije! Kakšno je tvoje mnenje o komediji nasploh? Spet dobiva mesto, ki ji gre in ki ji je bilo nekoč po krivici odzveto in zato sem toliko bolj vesel odločitve našega gleda- lišča, da je prevzelo organiza- cijo festivala, ki dobiva težo konec koncev tudi po »žlaht- nosti« nagrad. Kar zadeva moj odnos do komedije, bom po- vedal že izrabljeno frazo, ki jo bo vsak kolega potrdil, na- mreč, da je dobro komedijo težko študirati, često težje igrati od drugih zvrsti in jo težje obnavljati, saj se mora zgoditi vse do potankosti tako, kot je bilo naštudirano... si- cer... Vsako predstavo je treba do potankosti naštudirati, vsak lik razčleniti na koščke. ga sestavljati, dokler ni po tvo- ji meri in popoln... ...skoraj tako kot bi to po- čel kot psihiater. Saj si se sprva hotel zapisati prav psi- hiatriji. Preden si odšel na igralsko akademijo si nare- dil že dva letnika medicine, to je morda manj znano dejs- tvo o tebi. Zakaj... ...ker so kmalu prišle na vr- sto secirne vaje... kri... in ker sem se odločil, da bom raje sestavljal psiho umišljenih li- kov, ki jih bom igral, kot pa da bi kot psihiater brskal po du- šah ljudi. In ker smo se kot otroci na vasi često igrali »gle- dališče pod kozolcem«, je ta želja najbrž potem tako silovi- to privrela na dan, da je preteh- tala prvo odločitev. Zdaj vem, da sem se prav odločil! Doma si s Cankarjeve Vrh- nike. Imaš zato do Cankarja, ki ste ga v celjskem gledališ- ču kar veliko igrali, poseben odnos? Imam. Saj me je povsod ob- dajal in mi tudi res »leži«. Kaj sanjaš, ko rojevaš v se- bi nov lik? Kaj razmišljaš o tem liku, ko se sprehajaš ob' Savinji z »lepo dalmatinko na vrvici«? Vloga, ki jo sprejmeš v gleda- lišču, nastaja, se rojeva, 24 Uf na dan. Tudi sanjam o njej, Sprehode z mojo psičko, dal matinko, pa imam nadvse rad, ker me sprostijo. In prav imaš; tako memoriram vloge, tekst, treniram možgane. Ponavlja- nje je namreč mati znanosti, pravi stari latinski rek. Vloga mora biti prepojena s teboj in na povelje sredi noči jo moraš gladko znati. Potem sedi. Za velike vloge imam najraje, da sta mi na voljo vsaj dva meseca za študij. Tisti dan, ko igram neko predstavo, se začnem z njo ukvarjati in nanjo misliti že zjutraj. In šele, ko jo odigram, lahko mislim na drugo. Kakšno je bilo jutro, ko ti je predsednik Borštnikovega srečanja. Rudi Šeligo, po te- lefonu sporočil, da si letošnji dobitnik prstana? Vrglo me je s postelje. Njego- vo sporočilo je bilo sila uradno, v meni pa se je naselilo vese- lje... povedal sem Jelki, svoji življenski družici, potem pa me je že prešinilo. Govor! Nekaj bom moral reči, ko bom stal na odru... In je spet zorelo v meni. Saj veš, da igralci nismo znani po tem, z izjemo, da bi bili tudi dobri pisci. Med drugim sem si v prvi vrsti zabeležil stavek: »...zahvaliti se moram vsem ko- legicam in kolegom, ki so bili in so še vtem času člani SLG Celje, in ki so pojem ansambelske igre... Če bi bil postavljen pred dilemo, začeti znova, bi preho- dil isto pot.« Ta pot je tlakovana s številni mi kamenčki, ki jih je posebe za naš časopis odbiral, polagaj in sestavljal Janez Bermež, le tošnji dobitnik Borštnikovega prstana. Zvest celjskemu gle- dališču. Čeprav je bil tudi čas, ko je želel prestopiti v drugo hišo, v prestolnico, a je danes vesel, da se to ni zgodilo. Kajti, igralec mora rasti, se oblikova- ti, se gnesti v eni igralski druži- ni. Tekanje za vlogami iz ene v drugo gledališko hišo, ne da kje poženeš korenine, dolgo- ročno ne rodi sadov, polaga na dušo mlajšim kolegom! Še zdaleč nisva napaberko- vala vsega, kar sva želela po- vedati občinstvu, bralcem. Na primer to, da je Janez Bermež nastopil tudi v nekaj filmih: Na klancu, spet Cankar torej, Idealist, tudi Ivan Cankar, pa Nasvidenje v naslednji vojni, kjer je Janez Bermež igral ko- misarja. Film smo videli tudi na Tednu domačega filma. Ja- nezu je ostal bolj v spominu po tem, da je tedaj zapustil premierno projekcijo filma- žalosten, ker so skoraj polovi- co njegove vloge na zahtevo tedanje Zveze borcev izrezali, ker se ni strinjala z vsebino. »Tudi zato imam raje gleda- lišče!« Preprost stavek, ki po- ve vse. Janez Bermež, Bučko za prijatelje, se je ob tem kd otrok prešerno, od srca in n;! ves glas zasmejal, si natakni' svojo značilno čepico na gl^' vo, srebnil požirek vina, s ka' terim smo mu nazdravili i" odšel - razmišljat ob Savinjo" koščkih, ki sestavljajo igral- ca...? O teži prstana? Tega p^^ ne bomo nikoli izvedeli. Zato. Naj se sveti Borštnike'' prstan, Janez! MATEJA PODJEJ Foto: JANI ŠTRA^^ Celjan Janez Bermež s Cankarjeve Vrhnike. Komedija je resna stvar, tudi, če je črna. NASI KRAJI IN UUDJE 11 Doživetja s črne celine v celjskem pubu Colum- (,us so prejšnji petek gostili jonjo Porle, po rodu Pre- boldčanko, ki sedaj živi v Oxfordu, znana pa je pred- vsem kot velika ljubiteljica in raziskovalka afriških de- žel. Svoja doživetja s črne celine je Sonja Porle opisala v dveh Icnjigah. Prva, Črni angel va- ruh moj, je pred kratkim izšla že v tretjem ponatisu, knjiga pa je prejela tudi nagrado Zla- ta ptica in bila označena kot »knjiga, ki je za slovensko sez- nanjanje z afriško kulturo na- redila največ«. Druga knjiga Sonje Porle pod naslovom »Barva črne čokolade« pa je pred kratkim izšla pri založbi Beletrina, v njej pa so zbrani članki in prispevki o Afriki, ki jih je Sonja Porle v zadnjih letih objavljala v slovenskih časopisih. Med prijetnim klepetom z Alešem Čarom iz založbe Be- letrina, je Sonja Porle slikovito opisovala svoje afriške izkuš- nje in doživetja, spregovorila o afriški kulturi in glasbi ter prebrala nekaj odlomkov iz svoje nove knjige, katere pred- stavitvi lahko prisluhnete tudi v petek, 30. oktobra ob 18.uri v žalski knjižnici, kjer bo sku- paj s Sonjo Porle svojo novo knjigo z naslovom »Nasmej se mi s poševnimi očmi« pred- stavljal tudi Žalčan Mare Cest- nik. NMS Zdravi gimnazijci ; I. gimnazija v Celju, ki letos praznuje 190 let, se je spomla- di vključila v mrežo zdravih šol. V petek je tako pripravila (dan zdrave šole z 21 različnimi delavnicami. Vsako tromeseč- je nameravajo izpeljati podob- ne dneve, sicer pa je veliko tem o zdravi šoli vključenih že v obvezne izbirne vsebine: krvo- dajalstvo, šola dobre drže in tretja ura športne vzgoje, ki se odvija izključno v naravi. V eni od delavnic so predstavi- li prostovoljno socialno delo na šoli, pri katerem sodeluje okoli 80 dijakov, večinoma deklet. Med mladimi je veliko sočutja in dobrote in vsako leto se v prosto- voljno socialno delo vključi veli- 1(0 prvošolcev. S terh si pomaga- jo graditi samopodobo, z do- brim delom postanejo socialno inteligentnejši, to pa je lastnost, h je vedno bolj cenjena v svetu. Ob okrogli mizi o drogah so s pomočjo predstavnika policije in župnika govorili o tem, kako se jih ubraniti, kako pomagati prijatelju, ki je zabredel v težave, kako ravnati, če vidiš preproda- jalca... Ob tem so poudarili, da mladi v Celju še vedno nimajo prostora, kjer bi se lahko zbirali in se kulturno ter športno udejs- tvovali. V likovnih delavnicah so na izviren način predstavili zemljo, vodo, ogenj in zrak. V treh delav- nicah o zdravi prehrani pa so govorili o kruhu, jabolkah in mleku in s pomočjo Klasja, Slo- ma in Mlekarne Celeia izdelke tudi poskusili. Ogledali so si to- varne Etol, Cinkarno in Pivovar- no Laško. Pripravili so delavnice o zdravju v družini, o fizikalnih povezavah z zrakom in o upora- bi polarja v vrhunskem športu. V sejni dvorani Golovec pa je o motivaciji in sproščanju preda- val znani športni psiholog dr. Matej Hišak, ki je poudaril po- men pozitivnega razmišljanja. S Fakultete za šport je prišla tudi dr. Meta Zagorc, ki je vodila delavnico sproščanja. Za razgi- bavanje ob živahni glasbi so po- skrbeli pri aerobiki, za dobro držo pa v posebni šoli. NINA NAPRET Indijec spet v Celju Na povabilo Ane Vovk Pez- dir iz Harlekina, šole za ple- sno vzgojo, klasični balet in sodobni ples bo v Celju takoj po počitnicah, med 2. in 6. novembrom spet poučeval Ujwal Bhole. V Harlekinu pripravljajo dva tečaja; z mlajšimi učenci v starosti od devetega do dva- najstega oziroma trinajstega leta bo Ujwal Bhole, poklicni Bharat-Natyam umetnik, delal od ponedeljka do petka med 13. in 14.30 uro, s starejšimi. srednješolci in študenti, pa od ponedeljka do srede med 18. in 19.30 uro. Oba tečaja bosta v baletni dvorani Gimnazije Celje-Cen- ter, podrobnejše informacije oziroma prijave za tečaj za vse, ki jih zanima indijski tra- dicionalni ples (ne glede na plesno smer, v kateri že pleše- jo), nudi Ana Vovk Pezdir po telefonu 453-656. Ujwal Bhole je v Celju že poučeval, sicer pa je indijski plesalec, ki je diplo- miral ples na univerzi v Bom- bayu in se učil pri številnih znanih učiteljih tega plesnega stila v Bombayu in Madrasu ter indijski tradicionalni ples s svojimi nastopi ponesel sirom sveta, doslej že sodeloval tudi s številnimi skupinami gleda- liških igralcev, plesalci jazza, skupinami, ki se ukvarjajo z jogo ter med drugimi tudi s plesalci Marte Graham. IS Priznanja dijakom Prejšnji teden je "Riristična zveza Slovenije podelila priznanja najboljšim dijakom gostinskih in turističnih srednjih šol. Z našega ombočja so jih prejeli Klavdija Krebs iz Meliš pri Mozirju, Rene Rakovnik iz Celja in Terezija Pukšič iz Velenja, vsi dijaki celjske Srednje šole za gostinstvo in turizem. BJ K sreči samo vaja Prejšnjo sredo so gasilci prostovoljnega gasilskega društva Parižlje-Topovlje pripravili gasilsko vajo polzelskega sektorja. Sodelovalo je preko 60 članov iz osmih ekip. Izbrani objekt je bil kovinooprema v Parižljah. Ob 16.15 je zatulila sirena. Gasilni avtomobili so pripeljali eden za drugim. Vse je potekalo precej hitro, saj je bila vaja zaključena v dobrih petnajstih minutah. Organizatorji so bili z izvedbo vaje zadovoljni, kar pa ni bilo najbolje, bo pokazala analiza in to bodo poskušali naslednjič izboljšati. K. B. Govorili špansko, kuhali slovensko... Minuli vikend je bilo v Zrečah živahno, saj so bili domači taborniki rodu Zele- na Rogla gostitelji vseh Slo- vencev, ki se bodo udeležili devetnajstega svetovnega srečanja tabornikov in skav- tov. To srečanje, ali Jambo- ree, bo konec decembra in v prvi polovici januarja v Čilu. Vodja slovenske odprave Emil Mumel je povedal, da se je v Zrečah zbralo kar 279 slovenskih udeležencev Jam- boreeja. Ta beseda izvira iz jezika enega indijanskih ple- men in pomeni v prevodu gla- sno, hrupno in veselo prazno- vanje; to pa srečanje v Čilu prav gotovo bo. »Tam bo na enem prostoru petintrideset tisoč skavtov in tabornikov, le iz naše države jih je skoraj tristo. (Od tega je sedemind- vajset odstotkov iz Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, ostali so člani Ta- borniške organizacije). Na srečanju v Zrečah smo razde- lili opremo, odgovorili na vprašanja udeležencev, se do- govorili in pripravili na pred- stavitev Slovenije v Čilu, učili smo se španščino, okrasili raglje, ki jih nesemo s seboj, da bo res hrupno in glasno, ko jih bomo uporabili. Seve- da pa smo srečanje izkoristili tudi za medsebojno zbliževa- nje, čeprav se vsi med sabo že poznamo od prejšnjih sre- čanj, ki so bila v Postojni in v Bakovcih. Pa še v kuhanju slovenskih jedi smo se preiz- kusili, da jih bomo na Jambo- reeju ponudili udeležencem iz drugih držav,« je še dejal Emil Mumel. Z.K. Lovci lovcem Lovska zveza Slovenije je na pobudo Zveze lovskih družin Nova Gorica v mese- cu maju sprožila vsesloven- sko akcijo med slovenskimi lovci za pomoč lovcem, pri- zadetim ob potresu v Posoč- ju. Tej humani akciji se je pridružila tudi Savinjsko- kozjanska zveza lovskih družin Celje, katere člani so zbrali 1.251.000 tolarjev. Minulo soboto so najbolj prizadetim lovcem ta sreds- tva razdelili. Prejeli so jih lovci v Trenti, ki jim je po- tres tako poškodoval hiše, da jih morajo porušiti. Pri razdelitvi denarja so bili po- leg predstavnikov Savinjsko- kozjanske zveze lovskih družin Celje prisotni še predstavniki Zveze lovskih družin Nova Gorica, pred- sednik Lovske zveze Slove- nije ter predstavnika me- dobčinskega odbora RK Tol- min in občine Bovec. ZDRAVKO MASTNAK Z vinom do dveh štipendij Sinoči, v sredo, so v pro- storih Radia Rogla v Slo- venskih Konjicah slovesno podpisali še dve enoletni pogodbi o štipendiranju, ki so ju omogočili kupci po- sebne polnitve vina Zlatega griča na dražbi ob zaključ- ku IV. likovnih prijatelje- vanj. Organizacijski odbor ko- njiških likovnih prijatelje- vanj je letos med številnimi prošnjami izbral za štipendi- jo študenta filozofije in teo- logije Aleša Mrzdovnika in študentko Akademije za li- kovno umetnost Petro Plav- čak. Za štipendije se je v fondu zbralo 600 tisoč tolar- jev. Slovesno podelitev šti- pendij so pripravili skupaj lokalna medija Radio Rogla in časopis Novice ter naj- večji pridelovalec vina s te- ga območja. Zlati grič. Pri- reditev so pripravili na za- četku treh dnevov vina in pr- šuta. Do vključno petka bo namreč v vinski kleti Zlatega griča in v Mesariji Strašek v Slovenskih Konjicah posebno ugodna ponudba vina in pršu- ta. MBP Popravek v članku Tajnica je danes su- per ženska, objavljenem 22. ok- tobra na strani 7, smo predsta- vili Dragano Jusupovič in zapi- sali, da je predsednica Zveze klubov tajnic Slovenije. S te funkcije je v času od intervjuja do objave odstopila in do obč- nega zbora in novih volitev pri- hodnje leto februarja opravlja naloge v.d. predsednice Maca Svetlič, tajnica glavnega direk- torja IBE Ljubljana, na tel. št.: 061/1776-168, med 10. in 14. uro. Otroški parlament o medijih Na letošnjem občin- skem otroškem parlamen- tu, ki bo v sredo, 4. no- vembra ob 11. uri v Narod- nem domu v Celju, bodo predstavniki osnovnih šol celjske, štorske in vojniš- ke občine ter srednješolci razpravljali o vplivu me- dijev na otroke. To temo so si mladi par- lamentarci izbrali na lan- skem parlamentu, ko so go- vorili o nasilju, sklepe z letošnjega padamenta, ki se ga bodo udeležili tudi šolski in strokovni delavci ter predstavniki vseh treh občin, pa bodo izvoljeni poslanci posredovali pred- stavnikom drugih sloven- skih občin na državnem otroškem parlamentu, ki bo čez dober mesec v Ljub- ljani. NMS 12 NASI KRAJI IN UUDJE Vsak dan na istem mestu Malo jih je takih, ki zače- njajo dan z vedrini obrazom in smehom na ustih. In ni jih veliko, ki odsevajo dobro vo- ljo na delovnem mestu že od pol šeste ure zjutraj pa vse tja do treh popoldne. Vsak dan je na istem mestu, na nekaj kvadratnih metrih de- lovne površine. To delovno mesto je prodaj- ni kiosk, ki stoji pred Zamor- cem v Celju. Tam je kot proda- jalka zaposlena Ivana Požlep iz Podšmihela v Laškem, ki vsakomur, ki se ustavi pri njej, ponudi dobrodošlico v obliki nasmeha, toplega pozdrava. Tako je že polnih petnajst let in tako bo do dne, ko se bo upokojila. »Rada sem med ljudmi, zato me je že kar strah, ko bo treba čez nekaj let v penzijo,« pravi. Najbolj je zadovoljna takrat, ko je okrog kioska gneča, ko se je treba urno zasukati in stranke po- streči v čim krajšem času. Ker je plačana po prometu, je gne- ča zanjo tudi boljši zaslužek. Ob pol šestih se začne njen delovni dan, tudi ob sobotah. »Takrat pozdravim svoje prve kupce, ki so praviloma moški, po šesti uri pa večinoma žen- ske in srednješolci, ki so na poti v službe oziroma šole. Veliko je med njimi stalnih strank, za katere že vnaprej vem, kaj bodo kupili, saj do- bro poznam njihove interese in jih lahko sproti opozarjam na novosti, ki vsakodnevno prihajajo na trg časopisov in revij. Ob nakupih z njimi na kratko pokramljam, se kdaj pošalim in jim zaželim lep dan, povprašam, kako je kaj z zdravjem,« nam je Ivana Pož- lep pripovedovala, ko smo jo zmotili med delom. V kiosku, ki je ves obložen s tistim, kar prodaja, pa se je zato v tej škatlici komaj mogoče obrača- ti, je najbrž pozimi hladno in poleti vroče, smo jo pobarali. »Tu notri je vse leto prijetno, saj me pozimi greje električna pečica, poleti pa se tudi da zdržati.« Zanimalo nas je, kdaj si vzame čas za predah, malico. »Veste, jaz si pol ure za malico ne morem vzeti. Ne morem si dovoliti, da bi šla moja stranka mimo kioska, ker bi zagledala listič z napi- som - sem na malici. Na tak način bi jih veliko izgubila, zato pomalicam kar vmes, ko je krajše delovno zatišje. Sicer pa počitka sploh ne pogrešam, saj pri tem svojem delu neiz- merno uživam.« O prodaji je v nadaljevanju tekla beseda. »Izbira je pri meni zares velika in ljudje to dobro vedo. Proda- ja pa se v zadnjem času ni zaskrbljujoče zmanjšala, ljud- je so navajeni, da vsak teden kupijo Jano, Nedeljca, Novi tednik ali vsak dan Delo, Slo- venske novice. Večer... Tudi mesečno periodiko kupujejo, saj imajo moje stranke različ- ne interese, od mode in raču- nalništva do zdravstva in raz- nih alternativnih ved. So pa revije res drage in prav na hitro lahko katera izgine z zu- nanje police, če nisem dovolj pozorna,« je povedala, in do- dala, da so v »njen« kiosk tudi že vlomili in ga okradli, sama pa se ni nikoli znašla v kakšni neprijetni situaciji z neprijet- no osebo. Nad dejstvom, da se prodaja cigaret, kljub obča- snim podražitvam in protito- bačnim akcijam, ni zmanjšala, pa ni prav nič navdušena, zla- sti ne zato, ker po cigaretah na veliko segajo mladi ljudje. Je pa zdaj izredno poskočilo povpraševanje po cigaretah z oznako »lahke« in »ultra lah- ke«, smo še izvedeli od Delove prodajalke Ivane Požlep, ki ji dobra volja in optimizem spremljata od jutra do večera. Dobra volja in smeh pa sta, hvalabogu, nalezljiva. »Če k meni pride kupec, ki je slabe volje, gre od mene zagotovo bolje razpoložen,« je še navr- gla Laščanka, ki jo tudi sokra- jani poznajo kot dobrovoljne- ga človeka. Ko pride domov, jo čaka kup gospodinjskih opravil, treba je urejati vrt, negovati rože, se ukvarjati z brajdo, sadnim drevjem... in spet to počne z eno samo dobro voljo. Če se kdaj od kod prikrade žalost, jo zadrži zase in jo kar hitro odpravi s svojimi narav- nimi pripomočki - optimiz- mom, smehom in življenjsko radostjo. MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIČ S srečanja gasilskih veteranov, ki je bilo v dvorani Doma krajanov na Gomilskem. Srečanja, posvetovanja, vaja v mesecu požarne varnosti se je na območju Gasilske zveze Žalec, ki združuje kar 40 prostovoljnih gasilskih društev, zvrstilo več aktivnosti. Na Gomilskem so se srečali veterani CZ Žalec. Zbralo se jih je več kot 230, dvaindvajsetim pa so podelili priznanja Gasilec - veteran. Več sto mladih gasilcev pa se je zbralo na srečanju v Braslovčah, v petek zvečer pa so imele svoje srečanje v Grižah gasilke. Osrednja vaja ob mesecu požarne varnosti je bila v soboto s preizkušnjo zvez sistema Zare, operativne sposobnosti in seznanitev z dejanskim stanjem požarne ogroženosti ter preizkusom hidrantnega sistema v SIP Šempeter. V vaji, ki je po besedah poveljnika GZ Žalec dobro uspela, je sodelovalo dvesto gasilcev sektorja Šempeter ter osrednje enote v GZ Žalec. T. T. Bistričani v jaslice V Bistrici ob Sotli so prejšnji teden slovesno odprli prenovljeni ter delno povečani otroški vrtec. Posebna pridobitev je jaslični oddelek, saj so prej sprejemali le starejše otroke. Med obnovo prostorov so se lotili tudi garderobe in strehe ter poskrbeli za novo pohištveno opremo. Gre za naložbo v okvirni vrednosti 11 milijonov tolarjev, ki jo je v celoti financirala občina Podčetrtek. V jaslicah je 11 otrok, vseh v. vrtcu pa 44. Obenem so predali namenu posodobljeno učilnico bistriške ^ šole za pouk kemije, biologije in fizike. Investirali so s pomočjo sredstev amortizacije, s katerimi razpolaga šola. BJ Uspešni žalsici invalidi Društvo invalidov Žalec je bilo ustanovljeno pred deve- tindvajsetimi leti, vanj je včlanjenih dva tisoč rednih in tisoč tristo izrednih čla- nov. Kot je na občnem zboru društva ugotovil predsednik Vlado Jager, dobro sodeluje- jo z zvezo društev invalidov, športno zvezo in tudi z Rde- čim križem Žalec. Kot vsako leto so ob mednarodnem dne- vu invalidov pripravili izlet za težke invalide, pa tudi tekmo- vanje v namiznem tenisu, pi- kadu in šahu. Lani so podelili več kot 40 enkratnih denar- nih pomoči svojim članom, petnajstim članom so omogo- čili zdravljenje v zdravilišču, redno pa obiskujejo svoje čla- ne na domovih in v bolnišni- cah. Na občnem zboru so opozo- rili tudi na vrsto problemov, ki tarejo invalide. Med njimi je zdravstveno varstvo, neureje- ni dostopi do raznih ustanov zaradi arhitektonskih ovir in podobno. Kljub težavam osta- jajo invalidi optimisti. Zelo ak- tivni so športniki, ki so se v Šahu- uvrstili na državno pr- venstvo v Murski Soboti. Inva- lidi so zelo hvaležni svojim poverjenikom za njihovo delo v vsaki krajevni skupnosti. Pohvalijo se lahko tudi z de- lom komisije za šport, ki jo vodi Leon Bevc, z organizacijo izletov pa se največ ubada Ve- ra Orlovič. Na občnem zboru so sprejeli finančni načrt, ki pa je zaradi pomanjkanja de- narja zelo okrnjen. Zato so še posebej hvaležni vsem, ki so jim doslej kakorkoli finančno pomagali. T. TAVČAR Ljubezen, dobrota, delavnost in poštenost Ljubezen, dobrota, delav- nost in poštenost so bile mo- to skupnega življenja Franca in Helene Lončar iz Galicije v žalski občini. To so bile tudi vrline, ki so jima poma- gale skozi petdeset let skup- nega življenja vse od daljne- ga 23. oktobra 1948, ko sta še rosno mlada - Francu je bilo 20 let, Heleni pa samo 16, sklenila zakonsko zvezo. Že takoj je bil mladi par po- stavljen na preizkušnjo, saj je moral Franc za 3 leta na služenje vojaškega roka, medtem ko je Helena, ki bi se pravzaprav še lahko igrala, z vso resnostjo prevzela svoje zakonske dolžno- sti, že ob letu pa tudi materin- ske, saj se je rodil sin Franci. Kako zelo se je takrat ubadala s finančnimi in drugimi težavami, bi danes najbrž težko-povedala. Sin je mladi ženi pomagal pre- bresti samoto in, ko se je mož jeseni leta 1951 vrnil z vojske, sta uspela najti stanovanje v Ce- lju. Tam je na svet privekal drugi otrok, hčerka Tatjana. Leta so tekla, bilo je veliko stisk in težav, ki so jih lajšali drobni trenutki sreče, tako da zakona ni omajalo ničesar. Leta 1968 pa so dobili še tretjega otroka, sina Denisa. Najstarejši je bil že na služenju vojaškega roka, hčerka pa že izučena za prodajalko. Mali Denis je za vse družinske člane pomenil pravi sonček sreče, ki je starša ohra- njal čila, zdrava in mladostna. V Galicijo se je družina pre- selila leta 1980, ko je bila do- grajena hiša, v kateri živita še danes. Čeprav izhajata iz raz- hčnih koncev, Franc se je rodil v Srebreniku pri Bistrici ob Sotli, Helena pa v Celju, sta Galicijo in njene prijazne ljudi vzljubila in tukaj sta srečna. kot bi bila v svojem rojstneiT kraju. Zlatoporočenca si želi; ta, da bi njun dom ostal tudi dom njunih otrok in treh vnU' kov, saj sta v njegovo izgrad- njo vložila veliko svojih moČ'; Obred zlate poroke je v sobi Rista Savina v Žalcu opravi' Marjan Žohar. T. TAVČAi^ Zlatoporočenca Helena in Franc Lončar. NASI KRAJI IN UUDJE 13 Posodobitev čistilne naprave V^ soboto dopoldne je bila pri čistilni napravi v Kasazah pfi Petrovčah krajša slove- iiiost, s katero so uradno svo- jemu namenu predali novo naložbo v okviru dograditve ju posodobitve te naprave. O novem sistemu vnosa kisi- ka, ki je energetsko manj po- jaten in zadošča za obremeni- tev čistilne naprave do 35 tisoč pE (populacijskih enot), sta ipregovorila direktor Javnega (omunalnega podjetja Žalec Matjaž ZakonjŠek in vodja či- stilne naprave Polona Barič, o pomenu te investicije in priza- jevanjih občine Žalec za reši- :ev problema preobremenjeva- jja čistilne naprave pa župan ililan Dobnik. Čistilna naprava je bila zgraje- ja leta 1986, delovati pa je zače- la leto dni pozneje. Pred približ- no petimi leti se je zaradi preo- bremenjenosti začel v njeno okolico širiti hud smrad in zato je bilo potrebno čim prej začeti z dograditvijo naprave. Delovanje naprave je bilo moteno pred- vsem ob tako imenovanih koni- cah, ko zaradi premajhne zmog- ljivosti ozračevanja v aeracij- skem bazenu odplake niso bile predelane, oziroma blato stabili- zirano. Vrednost naložbe v nov sistem aeracije s talnim vpihava- njem je 45 milijonov tolarjev, sredstva pa so bila z dovolje- njem države zagotovljena iz ob- vezne republiške ekološke takse za obremenitev voda. Novo pri- dobitev je blagoslovil petrovški župnik Miran Cocej. T. TAVČAR Proč z umazanijo Na celjskem območju smo lahko po objavi končnih rezultatov letošnje akcije Moja dežela - lepa, urejena in čista zadovoljni. Turistična zveza Slovenije je prejšnji teden objavila, da so med najlepšimi Velenje, Slovenske Konjice, Laško, Mozirje, Braslovče... V omenjenem projektu je vsak kraj v letu dni ocenjen kar dvakrat. Z njim želi Turistična zveza prispevati k lepšemu videzu Slovenije, kjer je seveda nujno še veliko postoriti. Tudi v Velenju, ki se je med »večjimi mesti« uvrstilo na 2. mesto ter v Slovenskih Konjicah, ki so na 1. mestu med »srednjimi mesti«. Med »manjšimi mesti« ter »izrazito turističnimi kraji« žal ni imen z našega konca, med »turističnimi kraji« pa je na 2. mestu Laško. Med »izletniškimi kraji« je na L mestu Mozirje, med »hribovskimi kraji« ni naših vasi, med takoimenovanimi »drugimi kraji« pa so na 1. mestu Braslovče. Med tremi najurejenejšimi v državi prav tako ni nobene osnovne ter srednje šole s Celjskega. Drugače je s kampi, kjer sta v II. kategoriji na 3. mestu Atomske tophce ter v III. kategoriji Dolina Prebold. BRANE JERANKO Preteklost in sedanjost si podajata roke Med mnogimi mejniki, ki io zaznamovali šolstvo v )reteklosti, je bila pred leti ;radnja in odprtje nove šole Žalcu. Čeprav je stavba sta- a že 20 let, jo še vedno ime- lujejo »nova šola«. Odprtje nove šole je bil pred iO leti velik dogodek za mesto, jradili so jo z občinskim samo- irispevkom. Takrat je bilo na ioii 22 oddelkov, oziroma 663 učencev. V dvajsetih letih je ime- la šola štiri ravnatelje, na njej pa je poučevalo 130 učiteljev. Kaj vse se je na šoli dogajalo v teh dvajsetih letih, so prika- zali na razstavi, ki jo je odprl Janez Meglič, ki je bil takrat predsednik režijskega odbora za gradnjo šole. Na osrednji prireditvi, ki je bila v Domu II. slovenskega tabora, so za moto izbrali misel: Preteklost in se- danjost si podajata roke. Na njej je govoril najprej sedanji ravnatelj Adi Vidmajer, nato pa žalski župan Milan Dobnik. V programu so sodelovali že uve- ljavljeni nekdanji učenci te šo- le in nekdanje učenke, ki da- nes učijo na žalski šoli. Izdali so tudi posebno šolsko glasilo. V sedmih letih ravnateljeva- nja Adija Vidmajerja so že vid- ne prezgodnje sledi dotrajano- sti objekta. Zato so morali ob- noviti nekatere učilnice, nare- diti novo streho, dograditi dve novi učilnici in podobno. T. TAVČAR Utrinek z razstave. Grozi Icoruzni hrošč Pridelovalcem koruze, ki je v naši državi najpomem- bnejša poljščina, grozi ko- ruzni hrošč. Leta 1990 se je eden poglavitnih uničeval- cev koruze v ZDA pojavil najprej v Srbiji, od koder ogroža druge evropske deže- le. V hotelu Sava v Rogaški Sla- tini so zato pripravili tridnev- no mednarodno delavnico o novi nevarnosti, ki ogroža evropske kmetijce. K sodelo- vanju v delavnici, ki jo pri- pravljata Kmetijski inštitut Slovenije in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano, so povabili 80 strokov- njakov iz 18 držav. Posledice škodljivega hroš- čevega delovanja se kažejo v hudem fiziološkem stresu rastlin, v najresnejših prime- rih pa te postanejo majave ter poležejo. Posebej zaskrbljujo- če je, ker so opazili koruznega hrošča že na pragu Slovenije. Gre za žarišče v okolici Be- netk, v italijanski pokrajini Veneto. Strokovnjaki pričaku- jejo, da bo koruzni hrošč v bližnji prihodnosti ogrožal ve- like dele Evrope, zato se na novo nevarnost pripravljajo. Udeleženci mednarodne de- lavnice si bodo med bivanjem v Obsotelju ogledali Steklarsko šolo Rogaška Slatina in muzej na prostem v Rogatcu. BJ V SPOMIN Marjan Grušovnik Marjan Grušovnik, dipl. iur, je bil skozi svojo lastno izkušnjo invalidnosti (100% invalid, tetraplegik, vezan na stalno uporabo invalid- skega vozička) vrsto let akti- ven v prizadevanjih za bolj- šo kvaliteto življenja in dela najtežje prizadetih invalid- nih ljudi na temelju enako- pravnosti ter pri razvijanju dobrih medčloveških odno- sov in medsebojne pomoči med invalidi. Bil je aktivni član pravno zakonodajne sekcije društva Invalidski Forum Slovenije in je preko svojega delovanja aktivno sodeloval, soobliko- val in soustvarjal sodobnejši in pravičnejši sistem invalid- skega varstva, predvsem v smislu izboljšanja socialno- pravnega položaja večine in- validov v naši državi. Zavze- mal se je za javno in demo- kratično delovanje ter je bil kritičen do kakršnekoli di- skriminacije invalidov. Za- radi svoje načelnosti mu je bila v preteklosti storjena huda osebna krivica, ki pa jo je presegel ter prenašal trpe- če in življenjsko. Bil je zago- vornik pravičnejšega siste- ma financiranja ter ustrez- nega nadzora nad učinkovi- to porabo namenskih sred- stev za invalide. Značilna vrlina, ki ga je krasila, je bilo njegovo delo po načelu »od človeka do človeka«, ki je bilo razpoznavno preko velike človečnosti pri delu z invalidi in za invalide. Ko se je izučil za električar- ja, seje zaposlil v Portorožu. Po nekaj mesecih dela se je ponesrečil. Bil je to ponesre- čen skok i; morje (diagnoza: tetraplegija). Po dolgih me- secih zdravljenja in rehabili- tacije je odšel živet v domače okolje. Vpisal se je na dopi- sno Ekonomsko srednjo šolo in jo v leta 1964 uspešno končal. Leta 1965 seje prese- lil v Ljubljano in se vpisal na Pravno fakulteto. Pravo je končal leta 1970. Leto 1974 se je zaposlil na Skupnosti pokojninskega in invalid- skega zavarovanja. Z vztraj- nostjo in marljivostjo je na- predoval do samostojnega svetovalca na področju kmečkega zavarovanja. Pri vseh njegovih aktivnostih mu je zvesto stala ob strani njegova soproga Nevenka. Konec januarja 1986, ko je šel v službo na električnem vozičku, ga je zbil osebni avtomobil. Poškodbe so bile hude in je bil zato invalid- sko upokojen. Kljub svoji invalidnosti je bil Marjan soustanovitelj ta- kratne sekcije paraplegikov. Kot član te invalidske orga- nizacije je mnogo prispeval za dobro članov. Bil je tudi pravni svetovalec Zveze pa- raplegikov Slovenije. Od leta 1996 je bil član društva In- validski Forum Slovenije, član upravnega odbora, vodja zakonodajno-pravne sekcije IFS ter aktiven tudi pri projektih v okviru večine od 9 sekcij IFS. Veliko priznanje mu je po- menilo to, da je bil v letoš- njem letu izvoljen in imeno- van za člana Sveta Fundaci- je za financiranje invalid- skih in humanitarnih orga- nizacij s strani Državnega zbora Republike Slovenije. Žal gaje kruta in huda bole- zen priklenila na bolniško posteljo in kot tolikokrat do- slej je bil bitko, ki je bila njegova zadnja. Marjan, imel si mnogo pri- jateljev, ki so te cenili, spo- štovali, katerim si bil vzor samostojnega, poštenega, pokončnega ter igrivega in ljubečega družinskega moža. Vselej se te bomo spominjali po tvojem dobrem srcu. INVALIDSKI FORUM SLOVENIJE Krtaclca Zobačica in sprejem prvošolčkov Učenci 1. a in 1. b razreda Osnovne šole Hudinja, ki so jih minulo sredo sprejeli v šolsko skupnost, si bodo sprejem zapomnili po lepi prireditvi, ki so jo zanje pripravili starejši učenci. Ti so pod vodstvom režiserja in učitelja glasbe Cirila Jagriča pripravili predstavo Krtačka Zobačka. Po predstavi je prvošolčke čakala še pogostitev, člani ekipe, ki so zaigrala Krtačko Zobačko pa so se odločili, da bodo igrico še ponovili in dramsko-plesno dejavnost na šoli v tem šolskem letu še razširili. NMS 14 NASI KRAJI IN UUDJE Najdražja je črnogledost Socialno podjetje - poskusni projekt v korist invalidom in težje zaposljivim - se lahko uveljavi na področju praktičnih znanj in postane ekonomsko opravičljivo »Državo stane največ tisti delavec, ki je doma, vdan v usodo trajno brezposelnega in neaktiven,« meni Tatjana Rojšek, vodja posebnega po- skusnega projekta socialno podjetje v celjskem Centru za rehabilitacijo invalidov. V projekt, ki so ga začeli posto- poma uvajati prek javnih del februarja letos in je name- njen predvsem invalidom, uporabnikom psihiatrije, od- visnikom, trajnim presež- nim delavcem in starejšim brezposelnim, je vključenih 46 delavcev iz petih občin celjske regije. Zamisel o socialnem podjet- ju, ki bi ponudilo delo težje zaposljivim delavcem in bi vsaj delno skrbelo za lastno ekonomsko preživetje, se ka- že v svetli luči. Projekt, ki je zaenkrat še v fazi preverjanja, izvajajo v Centru za rehabili- tacijo invalidov edini v Slove- niji, pri tem pa jim nudi moč- no podporo celjska območna enota republiškega zavoda za zaposlovanje. Socialno podjet- je naj bi poleg socialne vzdr- ževalo tudi ekonomsko funk- cijo. Po poskusni dobi naj bi projekt zaživel izven progra- ma javnih del, kot podjetje, v katerem bi dobili redno delo težje zaposljivi in peščica vi- soko izobraženih, ki bi skrbeli za vodenje. Zanimanje za vključitev v poskusni projekt je bilo pet- krat večje glede na razpoložlji- va mesta, tako da je zdaj vanj vključenih 19 delavcev iz Ce- lja, ostali pa prihajajo iz občin Žalec, Vojnik, Slovenske Ko- njice in Šentjur. Razen šestih delavcev, ki so vključeni v so- cialni menedžment podjetja in delo vodijo, so vsi težje zaposljivi in invalidi. Kako socialno podjetje delu- je in skrbi za svoje preživetje? »Na voljo imamo raznolike programe, saj moramo upo- števati psihofizične sposobno- sti delavcev in jim ponuditi primerno delo,« pojasnjuje Rojškova. Ena od delavk, vključenih v projekt, je na pri- mer huda epileptična bolnica. Opravlja pisarniško delo, ki je ne ogroža in ima ob sebi vselej koga, ki ji lahko ob napadu priskoči na pomoč. Bistveno je, da dela in ni prepuščena malodušju ter stresom brez- poselnosti. Programi socialnega podjet- ja naj bi se prilagajali tržnim potrebam, a kljub temu bi lah- ko delavci zadolžitve opravlja- li glede na preostale delovne zmožnosti. V proizvodnem programu se lotevajo lažjih proizvodnih opravil (izdelave, sestavljanja in pakiranja le- snih in kovinskih izdelkov). Te dni sestavljajo zaboje iz lesenih letev, ki jih je naročilo ljubljansko podjetje za franco- skega kupca. V storitvenem programu izvajajo javna naro- čila in med drugim skrbijo za urejanje zelenic. Opravljajo tudi občasne storitve, ko pride do izpada v družbenem in jav- nem sektorju, poprimejo na primer za delo v podjetju, v katerem za nekaj dni potrebu- jejo pomoč pri pakiranju. Delo na domu je primerno za delav- ce, ki so manj mobilni, odda- ljeni ali pa jih ob prihodu na delo ovirajo arhitektonske ovi- re. »Na področju praktične de- javnosti izhajamo iz potreb ljudi, pri tem pa ne smemo zanemariti, da je v socialnem podjetju potrebno delati s po- pulacijo, ki je bila dlje časa izločena iz socialne in delovne sredine in se mora v okolje na novo integrirati,« je še pojasni- la Tatjana Rojšek. Želijo doka- zati, da tak projekt lahko pri- pomore k aktivni politiki za- poslovanja invalidov in težje zaposljivih, predvsem pa naj bi državo prepričali, da je eko- nomsko opravičljiv. Le v tem primeru bo socialno podjetje v praksi lahko zaživelo. ffi KSENIJA LEKIČ V proizvodnem programa socialnega podjetja sestavljajo po naročilu ljubljanskega podjetja zaboje iz lesenih letev. Invalidom in težje zaposljivim mora socialno podjetje ponuditi raznolike programe dela. Za celjsko regijo že desetletje velja, da običajni trg dela invalidnih oseb ne zaposluje. Številne oblike socialne pomo- či državo bremenijo tako finančno kot vrednostno. Situacija na trgu delovne sile se izrazito spreminja v škodo invalidov in težje zaposljivih, visok odstotek te brezposelne populacije pa pomeni za državo velike denarne stroške. Po drugi strani je položaj invalidnih in težje zaposljivih na trgu delovne sile vse bolj obrobnega značaja, saj so možnosti za njihovo zaposlitev skoraj nične. Med 15 tisoč nezaposlenimi v celjski regiji je kar 60 odstotkov delavcev iz kategorije težje zaposlji- vih, njihove delovne sposobnosti in socialne spretnosti pa v času brezposelnosti krnijo. Vse to je spodbudilo uvedbo projekta socialno podjetje. Reševanje z lestvijo in blazino v mesecu požarne varnosti je PCD Nova Cerkev organizirali Dan gasilca za društva, vključena v Gasilsko zvezo Celje. 1 soboto, 24. oktobra, so ekipe prikazale gašenje in reševanje lestvijo ter blazino iz goreče zgradbe v središču kraja, kjer s( prostori pošte, krajevne skupnosti ter stanovanjski prostori Vojniški župan Beno Podergajs je po končani vaji poudaii pomen povezanosti društev treh občin v eno gasilsko zvezo, ka omogoča večjo kakovost dela in dobro pripravljenost v primer požarov in poplav. MILENA JURGEC REČENO (ne) STORIMO Kaj je lepše kot sanje? Pred kratkim nam je ena od voditeljic nacionalnega TV dnevnika zaželela lepe sanje, oziroma še kaj lepšega, ob po- daljšanji sobotni noči, ko je bilo potrebno prilagoditi čas Evropi (vsaj to delamo natanč- no, kot je potrebno). Ob skriv- nostni želji si tudi človek brez pretirano veliko domišljije predstavlja marsikaj. Najbolj znani razlagalec sanj je sicer Sigmnnd Freud. Vemo pa tudi, daje pri tem krepko pretiraval Iz same želje voditeljice ni sicer popolnoma jasno ali misli na sanje, ko naj bi spali, ali na tiste, pri katerih sanjamo bud- ni, torej ko blodimo v nekak- šnih lastni fantazmi. Glede na to, da naj bi se sicer sanje odvijale ponoči, takrat se naj bi namreč prestavila ura, lah- ko sklepamo, da naj bi sanjali v spanju. Hm, kaj torej naj bi bilo pa nekaj drugega od sanj? Zdaj bo seveda večina nado- budnih Slovenk in Slovencev pomislila na Freudovo drugo najljubšo točko, seks. Vpraša nje je pač, ali bi si sicer doku toga voditeljica TV dnevnika, privoščila tako frivolno, pokol no izrekanje želje. Točnega od govora seveda ne bomo nikol izvedeli. Ostaja pač vprašanje Kaj je lepše kot sanje? Verjetni doživetje resnice, če je ta tah šna, da nam ugaja. Kakšna ji ura resnice v Sloveniji, so nan povedali že nekateri misld umi pomladnih strank, kal šna je resnica predsednika vla de tudi vemo iz njegove knjig' Moja resnica; kakšna je resni ca navadnih državljanov na^ ljube dežele, pa tako ali taki ve najbolje vsak zase. Sicer pi če morda obstoji do resnice ve kot samo ena dobra pot. ža- vendarle obstoji tudi zelo veli ko slabih. Kaj nam preostane drugega kot še en obrat. Kaj j' torej lepše kot sanje - nič dr^ gega kot nove sanje; pa naj s voditeljica TV dnevnika mis^ ali nam želi kar koli že hoče. ZORAN PEVE^ Plemenska živina naprodaj Zgornjesavinjsko govedorejsko društvo je v sodelovanju^, Zadrugo Mozirje in veterinarji organiziralo prvo prodaji' razstavo živine na Homcah. Po 29 letih, kar je prekinjena tovrstna sejemska dejavnost Zgornji Savinjski dolini, je sejem uspel, organizatorji pa so b'' mnenja, da bo v prihodnje še bolje. Določiti morajo stalno sejeinsK mesto, pripraviti pogoje ter z ustreznim obveščanjem ponudij rejcem plemenske živine ter kmetom, živinorejcem kakovostu^ ponudbo in odkup po sprejemljivih tržnih cenah. Tokrat sO, prodajo ponudili enajst plemenskih govedi. JOŽEMIKLAV^ Svet osnovne šole Marjana Nemca Radeče šolska pot 5, 1433 Radeče razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJA. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po 53. oziroma 144. in 145. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur list RS, št. 12/97) ter imeti pedagoške in organizacijske sposobnosti za vodenje Zavoda. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Začetek del: 1.3.1999. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim opisom dosedanjega dela in vizijo šole v 8. dneh po objavi razpisa na naslov šole s pripisom »za razpis«. Kandidate bomo o izboru obvestili v zakonitem roku. Z novim vodovodom še boljša cesta v petek, 23, oktobra, so odprli obnovljeno Graškogorsko cesto v velenjski krajevni skupnosti Šmartno, kjer so na novo uredili tudi vodovod in kanalizacijo. Naložba je vred- na približno 134 milijonov tolarjev. Komunalno podjetje Velenje je za infrastrukturno ureditev prispevalo 114 milijonov tolarjev, za obnovitev ceste, ki je stala približno 20 milijonov tolarjev, pa je poskrbela Mestna občina Velenje. Prebivalci Šmartna so dobili okoli kilometer in pol novega vodovoda, na katerega je priključenih 86 gospodinjstev. Kanalizacijo na graškogorski strani so uredili na novo, medtem ko so na šmarski strani staro le obnovili. Po besedah Marijana Jedovnickega, direktorja Komunalnega podjetja Velenje, je projekt v Šmartnu primer dobrega sodelovanja med njihovim podjetjem in občino, saj sta oba investitorja pristopila k različ- nim delom sočasno in s tem projekt dokaj pocenila. K.L. Dama s klobukom Na fotografskem natečaju trgovine s fotografskim materialom Kefo v Ljubljani je med 120 udeleženci iz vse Slovenije Celjan Franci Horvat zasedel četrto do peto mesto. Sodeloval je s tremi barvnimi posnetki na temo poletja in komisiji je bil najbolj všeč motiv dame s klobukom iz Trogira. Fotografije sodelujočih so te dni na ogled v prostorih trgovine, ki bo podoben natečaj razpisala tudi za fotografije z zimskimi motivi. TC NASI KRAJI IN UUDJE 15 Starovaščani so razstavili pridelke, med njimi tudi manj poznano zelenjavo in poljščine. Rukola, topinambur, nešplje v stari vasi v Velenju je zele- ^vo, poljščine in sadje posta- »ilo na ogled 26 družin. Raz- (avili so tudi začimbe in zdra- jlna zelišča, pozornost obi- fcovalcev pa so pritegnili pred- -arm manj poznani pridelki. Precej zanimanja je bilo za rukolo, ki jo v Evropi uporab- ljajo kot solato oziroma prilo- go k jedem. Le nekateri so poznali topinambur, papeško repico oziroma svinjsko repi- co, prav tako tudi gomoljasti Injoljcelj ali čišljak. Med raz- Ravljenim sadjem so bile manj znane nešplje, na ogled la je bil tudi bavarski kivi - Bvaj. Kivi je razstavilo kar pet Starovaščanov. Nekaj pridel- kov je bilo mogoče uvrstiti med starovaške »naj« pridel- ke: glavo zelenega zelja s 5,3 kilograma, glavo rdečega zelja s 3,5 kilograma, paradižnik z 1,2 kilograma, skoraj pol kilo- grama težak jajčevec, 22 killo- gramov težko bučo. Posebne pozornosti je bila deležna bu- ča, ki so ji namerili kar 180 centimetrov. Zadnji večer so Starovaščani preživeli ob ličkanju koruze, Marija Vanovšek pa je pokaza- la, kako je mogoče iz listov koruze, iz ličkanja, narediti predpražnik. MARJAN LIPOVŠEK Jurček slonček Ajdovka, ki jo je prejšnji teden v gozdu blizu doma našla ^ofka Selič iz Osredka, je svojvrstna igra narave. Jurčku je "^^mreč iz klubuka pognal še en, precej manjši dvojnik - ''^gledano iz profila, pa je par ajdovk videti natančno tako kot ^^^posajenega slončka, ki dviga rilec. IS, Foto: GK Zlate ure za krvodajalce šentjursko Območno zxlru- ženje Rdečega križa je pred dnevi pripravilo slovesno praz- novanje 4S-letnice slovenske- ga krvodajalstva. Prireditev je bila v Gorici pri Slivnici. Na praznovanje v Kulturnem domu je prišlo več kot tristo krvodajalcev ter predstavnikov RK, KS in občine. Med številni- mi govorniki ter bogatim kul- turnim programom jim je do- brodošlico zaželela predsedni- ca krajevnega odbora RK An- dreja Zelič, podpredsednica območnega združenja Dušan- ka Pešak pa je orisala zgodovi- no krvodajalstva. Podelili so številna prizna- nja in zahvale za več kot 50- kratno darovanje krvi ter za dolgoletno delo na krvodajal- skem področju. Priznanja šti- rim krvodajalcem, ki so daro- vali kri več kot 100-krat, je podelil predsednik komisije za krvodajalstvo in transplan- tacijo RKS Edvard Glaser. Prejeli so jih Franc Romih iz Bukovja, Jože Žlender iz Do- brine, Marjana Pušnik s Pla- nine ter Konrad Lenart iz Dramelj. Izročil jim je tudi zlate ure, ki jih je območna organizacija RK podarila s po- močjo sponzorjev. Sicer pa je slavnostni govornik Glaser nasploh pohvalil šentjurska krvodajalska prizadevanja. V tej občini je 1500 krvodajal- cev, pri čemer jih pride letno na akcije 600. NINA GRADIČ Najzaslužnejši krvodajalci iz šentjurske občine. Več kot 100- krat so darovali kri Franc Romih, Jože Žlender, Marjana Pušnik ter Konrad Lenart. 16 NAŠI KRAJI IN UUDJE Is this vegetable or a fruit? V Šentjurju imajo prvi angleški oddelek vrtca v naši državi - Veliko zanimanje slovenske strokovne javnosti v nekaterih slovenskih vrtcih učijo malčke anglešči- no v krožkih, v šentjurskem vrtcu imajo posebni angleš- ko govoreči oddelek. Gre za prvi takšen oddelek v naši državi, ki vzbuja v strokovni javnosti precejšnjo pozor- nost. V tem šolskem letu sta slo- vensko ministrstvo za šolstvo in šport ter republiški Zavod za šolstvo uvrstila šentjurski angleško govoreči oddelek med inovacijske projekte, ki jim bodo posvetih posebno pozornost ter jih sofinancira- li. To se je zgodilo po javnem natečaju, kjer so se morali odločiti med 139. predlogi. Med štirimi izbranimi sloven- skimi vrtci sta še mariborsko Tezno, kjer so začeli letos z zgodnjim učenjem nemškega jezika ter ljubljanski viški vrt- ci in Videm, kjer vključujejo otroke s posebnimi potreba- mi. Tako bodo lahko pripravili v Šentjurju posebno pedagoško delavnico. Sicer pa je šentjur- ski vrtec vzbudil veliko pozor- nost že predlani, na posvetu Skupnosti vrtcev Slovenije v ljubljanskem Cankarjevem domu. Tam so predstavili »an- gleški« vrtec iz mesta ob Vo- glajni med tremi izbranci z razUčnih področij dela. Rana ura »Iz strokovnih spoznanj je razvidno, da je najprimernejši čas za začetek spoznavanja tu- jega jezika od 5. do 6. leta starosti,« pojasnjuje odločitev Zora Ketiš, ravnateljica Vrtca Šentjur, z enotami po vsej obči- ni. Tako je prišlo v tem kraju do ustanovitve posebnega angleš- kega oddelka, o čemer je Ketiše- va razmišljala že v času, ko je bila svetovalka Zavoda za šols- tvo za predšolsko vzgojo. Naj- prej so imeli v Šentjurju angleš- ki krožek, podobno kot v dru- gih krajih, kar seveda ni isto. Leta 1994 se je iz Kanade po sedmih letih vrnila Kse- nija Bezenšek, ki je bila pred tem vzgojiteljica šent- jurskega vrtca. V zvezni pro- vinci Britanska Kolumbija je bila več let vzgojiteljica v angleško govorečem vrtcu. Po vrnitvi v šentjurski vrtec se je leto dni pripravljala na začetek pomembnega pro- jekta. Na filozofski fakulteti v Ljubljani ter pedagoški v Mariboru je pridobila certi- fikata o aktivnem znanju an- gleškega jezika. Z delom v prvem angleš- kem oddelku vrtca v naši državi so začeli v letu 1995- 96. Bezenškova se zdaj pos- veča že drugi generaciji, saj so malčki vključeni v pro- jekt zgodnjega učenja dve leti. V oddelku je 22 otrok iz mesta ter posamezniki iz Dobja pri Planini, z Grobel- nega in iz Šentvida pri Gro- belnem. Zgodilo se je že, da so otroka, ki je bil prej v celjskem vrtcu, zaradi an- gleščine prestavili v šentjur- skega. Petek dober začetek Kako je v prvem (ter še ved- no edinem) angleškem oddel- ku vrtca v naši državi? Ob petkih se malčki tega od- delka povsem posvetijo angleš- kemu jeziku. Mrs. Ksenija ter otroci govorijo takrat le v tem svetovnem jeziku. Tako jih vsak petek obišče lutka Jaka, za katerega velja, da ne zna slovensko. Zato se morajo z Jako pogovarjati izključno v angleščini. Velja za vedoželjne- ga ter hoče od otrok izvedeti čimveč. Tako mu bodo, na pri- mer jutri, lahko pripovedovali vse o sadju in zelenjavi, kar so spoznavali v preteklih dneh. Ob petkih uporabljajo otroci svoje angleško ime, ki imajo zapisanega na priponkah. Sicer pa govorijo in posluša- jo angleški jezik vsak dan. Po vsakem zajtrku je na vrsti po- sebna zaposlitev »Show and teli« (pokaži in povej). Tako se na primer dogaja, da otrok povabi v vrtec babico ter jo predstavi kolegom v angleš- kem jeziku, prinese svojo do- mačo igračo, neki malček je pripeljal svojega kužka... Le to kar želijo ti otroci sami pred- staviti drugim, odvisno od nji- hovih osebnih želja. Vzgojiteljica Mrs. Ksenija jim vsak ponedeljek pove, kdaj bodo v vrtcu v tistem tednu govorili izključno v angleščini. Tako je v tem tednu med mali- co na vrsti pogovor o malici, o tem kaj jejo, opis stvari, njiho- vih barv, kaj radi malicajo... Prejšnji teden so tako obravna- vali zajtrk, v preteklih tednih umivanje in podobno. V ponedeljek, ko smo obi- skali najmlajše angleško govo- reče Šentjurčane ni bil po- vsem angleški dan, vendar je vzgojiteljica z igrico, pogovo- rom in petjem ob pianinu ugo- tavljala kaj so se naučili v prejšnjem tednu. To so angleš- ki izrazi o sadju in zelenjavi. njihovih vrstah in barvah, imenih... Gre za njihovo ak- tualno temo iz sklopa o zdrav- ju ter jesenskem času. Zgledi vlečejo Otroci spoznavajo v angleš- kem jeziku med drugim video kasete z risankami, igranimi filmi ter izobraževalne filme, saj je pomembno slišati, kako izgovarjajo angleške besede tudi drugi ljudje, ne le Mrs. Ksenija. Angleško govoreči otroci pripravijo za starše več- krat prireditve, kjer opozorijo na pridobljeno znanje. Pri vsem skupaj je treba povedati, da so ti malčki deležni prav takšne pozornosti pri učenju materinega jezika. Ravnateljica vrtca je zado- voljna, ker je Ksenija Bezen- šek končala tudi nižjo glasbe- no šolo (klavir), v zvezi z go- vorom pa na izkušnje, ki jih je pridobila kot voditeljica Ko- roškega radia. V popoldan skem času vodi Bezenškova š( »angleške urice«, krožke z štiri skupine otrok iz različnil enot vrtca po občini. Pozoi nost posvečajo tudi prvi gene raciji otrok angleškega oddel ka, ki so vmes postali šolarji Ti še vedno prihajajo k angleš kim uricam v vrtec ter osvaja jo tuji jezik. Šentjursko oranje ledin zgodnjega učenja tujega jezi ka od vsega začetka spremlji svetovalka mariborskega 23 voda za šolstvo (s pouda kom na učenju tujih jezikov prof. Panika Fras-Berro. Z slovenske strokovne potreb snema šentjurski vrtec del( angleškega oddelka z videi kamero. Zgledi vlečejo, zat( imajo na mariborskem Tez nem od letos oddelek zgod njega učenja nemškega jezi ka. BRANE JERANK( Angleški oddelek šentjurskega vrtca, kjer je ravnateljica Zora Ketiš, je v centru mesta. Vodi ga vzgojiteljica Ksenija Bezenšek, ki ji pomaga kolegica Jelka Podkrajšek. »What is that? Is this vegetable or a fmit?« je vprašala vzgojiteljica Mrs. Ksenija. Ponede- ljek je bil posvečen sadju in zelenjavi. Obnova nasadov jablan V okviru izobraževanja kmetov je Kmetijska svetovalna služba Žalec v sodelovanju s specialistično službo iz Kmetijskega zavoda Maribor in Društva sadjarjev celjske regije pripravila demonstracijsko delavnico - obnova nasadov jablan. Demonstracija izoravanja sadik in pravilnega sajenja je bila v drevesnici Simona Napotnika v Kasazah pri Petrovčah. Sadjarji so v velikem številu prisluhnili mag. Zlatki Gutman-Kobal, ki je v svojem predavanju in praktičnem prikazu dala poudarek pravilni izbiri sorte glede na lego nasadov in kvaliteto sadike za dosego želenih pridelkov preko 40 ton jabolk na hektar. Sadjarji so si ogledali tudi dva nova nasada v Črnovi pri Velenju, pri Gradišnikovih in Kokotovih. T. TAVČAR REPORTAŽA 17 Zidar belili besed v zolajevskem mestu »Tu se mi je zgodilo tisoč drobnih, milih in otožnih stvari,« pravi šaleški pesnik Ivo Stropnik Velenju, kjer živi s Klaro in fidom, je napisal »visoko ^m«. Imenuje ga zolajev- j mesto. Študentska Ljub- pa ga nikoli ni znala tako ganiti in iz nje se je pre- sto umaknil. Le poti do (inikov so zanj postale pe, jezik je ostal enak. (jame v bele besede, ki so ^ova žlica in nož. Dopold- je urednik založbe Pozoj, poldne kreativni podjet- [ in lektor v Veleniki, de- nici za kulturo besed. Ko de noč in je duša ranljiva misel, v majhni razmeta- iumnati piše kot nor. m'.......... Misel pride in v glavi je in, ki nabrano zrno zmelje, naša pesniška moka je za- sena v življenje in iz živi j e- . poezije vzhaja nekaj kru- !ga za dušo...« je dejal. Ivo opnik, ugotavljajo literarni tiki, prinaša v sodobno slo- isko poezijo nov način pe- škega izražanja. V bistvu je vse, kar je pove- » z jezikom, na nek način ■ija, vsaj zame. Tako do- iljam jezik, tako doživljam pzijo.« So obdobja, ko ne ide pravih besed, a ko pri- 0, jih sprejme v verze. Zdi se mu, da bi se to lepo dalo živeti ponoči. Služba nočnega itarja, ki lahko vmes tudi kaj prebere, je ko idealna: »Po svoje sva si podobna. On ii podjetje, jaz čuvam jezik.« Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje kaj pisal podnevi. Noči so čez in čez bajne, v !j spočitosti in tišini. Znal bi živeti samo noči. Budno revščino dneva bi bilo veliko- it najbolje prespati. Tja čez polnoč se za- !m v svojo čumnato, v intimni svet v nepo- dni bližini žene in otroka. Priznam, kadar em, tudi pijem. Proti strahu. Pijem pivo in inje, pijem za korajžo pred usodnim sreča- 'm z besedami. Kadar pišem, tudi vehko lim. Kadar berem zadnjo korekturo, jo ne- 'krat preberem v kosu in takrat se tudi livarn ne rad. Ne odnašam kozarcev in sko- lic z mize. Moja umazanija in moja lepota in lovita razmetanost v moji pisateljski čumna- ■ vse je del nastajanja besedila. Nered je lovit navdih, fascinantno videnje in bog 'ciacije, imaginarnosti, nadčutnosti.« Midva ^e piše, kot govori, čeprav se z besedami ikrat srečuje samozavestno. Doslej je izšlo Jem njegovih pesniških zbirk in vse so pri ■farnih kritikih zbudile zanimanje in požele ^ro popotnico. Zgodaj je nase opozarjal pod ^donimi. Mladenič s prvim puhom moško- na bradi je bil Spiritus, Holofern, Toni ^sivk. Vito Kosprin. Kot osnovnošolec je ^tel pri urah slovenščine, čeravno ga je "eljica sprejemala z nelagodjem. Njegovi '^i so bili zvečine neocenjeni, s pojasnilom: 'pisano! Domače branje je šestošolec pisal v l^ih. Tudi to ni bilo sprejemljivo, učiteljica je 'Nakovala drugačno pisanje. Njegova prva '^iška zbirka Zlati metulji je izšla, ko je imel ^j sedemnajst let in je bil blazno navdušen " poezijo. Danes pravi, da bi to dijaško 'i^arico - tipično nerodnih verzov - najraje ^ pred svetom. Po drugi strani pa je vesel, je napisal, saj je bila zanj zgodnja, nujna J^ravočasna izkušnja, kako se pot v svet ^ije lahko usodno zgreši. Brez nje morda ne bi bilo naslednje zbirke. Med prvo in drugo je bil osemletni molk. Študiral je slovenski jezik in književnost na Filozofski fakulteti v Ljublja- ni, veliko bral in včasih ob večerih v nedogled razpravljal s prijatelji o smislu poezije, avtor- jih, jeziku... »Pesnik dolgo hodi, dokler ne shodi. Po strašljivih globačah, po praznih li- stih, po zelenih, črnih in rdečih pokrajinah, na začetku vseh brez imena, hodi v strahu in grozi za besedo...« meni pesnik iz Šaleške doline, ki ne pristaja na jezikovno površnost v literaturi. Njegove pesmi se ne začenjajo z malimi začet- nicami. Njegov svet je vreden jezikovnega pra- vila in želi, da ga poezija ima. Izogiba se radikalnim jezikovnim igram, a je v isti sapi inovativen. Pogosto uporablja prvo osebo dvo- jine za možnost izražanja podvojene lirske subjektivitete. To je njegova posebnost in prava redkost v poeziji. Tako piše že od Podtalnice, druge pesniške zbirke, ki je nastala v ljubljan- skem obdobju. O belem indigu Vem, kako prosojna je belina najinega tkiva, naučili so naju, da morava za vrečo zlatega žita prinesti iz mlina vrečo moke. Veliko ljubezni se vtre v žakljevino, človek ruši razmerja. Kar sva zmeraj ljubila, se vrača z dobro polovico, čemur sva nasprotovala in odmikala roko, je še zmeraj v trdnem zrnu. V ljubezni naju mlini ne dohitijo, čez beli indigo kolesa zrnje trejo, roke stresajo gosto žakljevino, spet belo zrno se vali po temi. »Z dvojino lahko ustvarjam čudovit lirski dialog in skozenj približujem svoj pesniški svet, čeprav je lirika po naravi monološko izpovedna. Razbijam ta stereotip. S poezijo vedno komu govorim, ne pišem je zase. In če se naslavljava v dvojini, je najina vez skozi verz močnejša,« pravi Ivo Stropnik. Bil sem otrok in bil sem ednina. Bil sem igra, ki je skopnela na peska. Bil sem zatemnjeno telo, zdaj sem svetlo- bi odstrta dvojina... Primer slovarjenja bel O beli besedi sem veliko slišal. Bele so bile naše plenice, bela je bila očetova nedelj- ska srajca in rjuhe so bile v večini srečanj z menoj bele. / Bela je otroška sol in iz sveto belega vzhaja bela kristjanska hostija. Telo moje matere je belo in prsi moje ljubezni so neposončeno bele. / Hiša, v kateri sem bival in bivam, je bela. Nekoč je drobovje udoma- čene živali ležalo na gnoju in v nekaj dneh postalo belo kot zimski sneg. // Pol sveta je belega in v njem so rane dolgo bele. Bele je pol moje svobode na belem papirju in neizgo- vorjeno bel je vsak molk / ... beseda Zaradi besed živimo, besede odpirajo in zapirajo vrata. Zaradi besed so vojne in vojne so iz besed. / Velikokrat beseda ne gre iz ust in to je beseda hipnega molka. Takrat se neizreklji- vega dotaknemo z besedo iz oči, kakor je razumljiva pot pogrebnemu konju. / ... Gesla poezije Zdi se mu, da je vedno najprej beseda tista, iz katere lahko nastane vse. Tako je tudi v njegovem slovarjenju - novem pesniškem ža- nru, ki ga vnaša v mlado slovensko poezijo. Skozi lirsko-slovarska gesla (barva / bel / beseda / bezeg / bližina / budnost / duša / drevo / dež...) otipava in raziskuje življenje. Prav vse je vredno občutiti. V Skrivalnici v očesu je dejal: »Pišem zaradi pismenosti same, ki se uzavešča v meni. Neznano kdaj se je spočela in v meni ostala. Bolj ko si pismen, večji čustveni izraz lahko daš. Vzgibi, da nasta- neš kot avtor, so najbrž različni. Zase lahko trdim, da me je vedno, prej kakor dejanski problem sam, vzburila beseda: beseda kot problem, jezik kot notranje očiščenje in estet- sko stanje. In od besede je zmeraj raslo in rase.« Pesnik ne zmore svoje hoje brez čustva, pravi. Biti aktualen, biti kmečki, biti plebejski, trenuten in novopojaven, so odločitve posa- meznika. »Moja poezija se je preobrazila v obliko slovarja, ki ima samo dva pola, svet melanholi- je in svet radoživosti. Nihanje med njima je zapisovanje, ki se razporedi na bolj temačen ali bolj radoživi pol,« zatrjuje in se loteva nikoli končanega sestavljanja razdrobljenega sveta. Trenutno piše avtorski scenarij za doku- mentarni film o »pony generaciji« - o mobite- listih, sanjalcih in skušnjavcih iz velenjske generacije šestdesetih. Proti koncu leta načr- tuje izid svoje prve slikanice Pleničnih pe- smi, ilustracije v tej knjižici za najmlajše bodo delo izvirnega velenjskega ilustratorja Petra Groznika. Ivo Stropnik končuje tudi lirski roman o etimologu zrelih let, ki se ukvarja s pomeni besed. Poleg tega jezikov- no posodablja Šilihovo dolinsko povest Ne- koč je bilo jezero, ki je Velenjčanom prirasla k srcu. Vsak dan prebira rokopise, ki bi jih pri Pozoju radi objavili, in se vedno znova srečuje »z veliko denarno sušo za nekomer- cialne projekte v nesramno skomercializira- nem času, kamor se žalibog uvršča živa slovenska literatura«... Njegova najnovejša, letošnja pesniška zbirka Daljave je knjiga rojstva, ljubezni in smrti. »V spomin pokojnemu očetu Ivanu, v življenje sinu Vidu, k ljubezni ženi Klari,« je zapisal v posvetilu .knjige, ki je sprva želela biti bolj radoživa od prejšnjih, vendar se je zaradi novih življenjskih izkušenj - srečanjem s temo in svetlobo, rojstvom in smrtjo - prevesila v svet melanholije. Rodil se mu je sin. Življenje. Vid. Otrok me dviguje z dna, na trenutke je močnejši od mene. Otroških verzov doslej nisem pisal, a zdaj na- stajajo, kipijo! Voham tega svojega otroka, sa- mo duham in duham ga, diši po prihodnosti. Vonja po mleku, po neznani roži, po sladkem diši njegova mlada koža. Življenje se podvaja in sedaj se je potrojilo. Otrokove stvari zmanjšujejo in širijo prostor, otrok me prizemljuje... Dva meseca po Vidovem rojstvu je napisal svojo prvo otroško pesem, uspavanko. Dvakrat jo je naglas prebral in ugotovil, da se še zatika. Pootročena duša da nisem? O.K.! Grem brat Župančičeve Mehurčke. Čez dva dni mu je umrl oče. Bolezen v glavi, melanholija v duši in tesnoba v prsih so ga izpustile. Tri dni kasneje je iz rokopisa zadnje zbirke izločil vsa gesla radoživosti. Očetova smrt ga je postarala v mislih in pesniškem izrekanju. V prvem domu Rojstvo, v drugem Smrt, v obeh zastali vonj po mleku. Če bi prepovedali ljubkemu otroku, da ne sme nikoli odrasti, bi čez noč prerasel svojo skrivnost, in če bi žito govorilo, bi izhlipalo zorenje. Iz večnih prepovedi rastemo in kot pšenica na samem zorimo - (večkrat v življenju vidimo ajdo) - nič, nič ni vnaprej zapisano smrti. Veliko večje stvari, ki nas kličejo v dolgo življenje! Vsaka prepoved nas mami, da naskrivaj pogledamo vanjo, zato prepovejmo življenje in do temnega jutra bo z nami. Žalostna je zatemnitev dveh in žalost ni od vseh. Ozri se v modrino nad seboj. Ko boš zatem- njen, svetloba ne bo pozabila nate. V vsaki kaplji naj bo s teboj visoko zrenje. Molk je dober KSENIJA LEKIČ Ivo Stropnik. Berem ta svet po črkah, po zlogih ga razgaljam, po nagi besedi ga tepem. Besede od A do Ž med melanholijo in radoživostjo. Doživljenjsko slovarjenje. Vid. Lep je decembrski sneg, ki na saneh pripelje življenje. 18 NASI KRAJI IN UUDJE v vrtnariji ljubljanske Semenarne v Drešinji vasi čaka na kupce več tisoč cvetov. Cvetja bo dovolj Ob dnevu mrtvih se spomnimo vseh naših, ki so že odšli za vedno in jim njihovo zadnje domovanje okrasimo po svojih najboljših močeh. Še vedno so za ta čas najbolj popularne krizanteme, ki jih je iz leta v leto več, njihova izbira pa je vse pestrejša. T. T. S konji do Najevske lipe Pod okriljem velenjskega Društva za rekreacijo Gorenje od spomladi deluje konjeniška sekc ki združuje približno trideset članov, vodi pa jo Tone Gorogranc. Oktobra so se konjeniki četrtič odpravili na enodnevni pohod do Smrekovca in Najevske lipe, druženje pa sklenili prH na Smrekovcu. HINKO JER( Za manj časa pred televizijo Med okroglo mizo z naslo- vom »Mladi in mediji« so učenci OŠ Vojnik minuli če- trtek podrobneje obravnava- li vpliv medijev na mlade, kar je tudi osrednja tema le- tošnjih otroških parlamen- tov v Sloveniji. Kot so ugotovili s pomočjo raziskave, učenci pred televi- zijskim ekranom v povprečju preživijo štiri ure na dan, ekran pa jim dostikrat predstavlja že kar družinskega člana. Gost okrogle mize Ljubo Raičevič, psiholog in vodja Mladinskega informacijskega središča Slovenije je poudaril, da je družba danes prenasiče- na z informacijami, težava pa je predvsem v tem, kje in kako najti kakovostno informacijo, s čemer se ukvarjajo tudi v Mladinskem informacijskem središču. Učenci, ki so na okrogli mizi sodelovali, pa so potožili, da v celjskih lokalnih medijih nimajo dovolj možno- sti za predstavitev in sodelo- vanje, sploh pa, so povedali, močno pogrešajo otroške in mladinske oddaje, v katerih bi našli kaj zase, predstavili svo- je delo in javno povedah, kaj jih mod. N.-M. S. Konovski zvoki grabelj Velenjska krajevna skupnost Konovo je v soboto, 24. oktobra, praznovala 25-letnico delovanja, ustvarjalni Konovski Štrajharji pa so zabeležili petletni jubilej igranja na svojevrstne instru- mente: igrajo namreč na bučo, ragljo, žago, grablje, ribež, lestev, koso, sod, čevelj... Kulturno društvo Lipa iz Konovega je pripravilo prireditev, na kateri so poleg Konovskih Štrajharjev (na sliki) nastopili Folklora Zreče, pevke s Kozjanskega in pevci ter dramska sekcija iz KUD Lipa. L. OJSTERŠEK Mozaik spominov Pred kratim so se zbrali učenci, ki so pred pol stoletja prvič sedli v klopi Osnovne šole Reka nad Laškim. Seveda so na srečanje prišli učenci različnih letnikov, saj je bil pouk za vse razrede samo v dveh prostorih. Kakor se spominja- jo učenci, je bil dopoldne v eni učilnici pouk za prvi in drugi razred, popoldne pa za tretjega; v drugi učilnici pa so se stiskali vsi ostali razredi. Kako težavno je bilo učiti otroke, najbolje vesta učiteljici Melita in Stana, ki sta se tudi udeležili srečal na katerem je bilo obujenih ničkoliko prijetnih spominov. Vsem zbranim so večer polepšali recitatorka, muzikant Le precej pokroviteljev, ki je obogatilo srečolov, in tudi skrb gospodinj, ki so poskrbele za različne priboljške. Tako so s skupni močmi in z obilo dobre volje sestavljali mozaik lepih spominov otroških dni ter si obljubili, da se bodo še srečali. W ŠPORT 19 Polde (še) verjame v deželo piramid Po kvalifikacijski zmagi Slovenije nad Belorusijo z 31:24 selektor še upa, da bo naše lahko popeljal na svetovno prvenstvo 2niaga slovenske rokomet- reprezentance nad Belo- 5ijo je naše obdržala v ma- iiatičneni boju s Hrvaško. ,rija pravi, da bodo roko- taši s slovenskim grbom [elo faraonov videli le v peru dveh uspehov nad vati (24.11. v Ljubljani in 11. v Zagrebu), praktično ph v to verjame le peščica čelu s selektorjem Leo- dom Jerasom, ki mu po- Hjkanja športnega duha ikor ne gre očitati. I ;eveda pa mu lahko opona- |o občutek za realnost in "je zmaga v Ljubljani še (ako dosegljiva, lahko na »enečenje v morebitni od- Ini tekmi v hrvaški prestol- i, resnici na ljubo, pozabi- . Hrvati so mojstri kritičnih Butkov, imajo ekipo, ki je 3 v kvalifikacijah za SP do- suverena, Slovenija pa je v žni skupini že tako naredi- veliko. Če Hrvatom odščip- mo vsaj točko, bomo zanes- fttončali na drugem mestu fcbrusi bi se z dvema zma- la nad Avstrijci s Slovenijo itočili, toda v medseboj- ni količniku imajo dva za- Ika zaostanka. Morda je IV slednje Jerasa ohrabrilo v 3ovedih. Njegovi zmagi nad imlajeno (v povprečju manj 1123 let) in spremenjeno Be- rusijo (rokometaši prvaka lA Minska so se preprosto coblekli v barve svoje drža- ) ni kaj očitati, obžalovati Igre poraz v Minsku in remi Avstriji. S tremi točkami več Hrvaški stali ob boku, vlogo 'oritov pa prepustili njim. Bedelcovicu so posvetili Junak všečne rokometne Ustave je bil vratar Beno 'Pajne, ki se je med vratnici »stavil šele v drugem polča- ubranil 14 strelov, prejel 8 zadetkov in soigral- cem, ki so se otepali z luknji- často obrambo, dal krila. Belo- rusi so se v Celju predstavili kot izjemno prodorni in težko zaustavljivi in še sreča, da so v napadih nekajkrat spregledali proste igralce, sicer bi šlo še bolj na tesno. Učinkovitost Pungartnika in kapetana Šerb- ca sta z borbeno igro dopol- njevala Kastelic in Bedekovič. Ljubljančan se je ob tem izka- zal tudi z racionalnim pristo- pom in se namesto borbe telo na telo z visokimi gosti raje odločal za hitre prodore, »stran« pa je vrgel le eno žogo. Prekmurski Velenjčan Branko Bedekovič je v igro vstopil šele v zadnjem delu, si močno že- lel doseči zadetek, toda naj- prej ga je v obrambni akciji »pokosil« projektil beloruske- ga napadalca, nato pa je v četrtem poskusu s solznimi očmi le spravil žogo v mrežo. V zadnjih minutah, ko je bil zmagovalec že odločen, so Slovenci zapravili vrsto jiapa- dov, nasprotniki pa vsako na- pako kaznovali s hitrim proti- napadom in zadetkom, kar je le nekoliko popravilo njihov ne preveč dober vtis... S Hrvati se lahko merimo To je potrdil selektor Alek- sander Karchakevitch: »Slo- venija je dobra ekipa, a so v Minsku igrali slabše, kot mi v Golovcu. Pozna se nam utru- jenost, poleg tega si je naš glavni igralec zlomil prst na roki in ni nastopil. Želim, da premagate Hrvaško, ki ni nič posebnega, toda če igralci ne dajo vsega od sebe, potem ne more pomagati noben tre- ner.« Leopold Jeras je zmago pričakoval že v Belorusiji in meni, da bo ta država v roko- metu povedala še veliko. Svo- jim izbrancem očita pomanj- kljivo realizacijo na obeh straneh, glede pristopa k igri pa nima pripomb. Toda ali ima Jeras izdelano dolgoroč- no strategijo vodenja repre- zentance, če se ta tudi letos ne uvrsti na veliko tekmova- nje in če ostane selektor? »Prezgodaj je, da bi spre- membe napovedoval vnaprej. Zmaga nad Hrvati zame ni utopija, saj ne prihajajo z Marsa!« se je razjezil ob pro- vokativnem vprašanju. Izog- nil se je vsakršnim pojasni- lom o pomladitvi selekcije in drugim kadrovskim kombi- nacijam, hkrati pa napovedal, da še vedno računa na Ficka in Likavca. »Reprezentantov ne plačujemo, čeprav sem to predlagal, a so vodilni pred- log zavrnili«, je deloma naka- zal spremembe, o katerih se bo v kratkem najbrž še na dolgo govorilo. PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIČ Roman Pungartnik se je šestkrat znesel nad vratarjem Valerijem Fechtchenkom. Ogrevanje pred kriterijem Evrope ^2ona umetnostnih drsal- "se bo uradno pričela 12. ^^mbra v Ledeni dvorani '^•^ega drsalnega kluba, "O pripravil štiridnevni Sski kriterij mladih tek- Nlcev. ^ prvi podatki potrjujejo, i^odo nastopili najboljši v J^inski in kadetski konku- ter v konkurenci dečkov deklic. Evropski kriterij v Celju je namreč prvi od petih. Sledijo Brno, Budimpešta, Var- šava in Pincola. V pripravah na to tekmovanje je Zveza za drsalne športe v soboto in nedeljo pripravila pregledno tekmo najboljših slo- venskih tekmovalcev. V mla- dinski konkurenci in pri starej- ših dečkih in deklicah so v Celju imeli največ uspeha Jeseničani in klub Stanko Bloudek iz Ljub- ljane, pri mlajših dečkih in de- klicah pa Celjani. Uvrstiteve Ce- ljanov - mladinci: 2. Janez Špo- Ijar; starejši dečki: 4. Blaž Viz- jak; starejše deklice: 4. Maša Šolinc; dečki do 12 let: 1. Urban Kalšek; deklice do 12. let: 3. Eva Jenštede; dečki do 10. let: 1. Rok Klavžar; deklice do 10. let: 2. Nastja Uspenski, 3. Daša Grm, 4. Maja Kezič. JOŽE KUZMA PANORAMA NOGOMET 1.SNL 11. krog Publikum-Rudar (V) 0:0. Vrstni red: Maribor Teatanic 28, HIT Gorica 25, Mura 18, SCT Olimpija 17, Po- trošnik 16, Publikum 14, Pri- morje, Rudar, BS Tehnik in Korotan 12, Živila Triglav in Koper 8. 2.SNL 11. krog: Esotech Šmartno- Šentjur 1:0 (1:0) Šoštar 27. Vrstni red: Dravograd 27, Po- horje 25, Tabor Sežana 23, Zagorje 20, Drava 17', Esotech "Šmartno in Šentjur 16, Alumi- nij, Goriške opekarne in Elan (-1) 15, Nafta 14, Železničar 12, Slovan-Slavija (-1) 9, Fac- tor 8, Jadran Šepič 6, Rudar (T) 1. 3.SNL sever 11. krog: Kovinar-Mons Claudius 1:2, Dravinja-Usnjar 1:1, TIM Laško-Unior 0:0. Vrstni red: Montavar Rogoza 26, Dravinja 21, Starše, Palo- ma Šega in Usnjar 18, Unior in Pobrežje 17, Hajdina, TIM Laško in MM Brunšvik 15, Ge- rečja vas 10, Mons Claudius 8, Kovinar in Kungota 5. KOŠARKA Pokal RS Četrtfinale - skupina 2: Sa- vinjski Hopsi-Pošta MB Branik 76:51 (34:17) Kobale in Jagod- nik 16, Trifunovič 11, Udrih in Rituper 8, Cizej 6, Milič 5, Čmer 3, Radič 2, Nikitovič 1. Finale: Savinjski Hopsi-Slo- van 65:59 (39:34) Jagodnik 17, Cizej 14, Rituper 9, S. Udrih 7, Kobale 6, Nikitovič 4, Trifunovič in Čmer 3, Stevič 2. Skupina 3: Pivovarna Laško- Radenska 109:74 (52:35) Don- čič 27, Goljovič 23, Kunca 14, Čop 10, Bečirovič in Kazafero- vič 9, Tilinger in Lisica 8, Mile- tič 2. Finale: Pivovarna Laško- Loka Kava 98:76 (47:32) Kune in Goljovič 22, Dončič 18, Be- čirovič 14, Lisica 13, Čop 6, Dragšič 3. Skupina 4: Krka- Elektra 84:53 (42:32) Rizman 16, Božič 14, Črešnik in Kova- čevič 6, Župane 4, Medvešek 3, Brinovšek 2, Memič in Re- pinc 1. 2.SKL 5. krog: Yurij Plava Laguna- Celje 71:59 (30:29). Vrstni red: Celje in Bistrica 9, Malgaj Rudar, Maribor in Yurij Plava Laguna 8, Ruše, Litija, Kam- nik in Ekipa Janče 7, Črnomelj 5. 1.SKL (Ž) 5. krog: Ilirija-Ingrad Celje 61:78 (28:46) Grobelnik 28, Radenovič 20, Vasič 11, Jurše 7, Veble 6, Obrovnik 3, Ram- šak 2, A. Vodopivec 1. Vrstni red: Imos Ježica 10, Ingrad Celje 9, ADD Ilirija 8, Maribor in Pomurje Skiny 7, Odeja Marmor (-1) in SKB Ježica ml. 6, BTC Legrand Sežana (-1) 4. 2.SKL (Ž) 4. krog: Comet - Domža- le 40:47 (33:27). Vrstni red: Jesenice 8, Comet 7, ŽKK Šen- tvid 6, , ŠD Šentvid, Domžale in Tolmin 4. Pokal Ronchelli 3. krog: Ingrad Celje-Pavio 55:60 (31:28) Grobelnik 19, Obrovnik 11, Jurše 9, Veble 8, Vasič 6, Vodopivec 2. Vrstni red: Pavio 4, BSE 3, Ingrad Celje 2. ROKOMET Kvalifikacije za SP 4. krog: Slovenija-Belorusi- ja 31:24 (16:13) Šerbec in Pun- gartnik 6, Kastelic 5, Puc in Tomšič 4, Pajovič 3, Vugrinec, Bedekovič in Makuc 1. Vrstni red: Hrvaška 8, Slovenija 5, Belorusija 2, Avstrija 1. 1.DRL (Ž) 5. krog: Vegrad-Krim Electa NR8:37 (5:16) Krajnc 4, Topič in Nojinovič 2. Jelovica-Juteks 18:32 (7:16) Derčar in Randl 6, Dolar, Uranker in Zidar 4, Kline in Jager 3, Majerle 2. Vrstni red: Krim Electa NR in Robit Olimpija 10, Juteks 8, Izola 7, Gramiz Kočevje 6, M Degro Piran in Jelovica 4, Bra- nik 1, Vegrad in Burja 0. ODBOJKA 1.D0L 3. krog: Olimpija-Šoštanj Topolšica 0:3 (2:15, 5:15, 9:15). Vrstni red: Fužinar in Titan Kamnik 6, Stavbar IGM, Salonit, Pomgrad in Olimpija 4, Elvo Bled 2, Šoštanj Topol- šica, Krka in Žužemberk 0. 2.D0L 3. krog: SIP Šempeter-Lju- tomer 3:0. Vrstni red: ŠDO Brezovica, SIP Šempeter, As- tec Triglav in IGM Hoče 6, Termo Lubnik 4, Granit, Črnu- če, Ljutomer in Hoteli Simo- nov Zaliv 2, Kočevje, Vuzeni- ca in Portorož 0. 2.D0L (Ž) 3. krog: Prevalje-Zgornja Savinjska 0:3, Kajuh Šoštanj- Bell Rogoza 0:3, B&L Utrip-K2 Šport Frupi Vital 2:3. Vrstni red: Bell Rogoza, Asics Tabor, K2 Šport in Kemiplas II. 6, Infond Branik 4, B&L Utrip, Zgornja Savinjska, Solkan in Ruše 2, Benedikt, Kajuh Šo- štanj in Prevalje 0. 20 ŠPORT 103 minute premalo za sladokusce Lokalni derbi med Publikumom in Rudarjem razočaral maloštevilne ljubitelje nogometa 11. krog v I. SNL je postre- gel s tremi izjemno zanimi- vimi lokalnimi obračuni, na žalost pa je prav tisti v Celju prinesel najmanj. V zelo tež- kih vremenskih razmerah z mrazom in dežjem sta moš- tvi prikazali bore malo, prav- zaprav je bil najboljši mož na igrišču sodnik Milan Mi- trovič. Celjani so tokrat začeli obe- tavno, a so kmalu popustili, popuščali pa so tudi živci. Ta- ko Marko Mitič zaradi druge- ga rumenega kartona ni doča- kal zadnjega sodnikovega žvižga v prvem polčasu, težko pa so ga dočakali tudi vsi osta- li na Skalni kleti, saj je bil konec prvega dela označen še- le v 52. minuti, podobno dolg je bil tudi drugi, v katerem je videl rdeče še Anton Grobel- šek. Ob tem so »knapi« še petkrat »porumeneli«, doma- čini pa dvakrat, a jasno je, da samo kartoni niso dovolj za pomemben lokalni obračun, ki je v minulih sezonah prine- sel številne preobrate, lepe po- teze, zadetke in si prislužil naziv - derbi. Tokrat so bile za nameček še tribune prazne in zvečine nezanimive, vso tek- mo so navijali le Celjski grofje, ki se v pomlajeni zasedbi očit- no vračajo. Trener velenjskega Rudarja Brane Oblak je debitiral na novem delovnem mestu v Ma- riboru, kjer ga je tamkajšnja publika izžvižgala, poraz Ve- lenjčanov z 0:1 pa še daje upa- nje na napredovanje v polfina- le slovenskega pokala. Oblak na Skalni kleti ni doživel žviž- galnega koncerta, a tudi prve zmage ni dočakal, čeprav si je je še kako želel. »Imeli smo malce več od igre, ustvarili smo si nekaj zrelih priložno- sti, toda ekipa nujno potrebu- je izrazitega strelca. Če ga ne bomo uspeli ustvariti doma, ga bomo poiskali drugje,« je pripovedoval novi velenjski strateg, ki je tekmo v Celju ocenil kot perfektno, seveda je s tem mislil predvsem razmer- je med prikazanim in razme- rami, v kakršnih je bilo sreča- nje odigrano. »Še vedno me- nim, da imam zelo solidno moštvo kakovostnih posamez- nikov. Potrebno bo le počistiti glave in potem bo steklo. Ru- dar mora biti najmanj 5. na prvenstveni lestvici. Zasedba je sposobna vrhunskih rezul- tatov in uspeh ne sme izosta- ti,« je še pojasnil Brane Oblak, ki ga čaka pojutrišnjem obra- čun v Beltincih s Potrošnikom, potem pa še v Kopru s tam- kajšnjim prvoligašem. Osnov- ni cilj je ostati neporažen, ven- dar bi zmaga, bodisi v Prek- murju ali na Primorskem, iz- polnila visoka pričakovanja in cilje. V Celju so bolj skromni in zato vsaj delno zadovoljni s trenutnim razvojem dogod- kov. Trener Edin Osmanovič je po tekmi z Velenjčani mirno pripovedoval: »Do izključitve Mitiča smo bili najmanj ena- kovreden nasprotnik, kasneje smo seveda »padli« in s točko moramo biti zadovoljni. Vesel sem, da sem vodil tekmo proti Branetu Oblaku, ki ga zelo cenim.« Točka proti Rudarju za Publikum ni neuspeh, a tudi za Celjane velja, da bo treba čim prej zmagati. V zad- njih šestih prvenstvenih tek- mah so Celjani slavili le v 8. krogu, ko so gostili Primorje, sicer pa so še trikrat remizirali in dvakrat izgubili. V 12. kro- gu bo idealna priložnost za bistveno izboljšavo točkovne- ga seštevka, kajti že jutri na Skalno klet prihaja Koper, moštvo, ki je minulo nedeljo doživelo katastrofo v Domža- lah. Razbiti Primorci naj ne bi bili pretrd oreh za rumeno- modre, res pa je, da bo potreb- no zaigrati povsem odprto in bistveno drugače predvsem na sredini igrišča. Doslej so Celjani večkrat zaustavljali nasprotnike z zgoščevanjem prostora med obema kazen- skima prostoroma, ko je po- trebno zmagovati, pa podob- na taktika zanesljivo ne vžge. Standardno dobri Mujčinovič, Sankovič in predvsem Gregor Blatnik niso zadolženi za do- seganje zadetkov. Svoje nalo- ge opravljajo zelo dobro, na trenutke vrhunsko, trije nogo- metaši s pozitivnimi ocenami pa so seveda premalo za us- peh celotne enajsterice. TOMAŽ LUKAČ Foto: GREGOR KATIČ Kapetan velenjskih rudarjev vratar Mladen Dabanovič je bil na derbiju na Skalni kleti »brezposeln«. Sladko mašcevanfe V 11. krogu II. SNL je bil lokalni derbi v Šmartnem ob Paki, kjer je Esotech Šmartno gostil Šentjur. Obračun je imel še posebno težo, saj so Šmarča- ni z zmago prehiteli Šentjurča- ne na prvenstveni lestvici, obe- nem pa je imel Janko Benčina, trener »vijoličastih«, prilož- nost za maščevanje Benčina se s Šentjurjem ni razšel prijateljsko, po odhodu Tonija Tomažiča je sedel na šmarsko klop in začel nizati zmage. Od pokalnih do zad- njih prvenstvenih, izmed ka- terih je bila najbolj sladka za- gotovo tista vil. krogu. »Mo- ram priznati, da Šentjurčani sploh niso igrali slabo, toda pravih priložnosti si niso znali ustvariti, mi pa smo izkoristili eno izmed številnih, kar je bilo dovolj za nadaljevanje zmagovite serije.« Ključna fi- gura lokalnega derbija, ki si ga je v Šmartnem ob Paki ogleda- lo le 200 obiskovalcev, je bil Sergej Šoštar, ki je bil strelec odločilnega zadetka in edini z rdečim kartonom. Toda kazen bo šla v pozabo, zmaga in točke pač ne, še posebej zato, kjer je bil nasprotnik Šentjur, katerega dres je nosil tudi Šo- štar. Zagotovo mu ni žal, da je zamenjal sredino, kajti v teh dneh bi se prepiral zaradi za- mude pri izplačilu plač ali ho- norarjev, ki v šentjurskem Športnem parku spet zaostaja- jo. Vodstvo kluba, žal, spet caplja za ekipo, katere rezul- tati so zelo solidni, a bodo kmalu bistveno drugačni, če denarja ne bo. Nekaj so ga igralci minuli teden sicer pre- jeli, a dolgovi še zdaleč niso poravnani. Morda je tudi v denarju mogoče iskati vzroke za rezultatska nihanja čete Draga Grbavca. T.L. Tujek v kvartetu velikih Savinjski Hopsi in Pivovar- na Laško sta se po pričakova- nju uvrstila na pokalni »final four«. Šoštanjska Elektra presenečenja ni zmogla. Med veliko košarkarsko če- tverico sta še branilec naslo- va Union Olimpija in prese- netljivo tudi mariborski ZM Lumar, ki je izločil Krko in s tem prevzel včasih tudi ko- ristno vlogo »outsiderja«. 16 klubov je igralo v štirih skupinah. V Ljubljani so se Sagadinovi favoriti (v družbi Heliosa, Triglava in Kopra) zgolj sprehodili do aprilskega finala in podobno bi lahko dejali tudi za skupino v Laš- ,kem, kjer so se domači pivo- varji ob Postojni, Radenski in Loki kavi zgolj dolgočasili. V finalu s Škofjeločani je 200 gledalcev lahko občudovalo učinkovitost Dončiča (80 od- stotni met iz igre, 7/7 za 2 točki), Goljoviča (83, 9/9) in Kunca (88, 7/8), ki so zable- steli v tem vse redkeje vide- nem elementu in pomagali od poškodb zdesetkani laški vrsti do izdatne zmage. »Opravili smo dva dobra treninga in kar je najvažneje - brez dodatnih poškodb. V domačem prvens- tvu in pokalu Saporta nas čaka težko delo,« je napovedal tre- ner Aleš Pipan. V Zagorju bi se Slovan skorajda opekel (64:63) proti zelo motivirane- mu domačemu B-ligašu. Hop- si so se rutinirano otresli mari- borskih poštarjev in tudi čete »ženskarja iz Ježice« Davida Dedka, zaradi katere bi jim nedavno skoraj upadel ugled. Bilanco je s senzacijo v Sežani zaokrožil ZM Lumar, ki je po tehnični napaki Smodiša zmlel novomeške lekarnarje. Šoštanjski košarkarji (na pr- venstveni tekmi s Kemopla- stom so si nabrali kar 62 tisoč tolarjev kazni) česa podobne- ga seveda niso zmogli, nal cu pa je to uspelo njihove donedavnemu soigralcu zdajšnjemu trenerju Lum Darku Mirtu. PRIMOŽ ŠK Foto: GREGOR U Polzelani so nedavni derbi proti Union Olimpiji izgubili, nasprotnika pa bosta račune lahko poravnala v pokali finalu. Miroliubni tretjeligaši, MNZ na počitek Kar 5 od 7 srečanj 11. kroga v 3.SNL sever se je končalo z remijem, nogo- metaši v MNZ pa so že dobili prvaka po jesen- skem delu. Kopico neodločenih izi- dov so izkoristili igralci Mons Claudiusa in se po dolgem času odlepili z dna, z zmago nad Pobrežjem pa je Montavar Rogoza dva kroga pred koncem domala že ujel jesenski naslov. Der- bija med prvim zasledoval- cem Dravinjo in Šoštanjča- ni ter laškimi izolatorji in zreškimi kovači nista dala zmagovalcev. 7 klubov v Medobčinski nogometni zvezi gre na zimsko spanje, ki bo naj- slajše za nogometaše jesen- skega prvaka iz Krškega. Klubi s Celjskega so z izje- mo štorskega Kovinarja in Vranskega že preveč zao- stali za favoriziranimi prva- ki. Izidi zadnjega kroga: Krško-Odred 3:0, Steklar- Brežice 9:0, Kovinar-Vran- sko 0:0, Šmarje prosto. Vrstni red po jesenskem delu: Krško 15, Kovinar 12, Vransko 11, Steklar 8, Odred 5, Brežice 4, Šmarje pri Jelšah 3. PŠ NA KRATKO Celje: Vrstni red srednješol- skih tekmovanj: Mali nogo- met: 1. ŠC Celje, 2. I.Gimnazi- ja Celje, 3. Sred. trgovska šola. Rokomet (dijakinje): 1. I. Gimnazija Celje, 2. ŠC Celje, 3. Sred. ekonomska šola. Ro- komet (dijaki): 1. I. Gimnazija Celje, 2. ŠC Celje, 3. Gimnazi- ja Center. Osnovne šole - mali nogomet: 1. III. OŠ Celje, 2. I. OŠ Celje, 3. IV: OŠ Celje. Celje Končni vrstni red ekipnega teniškega tekmova- nja športnih iger po ligah: 1. liga - 1. Ljudska banka 22 točk, 2. Klima 20, 3. Pelikan 18. 2. liga - 1. Kovinotehna A 24, 2. PUV Nivo B 22, 3. Cin- karna 20. 3. liga - 1. PIL 24, 2. Šolski center 24, 3. Alpos Me- ding 20. Polzela: V 4. krogu Savinj- ske košarkarske lige so na treh srečanjih igrali podaljške. Mo- zirje in Veterani Laško imata dve zmagi prednosti pred za- sledovalci. Rezultati: ŠD Mo- zirje-Norma Soft 62:47, Vete- rani laško-TEŠ Šoštanj 66:63 (pp), Prebold-Minerva Griže 75:73 (pp), Tris Vrbovec-Ser- vis ZT Celje 52:56 (pp). Vrstni red: Veterani Laško in ŠD Mo- zirje 8, Norma Soft, Prebold in TEŠ Šoštanj 6, Minerva Griže 5, Servis ZT Celje in Tris Vrbo- vec 4. Pari 5. kroga (8.11.): TEŠ Šoštanj-Prebold, Minerva Griže-Tris Vrbovec, Norma Soft-Veterani Laško, Servis ZT Celje-ŠD Mozirje. Kranj: Rezultati 2. krog državne lige v streljanji i standardno pištolo - ekipni) i D: Poženel (1687 krogov) Mrož Velenje (1651), 8. C (1639). Posamezno: 3. Sin Veternik 565 (Mrož VeleD 4. Ksenja Maček 565 (D. Bi nel), 5. Renato Šterman i (Mrož Vel.). , Izola: V 4. krogu državn ^ kegljaškega prvenstva stai celjska prvoligaša visoko a j gala: Mehano Izola-Miroi i 1:7, Hidro-CP Celje 1:7. Ijavke Miroteksa imajo 81 in vodijo skupaj z ekipo f , sol Skiting, CP Celje je , moških s 4 točkami na 7. h stu. j Celje: Na malonogometu stadionu na Skalni kleti . turnir, na katerem so v koB, renči dveh republiških re| zentanc gluhih Slovenija I ekipe Veteranov zmagali gometaši Pelikana iz Cf Turnir je služil za izbiro venske reprezentance gl^' za mednarodne nastope. Ljubljana: Na šahovsl DP Zveze invalidov je Velenje pred Ljubljano-M" j Slovenj Gradcem in Žalce"^ Polzela: Zmagovalec ' sečnega hitropoteznega hovskega turnirja je breZ raza postal Stane Skok bold). Drugo mesto je o^^ Radovan Krajnc (Griže).' je pa Franc Škorjanc (Sei" ter). ŠPORT 21 F »V Neptunu so me zasmehovali« Danijel Pavlinec je z Nove Zelandije prinesel tri odličja alec Daniel Pavlinec je z velikih tek- anj prinesel že 16 odličij. Nazadnje se je l^tovnega prvenstva invalidov v Novi ^liiji vrnil s srebrno in dvema bronasti- ^edaljama. Uspehi naredijo dolg in tako ^sprejemu pri celjskemu županu Pavlin- ^Ijubili avtomobil in plačilo stroškov uškega izpita. {bi bilo vselej tako, bi Dani imel že obse- ^ozni park. Tako pa se zaveda, da se ima za ^e zahvaliti le svoji volji, trenerju Brunu |aku in ozkemu krogu tistih, ki mu vselej jo ob strani. Letos je v treningu »pustil« ij tisoč kilometrov, prihodnje leto ga v [Stu čaka EP v Hannovru in vrsta medna- ^ mitingov. Ao ste se v Novi Zelandiji prilagodili jtajšnjim razmeram in časovni razliki, bni je uspel takšen podvig? pnajstim uram razlike se sploh nisem mo- filagoditi, prispel sem dva dni pred tekmo, riiom je botrovala sreča, čeprav so se mi t stvari kar sproti dogajale. Na 100 m prosto 56 s trenerjem dogovorila, Dva v predtekmovanju me- ia4. ali 5. mesto in tekme- pustila predse, hkrati pa »vala, kako se obnašajo. V ;u je bil dogovor, da prvih jetrov odplavam brez vdi- liato 25 metrov na laktat In kaj se je zgodilo? Vseh mas je kot norih pognalo s a in vem, da sem morda vodil, imel sem dober ob- i Nato so v vodo vrgli vrv art ponovili. V tistem tre- u sem vedel, da sem izgu- es kredit. Moral sem plava- ti na močan zavesljaj in na polovici proge sem bil peti. Z močno voljo sem dohitel An- gleža in Nemca, ki sta bila močno spredaj in medaljo ujel za nekaj desetink. Rezultati ni- so bili dobri. Kako bi primerjali konku- renco z ostalimi velikimi tekmovanji? Od olimpijskih iger v Atlanti sta dva konkurenta prenehala tekmovati: Novozelandec, ki ima svetovni rekord in Brazi- lec, ki mi je delal težave. Ven- dar so se pojavili Kitajci in Španci, Angleži in Nemci so napredovali. Če bi dosegel svoje najboljše rezultate, bi mi verjetno težko prišli blizu. Kdo je pokril stroške dra- gega potovanja? Nova Zelandija je daleč, pot dolga, in kot pravijo, padeš dvakrat v nezavest, pa še ved- no nisti prispel. Podprla sta me Elektrosignal in Cetis Graf, v polletnih pripravah pa še ŠZS, letos se je prebudila tudi celjska Športna zveza in nekaj primaknila. Tu sta še podjetji Trio in Celjski sejmi, ki sta mi omogočili brezplačno vadbo ter niz drugih, ki se jim želim zahvaliti. Posebej hvala pa tre- nerju Toplaku, ki je vztrajal ob meni in me vzpodbujal v tež- kih trenutkih. Koliko vam pomenijo spre- jemi pri občinskih veljakih in koliko se razmere potem resnično spremenijo na bo- lje? Prejšnja leta me je zelo bole- lo, saj sem se veliko trudil. Moji treningi se ne razlikujejo kaj dosti od treningov Brigite Bukovec, Gregorja Cankarja ali pravih plavalcev. ŠZ Celje se je v teh letih obnašala zelo pavšalno in se je zgovarjala na ŠZS in Invalidsko zvezo. Zato sem presenečen, da so mi po- magali in upam, da bodo do- sežke znali ustrezno ovredno- titi, tudi pri izboru športnika leta. Zadnja leta si edini celjski plavalec, ki prinašaš odličja iz SP, EP, 01 in drugod. Celj- sko plavanje je med tem na- zadovalo, pojavil se je še dru- gi plavalni klub. Kam se stvari z vašega nevtralnega vidika ta trenutek obračajo? Takšnih razmer nisem naj- bolj vesel. Če so odnosi zdra- vi, imamo lahko dva plavalna kluba, kot na primer v Ljublja- ni, kjer so trije. Morda sem konzervativen, toda menim, da oba kluba v Celju ne bosta mogla kaj veliko storiti. Če bi izhajali iz zdravih korenin, bi morda lahko, tako pa bodo nastale velike težave. Lahko me tudi pozitivno presenetijo. V Neptunu so me gledali po strani, ko sem plaval ob progi in me posmehljivo gledali, ko sem govoril, da bom imel svo- jega trenerja in da bo to Bruno Toplak. Vse, kar sem slabega takrat doživel, se zdaj obrača proti njim. Tega jim seveda ne privoščim in želim, da se iz te šole kaj naučijo. Če ne, lahko le rečem, naj jim bog pomaga. - PRIMOŽ ŠKERL GREGOR KATIČ MOZ TREH STOLETIJ !fr&RC pripravlja ponatis knjige o Jnu Štuklju Mož treh stoletij avtorja linarja Toneta Vrabla. !(njiga o Leonu Štuklju, ki bo 12. 'embra praznoval 100. rojstni dan, Jpetnajst poglavij, vel[ko fotografij in simile pisem Leona Štuklja, akade- ka dr. Antona Trstenjaka in prof. iga Ulage. Knjiga predstavlja rdečo vseh treh slovenskih velikanov o [avem načinu življenja, ki je pogoj za oko starost. Knjiga je lepo branje o veku, ki je še posebej po nepozab- en nastopu na olimpijskih igrah v anti 1996 postal »zaščitni« znak nila- države Slovenije. Higa Mož treh stoletij je še posebej jnerna za darilo ob koncu leta, za iboljše športnike, učence, dijake in Miste, ki uživajo v branju osebnih •fljnjskih zgodb. ^^knjigi Mož treh stoletij boste lahko 'trali tudi to, da je Leon Štukelj, '"nik, telovadec z medaljami in rota- od leta 1936, igral violino, pel v 'ftu, smučal in sabljal, da ga zanima "lika in da prišije vsak odtrgan "ib... Vrhunec pa pomenijo njegova '■"lišljanja o skrbi za zdravo telo in jerum! ^otovite si knjigo Mož treh stoletij Nnaročilu po ceni 2000 tolarjev! Nov uspeli judoistov Ivo Reya Celjski judoisti, ki so letos že osvojili pokal Slovenije in si s tem zagotovili novo evropsko sezono, so na polfinalnem turnirju za državno prvenstvo v konkurenci ptujske Drave, Gorišnice in Efekta iz Slovenj Gradca osvojili 1, mesto. Skupaj z drugouvrščeno Dravo bodo novembra nastopili na finalu v Slovenski Bistrici, kjer sodelujeta še domači Impol in mariborski Branik. Precej pomlajena postava celjske ekipe je premagala Dravo z 11:3 (45:7), Gorišnico z 8:6 (40:30) in zadnjeuvrščeni Efekta z 8:6 (37:27). Točke so prispevaU: Sašo Kukič do 60 kg (4 točke). Rok Košir do 66 kg (6), Klemen Ferjan do 73 kg (5), Uroš Beltram do 81 kg (2), Mile Sadžak do 90 kg (6), Janez Ceraj do 100 kg (2). J.K. Finale rally sezone ZŠAM je na Ljubečni priredil zadnjega v seriji turističnih avtorallyjev za prvenstvo treh dolin. 38 posadk je tekmovalo v 4 razredih. Pet etap, ki so jih vozniki morali opraviti, je spremljal močan dež. Zmagovalci - skupno: 1. Zorman-Zorman (Cinquecento šport), 6. Jurak-Jurak (yugo 55), 8. Romih-Padežnik (avtobianc- hi A 112). Do 1000 ccm: Marošek-Klemenc. Do 1500: Zorman- Zorman. Nad 1500: Žunko-Žunko. Ženske: Žnidar-Brvar. Ekip- no: 1. Team modri dirkači, 5. Racing team Užmah, 6. Celjski grof. Vrstni red v sezoni 1998: 1. Modri dirkači L, 2. Ballantines, 3.KRKŽunkoI. PŠ ŠPORTNI KOLEDAR PETEK, 30.10. Nogomet l.SNL, 12. krog - Celje: Pub- likum-Koper (14,30). SOBOTA, 31.10. Nogomet l.SNL, 12. krog - Beltinci: Potrošnik-Rudar (14). 2.SNL, 12. krpg - Renče: Goriške opekarne-Šentjur, Hr- pelje-Kozina: Jadran Šepič- Esotech Šmartno (obe ob 14). 3.SNL, 12. krog - Rogatec: Mons Claudius-Pobrežje, Zre- če: Unior-MM Brunšvik, Šo- štanj: Usnjar-TIM Laško, Star- še: Starše-Dravinja (vse ob 14). Košarka Liga Kolinska, 10. krog - Ljubljana: Slovan-Pivovarna Laško (17), Polzela: Savinjski Hopsi-Helios (19,30). l.B SKL, 5. krog - Šentjur: Kemoplast-Union Olimpija mL, Slovenske Konjice: Ba- nex-Nova Gorica (obe ob 19), Radovljica: Radovljica-Rogla Atras (18), Ljubljana: Ilirija- Elektra (18,30). 2.SKL vzhod, 6. krog - Ljubljana: Ekipa Janče-Celje (17). Odbojka 1.DOL, 4. krcg - Šoštanj: Šoštanj Topolšica-Žužemberk (18). 2.DOL, 4. krog - Brezovica: ŠDO Brezovica-SIP Šempeter (18). 2.DOL (Ž), 4. krog - Mozir- je: Zgornja Savinjska-Ruše, Koper: Kemiplas II.-B&L Utrip (16,30), Ljubljana: Asics Ta- bor-Kajuh Šoštanj (17). TOREK, 3.11. Košarka Pokal Saporta, 6. krog - Helsinki: Topo Helsinki-Pivo- varna Laško, Polzela: Savinj- ski Hopsi-Sony Milano (obe ob 20). SREDA, 4.11. Nogomet Pokal RS, povratne tekme - Sladki Vrh: Paloma Šega-Eso- tech Šmartno, Velenje: Rudar- Maribor Teatanic. Sprejem za odlične Celjski župan Jože Zimšek je skupaj s predstavniki Športne zveze pripravil sprejem celjskim športnikom, ki so v zadnjem času uspešno nastopali na mednarodnih prizoriščih. Kegljavkam Miroteksa (3. mesto na svetovnem pokalu v Augsburgu), judoistu Klemnu Ferjanu (3. mesto na MSP v Galiju) in plavalcu Danielu Pavlincu (3 medalje na SP invalidov v Chrischurchu) so vročih knjigo Toneta Vrabla »Mož treh stoletij«. Foto: G.K. 221 ZA RAZVEDRILO RADIO - INFORMACIJE 23 Radio Celje drugi tudi v komentarju! jt,er teden dni po 9. festivalu radijskih postaj Slovenije je v [jiiŠtvu Radia Celje zazvonil telefon. Odgovorna urednica Ljerka Bizilj je urednici Nataši Gerkeš Lednik sporočila, P se pri razglasitvi najboljših zmotili v kategoriji komentar in p, mesto pomotoma podelili Koroškemu radiu. V resnici je i3(iel Radiu Celje in Tomažu Lukaču za komentar Čudežna ^tka. Tomažev komentar je z najvišjim številom točk ocenil ,0 Balažic, ostala dva člana žirije pa sta mu prisodila tretje Skupno je bil torej z 18 točkami na drugem mestu. Celjski jci smo tako na festivalu dosegli tri vidne uvrstitve: dve drugi ^ v kategorijali intervju in komentar ter tretje mesto v 00 informativni oddaji. NGL NE PRESLISITE NA RADIU CELJE! četrtek, 29. oktobra ob 9.10 - Kandidati za župane? [prihodnjih dneh bo tudi program Radia Celje obarvan Ivolilno. Ker se je v sredo ob 19. uri iztekel rok za oddajo ^idatur za lokalne volitve, boste na Radiu Celje že v četrtek raj izvedeli, kdo so kandidati za župane v 32 občinah ike regije. Oddajo bo povezovala Nataša Gerkeš, pripravila t bo v sodelovanju s celotno radijsko novinarsko ekipo. Ponedeljek, 2. novembra ob 9.05 - soočenje županskih kandidatov Mestne občine Celje i Radiu Celje smo se odločili, da pripravimo soočenja vseh ®skih kandidatov po občinah celjske regije. Pričeli bomo z mo občino Celje in soočili županske kandidate. Voditeljica aje bo Nataša Gerkeš, ki sogovornikom ne bo pustila razgla- njihovih predvolilnih programov, temveč jih bo s kratkimi Mnji skušala vprašati tisto, kar bi jih morda želeli vprašati poslušalci. Njihovi odgovori bodo omejeni na tri minute. irek, 3. novembra ob 9.05 - soočenje iupanskih kandidatov Občine Žalec l\o/Ek pridejo na vrsto žalski kandidati za župane. Tudi tem fflvoditeljica Vesna Lejič ne bo pustila, da bi sami usmerjali pogovora. Kratko in jedrnato bo od njih skušala izvedeti J kar bi utegnilo zanimati volivce. Tudi tokrat bodo njeni Dvorniki omejeni z odgovori na tri minutke. reda, 4. novembra ob 9.05«soočenje iupanskih kandidatov Občine Laško iške županske kandidate bo v studiu gostila Sergeja Mitič. i zanje bodo pravila igre enaka kot za celjske in žalske ilidate. Četrtek, 5. novembra ob 9.05 - soočenje županskih kandidatov občin Šentjur in Dobje »ne Vrabl bo v četrtek v studiu gostil županske kandidate ine Šentjur in novo nastale Občine Dobje. Torek, 3. novembra ob 19.00: Top (Finska): Pivovarna Laško - prenos torek ob 19.uri se bo začela tekma šestega kroga skupine D topskem košarkarskem pokalu Raimonda Saporte med lačim Topom in Pivovarno Laško. Laščani so v petih tekmah zmagali, moštvo iz Helsinkov pa enkrat. Bodo varovanci ^rja Aleša Pipana ponovili uspeh iz Treh lilij, ko so moštvo 'premagali z 92:79? Potek tekme boste lahko spremljali v ®srednem prenosu na naših radijskih valovih, reporter pa fomaž Lukač. RADIJSKI ŠKRATKI če pogrešate že ves okto- ber žametni glas Mihe Bar- boriča, vedite, da se mudi v Južnoafriški republiki. Tam je s študentskim Akadem- skim pevskim zborom iz Ljubljane, kar pomeni, da je Miha tudi dober pevec. Ob hudih oktobrskih kadrov- skih izpadih v napovedoval- skih vrstah pa škratki stiska- jo pesti, da se Miha že z novembrom vrne. Vse prijetnejša voditeljica radijskih dopoldnevov, pa tudi pogosto četrtkovih po- poldnevov, postc^ Darja Hribernik. Tremo je prema- gala, oni dan pa ji je škrat hudo ponagajal. Deratiza- cija je bila kar naprej dera- titizacija. A ker si Darja vsako napako hudo vzame k srcu, smo prepričani, da ji škratje kmalu ne bodo mo- gli več do živega. Tudi prekaljenim radijkam se včasih zgodi kakšna gro- mozaaaanska napaka. Joži- ca Škorja je papeža Janeza Pavla II. prekrstila v enajste- ga. Bog je milostljiv in od- pušča. V nedeljo se je nad čestitke »spravil« novopečeni radij- ski napovedovale Simon Šarlah. Prizadevno je treni- ral tekste vso soboto, še prej mu jih je prekaljena radij- ska novinarka Mateja Pod- jed vzorno opremila s pra- vilnimi naglasi, nato pa mu je zadeva kar dobro stekla. Le tako naprej, Simon! Najbolj »srečen« radijec te dni je Primož Škerl. Že me- sec dni nadomešča v oddaji Poslušalci poslušalcem Si- mono Brglez in vsako jutro okoli pol osmih vzhičeno prihrumi v redakcijo, poln izvirnih melodij in besedil. Na bregu stoji že toliko hi- šic, da človek ne ve, kam bi katero še sploh lahko posta- vili... Če ste opazili, da se v dnevnoinformativnem pro- gramu Radia Celje pojavljajo tudi novičke in poročila iz Zgornje Savinjske doline, ve- dite, da je to zaradi naše nove radijske frekvence, ki pokriva tudi to področje. In kdo je tisti, ki nam prinaša informacije iz teh koncev? Mitja Umnik, seveda! ROJSTVA V celjski porodnišnici so rodile: 16. 10.: Sonja VUZEM iz Braslovč - deklico, Olgica PAČNIK iz Nove Cerkve - deč- ka, Tatjana ŠPENDE iz Mozir- ja - dečka. 17. 10.: Andreja MUŽERLIN iz Pristave - dva dečka, Darja REBEVŠEK iz Petrovč - dečka. 18. 10.: Olga PUNGERŠEK iz Gorice pri Slivnici - dečka, Saša ŠMIT z Gomilskega - de- klico. 19. 10.: Vesna PAPIČ iz Štor - dečka, Anica STROPNIK iz Celja - dečka, Darinka THOR- BAUER iz Celja - dečka, Cvet- ka SIKOŠEK iz Laškega - de- klico, Jelka GUBENŠEK iz Štor - dečka. 20. 10.: Mojca LEBAR z Vranskega - dečka, Zdenka DOBROVNIK iz Šmartnega ob Dreti - dečka, Alenka LUKEŽ iz Petrovč - dečka. 21. 10.: Irena RATEJ iz Loč - dečka, Katja OZVALDIČ iz Žalca - deklico, Laura ZIDAN- ŠEK iz Slovenskih Konjic - dečka. 22. 10.: Štefanija PIKELC iz Sevnice - deklico, Svetlanka STOJANOVIČ iz Rogaške Sla- tine - deklico, Mateja JURJE- VEC iz Šmarja - dečka, Mateja JAGODIČ iz Podplata - dečka, Marjeta PUNGARTNIK s Stra- nic - deklico. POROKE Celje Poročila sta se: Vid BUR- NIK iz Celja in MATEJKA GORŠEK iz Žalca. Laško Poročilo se je 20 parov, od teh: Branko ŠVELC in Metka JAKUN, oba iz Velikega Širja pri Zidanem Mostu, Dušan SINKAR in Simona BOBEK, oba iz Bukovja pri Slivnici, Primož JAMŠEK iz Krnic pri Hrastniku in Špela POŽAR iz Trbovelj, Pavel TERŠEK in Po- lonca KOŠAR, oba iz Laškega, Igor ŠIRŠE in Dušanka KOSIČ, oba iz Trbovelj, Jože HERCOG iz Žigona nad Laškim in Ani- ca PAVČNIK iz Lipnega Dola, Aleš JAZBEC in Sinja UU- BEK, oba iz Celja, Matej VI- ČIČ in Polonca ŽAGAR, oba iz Jagoč pri Laškem, Miran KO- VAČIČ in Oksana MOSKINA, oba iz Celja ter Janez ŠKOR- JANC iz Bukovce pri Laškem in Alenka GERŠAK iz Marija Gradca pri Laškem. Šentjur pri Celju Poročila sta se: Miran OG- RIZEK in Marija BRANTUŠA iz Šentjurja. Šmarje pri Jelšah Poročili so se Branko ZU- PANEC iz Šmarja pri Jelšah in Reja BLAŽUN iz Rogatca ter Sebastjan STRAŠEK in Petra KRIŽAN, oba iz Rogaške Slati- ne. Velenje Poročili so se: Zdenko PIH- LER iz Celovca in Damjana PIRC iz Velenja ter Marko ZA- VERŠNIK iz Šoštanja in Marti- na LUKANC iz Velikega Vrha. Žalec Poročili so se: Stanko AN- DERLUH in Simona GROBEL- NIK iz Slatine v Rožni dolini ter Aleš GROBELNIK in Zden- ka KLEP iz Galicije. SMRTI Celje Umrli so: Vincenc STRNAD iz Slovenskih Konjic, 71 let, Roza VODEB iz Gorice pri Slivnici, 69 let, Franc PODJA- VERŠEK iz Celja, 55 let, Ana ŽUŽEJ iz Arje vasi, 91 let, Slavica JANŽEK iz Celja, 61 let, Franc DOLŠAK iz Podvr- ha, 84 let, Alojz ZUPANC iz Celja, 76 let, Marija MEDVE- ŠEK iz Celja, 82 let, Justina TANŠEK iz Sel, 88 let, Franc IPŠEK iz Pijovcev, 65 let in Marija KUKOVIČ iz Zagaja pri Ponikvi, 78 let. Laško Umrli so: Simon OŽEK iz Celja, 25 let, Jože ŠEŠKO iz Gračnice pri Rimskih Topli- cah, 37 let, Štefanija MARTIN- ŠEK iz Vrhovega pri Radečah, 72 let, Zdenka ZUPANC iz Za- vršja pri Trbovljah, 42 let, Zo- fija HLEBEC iz Trnovega Hri- ba nad Laškim, 73. let, Marija Podbreznik iz Vrha nad Laš- kim, 83 let in Milan OCVIRK iz Laškega, 68 let. Šentjur pri Celju Umrla sta: Martin FLIS iz Osredka, 59 let in Jožef KOL- ŠEK iz Podpeči nad Marofom, 63 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Terezija BERG- LEZ iz Zagaja pod Bočem, 89 let, Zofija ČUJEŠ iz Svetega Štefana, 93 let, Jožef PERGA- MOŽ iz Zibiške vasi, 90 let, Marija MEDVEŠEK, 82 let in Janez DROFENIK iz Olimja, 68 let. Velenje Umrli so: Frančišek LOR- GER iz Velenja, 79 let, Felicita PODBREŽNIK iz Solčave, 86 let, Janez MEDVED iz Šošta- nja, 66 let, Ljudmila ZLODEJ iz Velenja, 85 let, Franc PRE- ZELJ iz Velenja, 75 let, Alojzij ŠOLINC iz Šmartnega ob Pa- ki. 66 let, Frančišek JEROV- ČNIK iz Raduhe, 85 let, Anton TOSTOVRŠNIK iz Savine, 56 let in Ludvik LORENCI iz Vu- zenice, 49 let. Žalec Umrli so: Ivan TURNŠEK iz Latkove vasi, 44 let, Marjeta BRECL iz Kasaz, 44 let, Neža COKAN iz Pernovega, 76 let, Ivana KUHAR iz Žalca, 75 let, Leopold BABIČ iz Prebolda, 54 let, Mojmir Andrej DRUŠ- KOVIČ iz Dobrteše vasi, 69 let, Alojz JERMAN iz Ločice pri Vranskem, 63 let, Vladimir OROŽIM iz Latkove vasi, 68 let, Ivan ŠKRUBEJ iz Šešč pri Preboldu, 72 let in Jožef ŠKRABAR iz Šempetra v Sa- vinjski dolini, 78 let. Podjetje NT&RC d.o.o., nadzorni svet: Irena Jelen Baša - predsednica, Matjaž Jamnikar, Vesna Lejič. direktor Jože Cerovšek. poslovni sekretar Suzana Rober Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agendjskcKržno dejavnost. Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (063) 422-50, fax: 441032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Cena izwdaje280tolaijev Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 930 tolarjev. Za tujino te letna naro6iina 22.000 tolarjev. Številka žiro računa: 50700- ' 601-106900. Nenaročenih rokopisov in fotc^afij ne vračamo. Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij d.d., Ljubljana, Dunajska 5, direktor Alojz Zibelnik. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje z dne 23.6.1992 sodi &isopis Novi tednik med proizvode infonnativne- ^ značaja, za katere se plačuje 5% davdc od proineta proizvodov. NOVI TEDNIK Odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Urednica Novega tednika: Milena B.Poklič. Urednica Petice: Tatjana Cvirn. Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Jelai Eiaša, Janja Intiliar, Brane Jeranko, Ksenija Lekič, Gregor Katič, Urška Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko Zule. Tajnica uredništva: Mojca Marot. Tfehnični urednik: Franjo Bogadi, Računalniški prdom: Robert Kojterer, Igor Šarlah. Oblikovanje: Minja Bajagič. E-niail: tednik@NT-RC.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Nataša Gerkeš-Lednik. Uredništvo: Simona Brglez, Vesna Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vadja tehnike: Bojan Pišek. Tdefon studia (za oddaje v žrw)): 4900-880,4900-881 E-mait Radio@Nrr-RC.si AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja Agencije: Franček Pungotič Propaganda: Valter Leben, Vojko Cr^iar, Zlatko Bobinac, Ginnen Koprivica, Vesna Matjašič; KoordiJiator trženja: Mitja Umnik Telefon: 063/422-50 fax: 441-032,443-511 E-mail: Agencija(3W-RC.si PROSTA DELOTOA MESTA Območna enota Celje Celje: gradbeni delavec, delavec brez poklica, kmečka gospodinja, ključavničar, strugar (2), stavbni klepar, strojni mehanik, avtomehanik, elektromonter, šivilja, tesar, dimnikar, prodajalec tekstilnih-usnjenih artiklo, natakar, kemijski teh- nik, geodetski tehnik, gostinski tehnik, ekonomski tehnik (2), ekonomsko komercialni tehnik, zdravstveni tehnik, inženir prometa za cestni promet, ekonomist za analize in planiranje (3), ekonomist za denarniš., finance, računov, diplo- mirani inženir strojništva, dipl. inženir gradbeniš- tva specialist, dipl. ekonomist za analize in plani- ranje, dipl. ekonomist za denarništvo-finance. Laško: prodajalec. Slovenske Konjice: pomožni delavec, mizar (3), oblikovalec kovin, frezalec (2), avtoličar in ekonomski tehnik. Šentjur pri Celju: varilec, kuhar, natakar, komercialni tehnik in profesor biologije. Šmarje pri Jelšah: pomožni gostinski dela- vec, delavec brez poklica (11), pomožni obde- lovalec kovin, avtomehanik, monter TK omrež- ja, tiskar za tisk z izbokline in kuhar. Žalec: pek, monter ogrevalnih naprav, šivilja (5), voznik avtomehanik, natakar, prometni tehnik, trgovinski poslovodja in ekonomski tehnik. Podrobnejše informacije po telefonu, šte- vilka 442-630. Območna enota Velenje Delavec brez poklica (7), šivilja (3), zidar, prodajalec, strojni tehnik, inženir geodezije, diplomirani inženir strojništva, diplomirani inženir elektrotehnike, diplomirani inženir računalništva, dipl. inženir konfekcijske teh- nologije in diplomirani inženir geodezije. Podrobnejše informacije po telefonu, šte- vilka 855-421. 24 PISMA BRALCEV - ROMAN ODMEVI Odnosov ne bomo rušili I. V vašem časopisu, za kate- rega menimo, da želi biti ob- jektiven, se zadnje čase pojav- ljajo članki, ki pišejo o takoi- menovanem »odboru za zašči- to krajanov zaselkov, ogrože- nih od kamnoloma« ali pa je ta odbor podpisan pod prispev- kom v rubriki »Pisma bralcev« oziroma v »Odmevih«. Spodaj podpisani krajani, ki živimo v zaselkih prav na obrobju kamnoloma, smo re- snično tisti, ki čutimo vplive kamnoloma oziroma smo »ogroženi«. Zato odločno izjavljamo, da večina iz teh zaselkov ni sode- lovala pri »formiranju« tega odbora in ga tudi ne podpira- mo ter ne priznavamo, odloč- no zavračamo njegovo delova- nje, posebno pa ne nastopanje v našem imenu in sicer: - zato, ker smo na množič- nem sestanku krajanov v pro- storih KS Galicija dne 2. 10. 1998 jasno povedali tistim, ki delujejo v imenu tega odbora, da nimajo naših pooblastil in da nekorektno zavajajo ljudi v zaselkih in javnosti preko me- dijev, z milo rečeno izkrivlje- nimi resnicami. Na sestanku je bila prebrana tudi odstopna izjava enega od članov odbo- ra, ki je zapisal, da je bil na- pačno informiran in zaveden od treh članov odbora (Lindič, Verdel S., Cokan V.). Na se- stanku je bila tudi razgaljena manipulacija z vabili in njiho- vo vsebino. Način sklicevanja in vodenja sestankov je prisot- ne zelo razburil in povzročil še večje nezaupanje v glavne aktiviste odbora. - zato, ker so ga formirali in ga izrabljajo v svoje sebične namene ljudje, ki ne poznajo problematike in ker ne živijo v našem okolju. Odbor je tudi pravno nelegalen. - ker z dezinformacijami, podpihovanjem nestrpnosti, nevoščljivostjo in z vzbuja- njem strahu pred »gorečo ne- varnostjo kamnoloma« rušijo odnose ljudi v naših zaselkih. - ker v imenu odbora deluje- jo aktivisti, ki so negativne ose- be, kar je razvidno tudi iz dejs- tva, da so vsi trije (Lindič, Ver- del S. in Cokan) v zelo slabih odnosih v svojem okolju in ni- majo korektnih odnosov. - ker se odbor izkorišča za doseganje političnih ciljev (nastop kandidata za župana gospoda Posedela na sestanku v Galiciji dne 2. 10. 1998, to je pred formalnim začetkom predvolilnega boja). - ker je odbor zapustilo še nekaj tistih članov iz naših zaselkov, ki so jih v začetku z izkrivljenimi informacijami in lažnimi obljubami privabili k sodelovanju, sedaj pa se od samoimenovanega odbora in odbora in odborskih aktivi- stov ograjujejo. Novinarka M. Agrež zelo vestno spremlja dogajanja v na- ši KS Galicija. Zabeležila je celo, da g. Lindič zaradi problemov v KS ne more spati. Zato nas čudi, da ni zabeležila razvoja dogod- kov na sestanku dne 2. 10. 1998 v dvorani KS Galicija, kjer so prisotni g. Lindiču in njegovima aktivistoma S. Verdev in Cokan očitali vse to, kar smo v točkah navedli in so prisotni aktivistič- no trojko dobesedno »izžvižga- li«. Tonski in drugi zapisi o tem obstajajo v KS, večina nas pod- pisnikov pa je bila prisotna, za- to lahko to trdimo. Gospod Lindič je lahko »po- šten« in »primeren« za ZLSD, ki bi oziroma ga bodo z veseljem sprejeli v svoje vrste prenovlje- nih komunistov, kot je časopisu napisal predsednik odbora ZLSD v Žalcu. Naj ga kar imajo in naj njih zastopa. Mi pa odloč- no zavračamo, da bi nas pred- stavljal ali zastopal kjerkoli v občini, v KS, odborih, komisi- jah v zvezi z našo KS. 15 podpisov Kmalu po obnovljeni cesti Prebold- Trbovlje v 41. številki NT ste objavili zapis o posodobitvi ceste iz Ma- rija Reke proti Trbovljam, s foto- grafijo, posneto na višini 734 metrov. Na topografski karti iz leta 1931 je zapisana kota 728 metrov, kraj Vrhe, zahodno o tega in na drugi strani je ozna- čen cestni prelaz na višini 725 metrov. Na avtokarti sicer ni zapisane višine, je pa razločno zapisan kraj Vrhe zahodno od njega. Ko sem hodil tod okoh zaradi opisa planinskih poti, sem domačine spraševal tudi za imena. Ko sem pri Jagru vprašal za Vrhe, so me poslali tja, od koder sem prišel. V zadnjem Atlasu je zapisa- no Preval Vrhe 724. Ali ni to samo prelaz Vrh ali Podmejski vrh, najde pa se še Pri križu, pri Jagru, preval Podmeja, pa morda še kaj. Beseda vrh je včasih pomenila kraj najlažje- ga prehoda iz ene na drugo stran. O tem je nedavno pisal tudi gospod Vider iz Solčave, in sicer o mejnem prelazu nad Logarsko dolino v Avstrijo. O višini je preprosta zame- njava številk na karti občine Žalec. Sedaj se pripravlja turi- stična karta Spodnje Savinjske doline - bomo videli, kaj bodo zapisali avtorji in geodeti. Mo- derni GPS tako ne pokaže pra- ve višine. Zanima me le eno, in sicer pravo ime za ta cestni prelaz med obema dolinama oziro- ma vsaj to, kje najti uradni zapis tega poimenovanja? Če je nekdo napačno izrekel in se je potem to povzelo, se mi ne zdi prav, da opuščamo staro ljudsko poimenovanje. BOŽO JORDAN, Dobrteša vas Nasilje nad otrokom Gospe Jožice Gril ne poz- nam in nikoli nisem imela no- benih stikov z njo. Sedaj vem, da je to oseba, ki nas je po objavi mojega članka po tele- fonu vznemirjala, žalila, gro- zila in ustrahovala sina, ko se je oglasil na telefon. Navajam: »da ve, kje hodi, kje stanuje, v katero šolo gre, da ga v parku večkrat sreča in ...« Žalila je tudi mene osebno. Povedala mi je, da zgodbo T.U. zelo dobro pozna in da ve, kaj se je zgodilo... Nato sem jo vprašala, kaj bi rada in kdo sploh je, saj olika in bon- ton pravita, da se je treba naj- prej predstaviti in če je mogo- če odvetnica gospoda T.U. Ta- krat je gospa odložila slušal- ko, torej sedaj vem, da je to gospa Jožica Gril. Po telefonu ste mi očitali, da sem Srbkinja in naj grem nazaj v Srbijo, da se vidi, da mi manjka kuUure, šole in izobrazbe. Gospo Gril moram razočarati. Res je, da sem Srb- kinja iz Vojvodine in da sem zelo ponosna in poštena. Imam slovensko državljans- tvo, tu živim, tu je moj dom, kjer sem zelo srečna in se dobro počutim. Sem delovna, ustvarjalna, uspešna, tako vsaj pravijo tisti, ki so z mo- jim delom zadovoljni, saj sem za nekaj odgovorna. Tukaj sem študirala, slovenska fir- ma me je štipendirala, plačala šolnino in dopust in zato sem dolžna in odgovorna do te družbe, da ji nekaj dam - vrnem. Trdim, da gospa Gril o družbi, morali in etiki ne ve ničesar ali pa zelo malo. Moja izobrazba ekonomista mi ne pomeni veliko in ni pomem- bna, tako kot tudi vaša ne, če nimaš v sebi nekaj ljudskega in moralnega. Gospa Gril pravi, naj opi- šem vse po resnici, če upam in znam. Sporočam ji, da sem resnično in korektno napisa- la, dodala bi samo, da se je T.U. zlagal in se laže o dogod- ku, kar so potrdili odgovorni za šolo v naravi, saj se izjave otrok, ki so do potankosti opisali dogodek in so bili pri- ča ne tako imenovanega »na- silja«, kot pravite vi g^ ampak pravega brutaln^ žičnega napada. Gospa Gril, premalo poznate, oziroma me n^ moji dobroti ne morete & O tem govorijo dejanja,p ne položnice s skroi^ prispevki za humanitajri^ janja, za Klic dobrote, i križ Slovenije, škofijskii borski karitas, celjske t nike ter Hokejski klub ( Moji prispevki so skrom iz srca, pač kolikor znio O poštenosti pa naj om, leto 1991, ko sva z može pošti v Celju našla odprto dro kuverto na ime V Volk, v kateri je bilo ( din, kar je bilo skoraj ; nemških mark protivre sti. Kuverto je mož odd, šalter kontrolorki, o tern obvestili Viktorja Volka, menim, da ste se zelo i motili in žalostno je, d spuščate v zadeve, ki ji| poznate. Zelo sem srečna, kada lepega storim ali napišem ta 1997 sem se tudi javno valila Zlatarstvu Kragolni podarjeno zlato zapesti Pisala sem in zelo radai šem kakšno šalo za str šaljivcev in prav bralci si nagradili z izletom v Beni Nekoč sem prebrala: če biti srečen eno uro - zasp želiš biti srečen en dan -| lovit ribe; če želiš biti sr en mesec - poroči se; če biti srečen eno leto - ni podeduj; če žehš biti sri celo življenje, potem stoi i lepega, naredi nekaj doti za druge. | LEPA JANKO I »Žurevi« so se odvijali brez utrjenega protokola. Služili so lahkotni sprostitvi in nenapisano pravilo je bilo, da se nihče ne opije »do daske«. Skozi odklenjena vrata si stopil v predsobo, nato pa v sobo ali stanovanje, ki je bilo diskretnejše osvetljeno. Gosti so se pomenkovali stoje ali sede na preprogah, z mize pa je bilo mogoče vzeti košček peciva ali sira ali si natočiti kozarec pijače. Komur je bilo do plesa, je lahko plesal. Glasba je bila tako naravnana, da ni motila pogovora. Pod ljubimcevim drobnogledom Beograjčanka Milka je bila edina sošolka, ki je bila poročena. Njen mož je bil arhitekt. Vsak petek so se na njunem domu zbirali prijatelji, ki mi jih je nekega dne predstavila. Tako mi je dala razumeti, da lahko prihajam tudi jaz. Nove okoliščine so pripomogle, da se nisem zaljubila v gledališčnika kot se je dogajalo dekletom z Akademije, marveč v znanstvenika. Brez zadrege sem mu zaupala vse, prav vse. Poslušal me je molče, le ustnice je stiskal. Kadar sva bila sama, je imel navadi reči: »No, le stopi bliže, moja deklica. Nasloni glavo na mojo ramo in misli samo na mojo dlan, ki ti bo drsela po laseh.« Nasilne izkušnje z moškimi moji ženskosti niso škodovale. Nasprotno. Lepo je zaradi doživetega bilo še lepše. Zdaj je prišel čas, ko sem imela razloge, da iz omare potegnem svoje boljše krilo, čevlje z visoko peto in oprijemajoče pulije. Nič več nisem natakarja Dragana v temni in zadimljeni čumna- ti nasproti Akademije prosjačila, naj mi da na kredit samo še eno čorbo ali zajemalko riža. Odslej sem lahko izbirala med najboljši- mi beograjskimi lokali. Samozavestno sem stopala skozi vrata Kluba inženirjev in tehnikov. Novinarskega kluba. Kluba književ- nosti v Francoski ulici in hodila na kavo v najdražje hotele. Kadar pa se mi je zahotelo sprememb, sem s prijateljem nekaj večerov zapovrstjo obredla vse restavracije na Skadarliji. Uživa- la sem v sladostrastnem vzdušju ciganske glasbe in si pustila dvoriti s cvetjem, ki so ga po restavracijah prodajala dekleta. Kadar so zažvenketali razbiti kozarci in je na mojem obrazu zaigral razbrzdan nasmešek, me je prijatelj ostro pokaral. Nekoč mi je rekel: »Pravzaprav si precej podivjana. Kar hitro si se nalezla nelepih navad.« Osupla sem ga vprašala, kaj počenjam tako zelo pregrešnega. »Na cesti ogovarjaš otroke, kar se ne spodobi. Če si slabe volje, grbančiš čelo kot oficirske žene, ki so, Bog ve zakaj, vedno nasršene. Dovolj je, če se otroku nasmehneš. Kadar sediva za mizo in slišiš glasbo, se začenjaš po ritmu pozibavati. Skrajno neokusno je to. Ko ti je zadnjič moški na cesti pljunil pod noge, si ga prostaško opsovala. Kadar ti ni kaj všeč, zamahuješ z roko. Ta gesta mi še posebej gre na živce.« Čeprav sem bila užaljena, sem voljno sledila lekcijam visoke šole bon-tona. »Navsezadnje res ne vem, zakaj bi se morala lepše vesti samo zaradi tebe.« »Zaradi mene, predvsem pa zaradi sebe. Želim, da bi bila uglajena ženska, ko boš prišla za mano.« »Za tabo? Kam?« »V Francijo.« V drobovju me je stisnilo. Večerje se nisem mogla več pritakniti. Zaslutila sem, da se približuje najino slovo - za vselej. »Tega, kar sem ti rekel, ne smeš nikomur povedati. Odpravljam se na simpozij v Ameriko, nazaj grede pa bom ostal v Franciji.« »Zakaj pravzaprav? Ogromno tovarno in laboratorij, ki ga vodiš, boš kratkomalo prepustil svoji usodi?« »Ti si naivno mlado dekle. Povej, ali si že videla kakšno tovarno znotraj njenih zidov? Si sploh znaš približno razložiti, kako deluje kakšen velik gospodarski obrat?« »Ne, nimam pojma.« »Zato ti tudi ne morem povedati drugega kot to, da mi tukaj v Jugoslaviji nismo sposobni voditi gospodarstva tako, da bi lahko živeli od svojega dela. Veliki krediti iz tujine večino ljudi zaslepljuje, jaz pa dobro vem, kam plovemo. Če se sprem s politiki, ki oblačijo in vedrijo nad vsem našim življenjem, potem mi očitajo, da sem buržuj. »Tvoji predniki so poljski plemiči. Majhen buržuj tiči v tebi, le priznaj.« »Če pomeni biti buržuj pristaš ekonomije, ki sloni na neizpro- sni logiki, če sem buržuj, ker z zaskrbljenostjo spremljam, kdo so ljudje, ki nam krojijo usode in predvsem, kakšni značaji so ti tovariši, potem sem res buržuj. Ti pa si mala nevedna goskica - imam pa jo raje kot celo zahodno demokracijo.« Bila sem žalostna in zamišljena. Čez čas sem mu rekla, da bi bilo lepo, če bi povabil na večerjo cel moj letnik. Dogovorili smo se za sestanek v restavraciji hotela Mažestik. Vsi so prišU. Omizju sem predstavila mojega znanca in naznanila, da si na njegov račun lahko vsakdo privošči večerjo po svojem izboru. Kolegi so se nejeverno spogledovaU. Težko je bilo verjeti, da ne gre za pote čino. Radmila se je nagnila k mojemu ušesu: »Daj, povej za\ kje si ga staknila. Velika riba se mi zdi. Imaš pa tudi srečo.« i Čez nekaj dni je »moja sreča« odpotovala. Iz Amerike i dobila nekaj pošiljk z oblačili, iz Francije pa zaljubljena pi i Nikoli več se nisva videla. i Nabrežje tihe reke Na otok Ada Ciganlija na Savi sem rada zahajala. Šumast j listja na brezah in miren tok reke je bil najbolj vabeč jeseni i obali otoka so imeli Beograjčani postavljene majhne vit[ hiške iz lesa, ki so bile pritrjene na splave, do katerih je [ mogoče priti po mostičku. Hiške so se vrstile druga za drug) so z one strani reke dajale podobo živobarvne ogrlice. n Kolegica Milka je s svojim možem in njuno družbo [j preživljala ves prosti čas. Povabili so me in pridružila sei j jim. Popeljah so me v svet, ki ni nastavljal smrtno neva, pasti, v svet, v katerem sem začela odkrivati bogastvo srt ^ književnosti, srednjeveškega slikarstva in pomembnost s^ stanov. Mladi intelektualci niso bili pusti razpravljavci in njii, pogovori niso bili podobni dolgoveznim referatom. Med [ na žaru, med kopanjem in dvorjenjem so se duhovito lois , najrazličnejših tem. Skrivaj sem si začela v knjižnici spo5' najbolj znane naslove srbskih piscev. i, Milkin splav je imel pravokotno odprtino, pod katero je in- drsela reka. Bilo je zelo udobno narediti le nekaj korakov d« j zlesti v luknjo in se osvežiti. Redkokdaj smo zaplavali vtj Jaz sem to počela, kadar sem si hotela razgibati telo. Rada ^ tudi tekala po notranjosti otoka, saj sem kar čez noč opu', šport in telovadbo, zato sem nenehno čutila željo po gibanjii ^ in tam se mi je pridružil Gradimir pri odkrivanju skri^^ kotičkov velike Ade. Vedno je imel pri sebi revolver. A tudi,' 5 bil brez njega, se v njegovi družbi ne bi bala. Mladi asisteHj Tehniški fakulteti je bil za dve glavi višji od mene, vesl^' ^ svetovni prvak v streljanju z revolverjem. Ko sva bila (i', daleč, mi je rekel, naj izberem tarčo. Zadetki so bili brezhf ^ »Kako zmoreš?« sem bila radovedna. ^ »Mirno roko je treba imeti in zelo zbran mora biti človf'', rada tudi ti poskusila?« i »Ne, orožja se še dotakniti nočem.« , 1 Zlatega jesenskega dne, ko sta se Ada in reka kopali v sv^' ^ in s sončni žarki kot tople ovijalke božale rastline in ljudi-; ^ se družbi neopazno izmuznila. Tiho sem odvezala Č^l' j zaveslala po reki proti toku. Nisem si upala predaleč od o'! Uživala sem pri napornih in enakomernih gibih, ki so živo poganjali po telesu. Nisem opazila, da je na obali vse^ hišk. Ob mojem čolnu se je nenadoma pojavil drugi, opremljen z motorjem. Fant, ki je sedel v njem, ga je mo^'' prej izključiti. Bil je zaraščen, močno okajen in skoraj breZ PISMA BRALCEV 25 PREJELI SMO Prodaja jjaraže v KS Nova vas jajevna skupnost Nova vas 5 10. razpisala oglas za ijajo garaže. Že doslej se je jvilo precej interesentov. Je na interes, bi po moje [ali prodati garažo z licita- Krajevna skupnost Nova pa misli prodati garažo po pu sveta KS, kar ni na jtu. Menim, da bi bila lici- ja edino pravilna. Zainteresirani kupec Izjava o slovenščini lani Slavističnega društva lenije, zbrani na svojem lem občnem zboru v Mur- Soboti, smo enoglasno ."jeli Izjavo o- slovenščini učnem jeziku, izadevanja za uveljavlja- aigleščine kot učnega jezi- ob slovenščini pri pouku aterih predmetov v osnov- ali niso nova, so pa vztraj- n kljub številnim strokov- ugovorom ne pojenjujejo :. na poskusnih šolah že v 14. razredu osnovne šole, '/afije v 6. in 7. razredu, k računalništva in še kaj), jemlje se jih celo glas na- |k)sti in sodobnosti, povr- Mj bi bila v prid časovne podarnosti: osnovnošolci bi se že v 3. in 4. razredu Dvne šole učili npr. spoz- mja narave in družbe ter ieščine hkrati, torej bi k potekal tudi v anglešči- Dovolj znano je, da se v m primeru ne naučijo ni- ir, kvečjemu kaj malega norske« angleščine, saj elji za tako delo nimajo ezne izobrazbe, snovno načelo prenove ka slovenščine je, da so učitelji drugih predmetnih točij v slovenski šoli odgo- li za jezikovno podobo svo- področja. Še bolj kot do- se zavedamo, da je jezik lin ustvarjalen, če »živi« in Polnovredno prilaga vsem tnim potrebam izražanja, ga ni mogoče prav nikjer stiti ali nadomestiti z niče- -ker bi to pomenilo nasilje njegovo celoto, in da je ■ije tujih jezikov toliko bolj ikovito, kolikor bližji smo svojim lastnim jezikom. Žal ^ zavest zelo počasi in mu- ^oprijemlje slovenske jav- ti. zlasti staršev in šole; eno ^d znamenj te počasnosti 'lučnosti je tiidi siljenje v 'ijeni zgodnji »utrakvi- \ njemu je namenjen naš ^or - po stroki in vesti. Ne ''rimo posebej o zgodnjem l^^danju slovenske jezikov- l^vesti pri učencih in v vseh '^dicah, ki iz tega nastajajo 'predvsem za tako imeno- ^ identitetne težave), od- pa ugovarjamo zoper '^^rezno in neodgovorno Jurije z nečim, kar smo si - 1'^^^gega ne - z glasnimi pou- ^ zapisali v temelje svoje in v šolsko zakonodajo. Smo torej proti uvajanju tu- jega jezika kot učnega jezika pri katerem koli predmetu, ne glede na to, od kod take pobu- de prihajajo. Istočasno ponovno poudar- jamo, da smo slavisti proti vsem poskusom zmanjševanja sedaj predvidenega števila ur materinščine na kateri koli stopnji. Z vso resnostjo opozar- jamo, da imamo večje število ur slovenskega jezika v držav- nih šolah v zamejstvu kot v Republiki Sloveniji, kjer je slo- venščina državni jezik, primer- java s položajem državnega je- zika v Sloveniji in v državah z velikim številom govorcev, kjer se tudi vse bolj zavedajo nujno- sti, da se omili vse večji vpliv angleščine, bi razkrila še večje nesmisle, ki se jim moramo upreti v skladu s svojo poklic- no in narodno etiko. dr. ZOLTAN JAN, predsednik Vse lanjši kos kruha Na občnem zboru DIO Žalec so ugotovili, da je bila dejav- nost društva v preteklem letu uspešna. Predsednik društva Vlado Jager je povedal, da v društvo včlanjenih 2000 red- nih in 1300 izrednih članov, ki dobro sodelujejo tudi z drugi- mi organizacijami. Vsako leto ob mednarod- nem dnevu invalidov pripravi- jo izlete za težke invalide, tek- movanje v namiznem tenisu, pikadu in šahu. Lani so pode- lili več kot 40 pomoči svojim članom, 15 članom so omogo- čili zdravljenje v toplicah, red- no pa obiskujejo svoje člane na domovih in v bolnišnicah. Vendarle se tudi invalidi sre- čujejo z vrsto problemov. Med njimi velja posebej omeniti zgradbe, ki marsikateremu in- validu zaradi neprimerne gradnje niso dostopne. Čeprav so se razmere za delo in življe- nje nekoliko spremenile, za marsikoga tudi na slabše, je kljub temu v društvu še dovolj optimistov, ki nam pomagajo v stiskah in bolezni. Tudi z materialno pomočjo tistim članom, ki jim družba reže vedno tanjši kos kruha. Ni na- robe, če pogledamo resnici v oči, da so v tako lepo opeva- nem tržnem gospodarstvu prav invalidi tisti, ki bodo naj- težje prišli do denarja. Kot delno nadomestilo za ve- like gmotne dobrine, ki jih pri invalidih ni v izobilju, so v druš- tvu poskrbeli za kulturne prire- ditve, športno rekreacijske pri- reditve in izlete. Prav tako so bili zelo aktivni športniki, ki so dosegh lepe uspehe, posebej v šahu, v namiznem tenisu ter v pikadu. Še vedno so zelo hva- ležni svojim poverjenikom, ki humano delajo v vsaki krajevni skupnosti. Pohvalijo se lahko tudi z delom komisije za šport, ki jo vodi Leon Bevc, z organi- zacijo izletov pa se največ uba- da Vera Oriovič. Na občnem zboru so sprejeli finančni pro- gram za tekoče leto, ki je zelo okrnjen, saj denarja povsod pri- manjkuje. Zahvaljujejo se vsem, ki so doslej kakorkoli finančno po- magali, računajo pa tudi, da v res težkih gospodarskih časih tudi v prihodnje na invalide ne bodo vsi pozabili. JOŽE GROBELNIK, Žalec ZAHVALE- POHVALE v Se so dobri ljudje Hvala lepa neznanemu gos- podu, ki me je v nedeljo. 18. oktobra, prijazno odpeljal s postajališča na Hudinji (avto- busa ni bilo) do železniške postaje v Celju. Ob izstopanju mi je iz žepa padla denarnica z vsemi dokumenti vred. Do- bri gospod, o katerem sem izvedel le to, da stanuje na Otoku in igra tenis, je po nekaj dneh vse lepo pripeljal k meni domov. Moja žena je bila tako presenečena, da ga ni vprašala za naslov. Zato se mu po tej poti iskreno zahvaljujem in ga vabim na kozarček mošta. DRAGO ZAVRŠNIK, Ulica Frankolovskih žrtev 68, Celje izkušnja Kot otrok, strokovnjak in nenazadnje kot bolnica sem se v posameznih obdobjih svojega življenja hote ali ne- hote srečevala s psihiatričnim okoljem, zato je pomenil za- me ogled zasledovanja in us- mrtitve Jean - Paula Marata poseben izziv, kajti tokrat ni- sem bila v igri udeležena v nobeni od mojih poprejšnjih neprijetnih vlog, ampak sem kot navaden človek doživljala nadvse nenavaden gledališki spektakel. Avtentična scena, škripanje zamreženih rešetk in železnih postelj, glasba, glasni neartikulirani glasovi norcev, njihovi gibi, mimika obraza, kretnje in nepremično zroče oči, so me spominjali na moje prijatelje, ki sem jih pu- stila ali se vedno znova vrača- jo v isto pohorsko okolje. Občudovala sem prav vsako vlogo posebej in čestitke vsem skupaj! Posebno me je ganila odigrana srčnost Tine Gore- njak. Maje Štorman in Jagode Vajt, kajti od človeškosti nji- hovih src je v prvi vrsti odvi- sno dobro počutje pacientov, pa medsebojna solidarnost in skupna stiska najrazličnejših psihiatričnih pacientov, ki po- stanejo tvoj edini svet in tvoja nova družina, ki ti je z bogati- mi, a tragičnimi izkušnjami, na razpolago vsak trenutek tvoje nemočnosti. Pa vloga Anice Kumer, odi- grana do zadnje potankosti. Mario Šelih mi je omogočil, da sem v dobri uri podoživela mojo rehabilitacijo psihiatrič- nega bolnika, kjer sem se jim ob prvem zdravljenju pustila skriti in ob drugem ubiti kot ženska, mati, žena, prijateljica in se postopoma ob strokovni pomoči in edini iskreni pomo- či s strani svojih staršev in sestrine družine, iz rešetka- stih tal pobirati in vstajati. Nisem in ne želim biti gle- dališki kritik, kot občudovalka celjskega gledališkega an- sambla pa mu izrekam prizna- nje, saj sem se ves čas predsta- ve spraševala, kako je mogoče tako resnično in iz duše odi- grati nekaj, v čemer nisi bil nikoli »noter«. Ob koncu predstave mi je bilo dano slišati izjavo na vi- dez urejene gospe, češ da take igre nerada gleda. Njej in vsem podobno mislečim pre- puščam v lasten razmislek za- tiskanje oči in nepoznavanje antisocialnih dogajanj v naši družbi. IRENA KLEP, Celje Uspešen izlet Društvo upokojencev Kra- jevne skupnosti Dolgo polje je sredi oktobra organiziralo izlet v Šentjur, na Ponikvo in na Planino pri Sevnici. Žal se je za izlet prijavilo le 30 upokojen- cev. Če bi vedeli, kaj vse bodo lahko videli, bi se jih prijavilo več. Najprej smo se ustavili v Šentjurju, kjer nas je predsed- nik turističnega društva Lud- vik Mastnak zelo izčrpno sez- nanil z življenjem in delom bratov Ipavcev. Vsak udeleže- nec je prejel razglednico s por- treti vseh treh Ipavcev. Nato smo se ustavili v rojst- ni hiši velikega humanista in zaslužnega duhovnika Antona Martina Slomška. Gospod župnik Herman Mihael nas je podrobno seznanil z njegovim delom. Še posebej nas je im- presionirala adaptacija Slomš- kove domačije. Izkoristili smo tudi prijetno s koristnim in nakupili kar precej jabolk v bližnji zadrugi Slom. Nazad- nje smo si na Planini pri Sevni- ci ogledali še arheološki mu- zej NOB ter spomenik 117 padlim borcem in žrtvam faši- stičnega terorja, ki stoji sredi Planine. Vsi skupaj smo doži- veli prijeten izlet in preživeli lep dan, zato priporočamo tu- di drugim društvom, naj se odpravijo po »naši trasi«. Udeleženci izleta Po poteh impresionizma v teh jesenskih dneh je v Grazu, v Deželnem muzeju Joanneum na ogled razstava likovnih del francoskih impre- sionistov. Razstavljena so manj znana dela znanih sli- karjev, pa tudi manj znanih avtorjev, ki so se s svojimi mojstrovinami svetlobe in efektov barv in senc za vedno zapisali v zgodovino likovne umetnosti. Pod tedaj žaljivim imenom - impresionisti. Želeli smo si ta dela ogledati, zato nam je turistična agencija Palma ponudila svoj aranžma. Zaradi maloštevilnih prijav skoraj do zadnjega dne nismo vedeli, ali bo ogled možen ali ne. Palma pa nam je kljub vse- mu omogočila ogled, pred- vsem po zaslugi gospe Tanje. V muzeju smo imeli organi- ziran ogled z nemško govore- čo vodičko »naša« Simona pa je prevajala v slovenščino - obe z ogromnim znanjem iz likovne umetnosti. Samo po- datek, da so se naši skupni pridružili tudi naključni obi- skovalci z nemškega, hrvaške- ga in slovenskega govorečega področja pove, kako kvalitet- no vodstvo smo imeli, saj nas je bilo po skoraj triurnem og- ledu v skupini še enkrat več. To je bilo za nas, ki se s temi mojstrovinami občasno več ali manj že uspešno spogleduje- mo, še posebno doživetje ob ogledu originalov. Zato turistični agenciji Pal- ma, še posebej pa gospe Tanji in seveda vodički Simoni naj- lepša hvala. Celjski likovniki PREJELI SMO Oh, ta Galicija! Tako bi človek zavzhidnil, ko prebira iz tedna v teden članke v Novem tedniku. Ta- ko bi vzdihnil tisti, ki ne poz- na piscev - posameznikov, ali pa samooklicanega »odbora ogroženih krajanov«. Kot svet krajevne skupnosti smo ves čas molčali, saj se nam ni zdelo vredno javno se pogo- varjati na tako nizki ravni, kot jo vsiljujejo omenjeni avtorji. Prepričani smo, da velika ve- čina Galičanov (mislimo na celo krajevno skupnost) poz- na življenje in hiter razvoj kraja. Toliko smo vsi razum- ni, da znamo ločiti zrnje od plev, saj vendar na vseh sme- rokazih za naš urejen in lep kraj piše Galicija in ne Butale. Prav zato na udarce brez pri- mere nismo želeli odgovarjati in še zlasti zato ne, ker vemo, da je to pač samo še ena nova varianta zbiranja glasov za volitve, ne glede na posledice za celo krajevno skupnost. Toda zadnji zapisi odbora za zaščito krajanov presegajo vse mere zdj^vega okusa. Za ta odbor ni sprejemljiva no- bena poštena razlaga, njim ne pomeni prav nič uradna pisna informacija, ki jo je Cestno podjetje Celje - Asfalt-Kam- nolom poslalo vsem prizade- tim v Gorci. Nasprotno, na vse nemogoče načine še na- prej zavajajo ljudi in sejejo zdraho. Ta odbor se že nekaj, časa podpisuje pod svoje članke v imenu prebivalcev Pernovega, Železnega in Veli- ke Pirešice. Veliko ljudi v teh krajih je ogorčenih, kako si nekdo jemlje pravico pisati v njihovem imenu. Zaradi poja- snitve podobe naj rečemo ne- kaj besed o tem odboru. Bil je oklican na neformalnih se- stankih posebej vabljenih krajanov. Razlagalec različ- nih problemov na teh sestan- kih je bil član sveta KS g. Lindič, ki uradno sme sklice- vati le ljudi v svoji vasi - pa pustimo to. Na enem od teh sestankov so oklicali odbor za zaščito krajanov (pred kom neki?). Za predsednika so postavili g. Vlada Cokana, ki pa npr. v času napeljave telefona v Per- novo ni dovolil niti pol metra poseči v njegovo parcelo in so vsi, ki jih danes »ščiti«, plača- li precej dražji projekt telefo- nije. Kakšna ironija! To je tisti g. Cokan, ki ni sodeloval pri obnovi cest, pa se danes za »zaščito« krajanov korajžno vozi po njih. Drugi član odbo- ra je g. Vinko Štefančič, ki je v času afere o prašičji farmi kot takratni partijski sekretar grozil vaščanom v gasilskem domu, da nas bo vse dal v javna občila, če ne bomo pri- stali na farmo. Danes pa »šči- ti« občane. Kaj je sploh mogo- če? Član odbora in ideolog vsega je tudi g. Stanko Verdel, ki je bil nekoč uspešen pred- sednik KS. Da bi njegova sla- va ne utonila, zdaj ves čas vsem naslednjim predsedni- kom meče polena pod noge in onemogoča še hitrejši razvoj kraja. Tudi on mirno uživa rezultate našega dela, čeprav po prenehanju predsedniko- vanja razen zdrah za kraj ni naredil prav nič. Naj povemo. da so nekateri iz omenjenega odbora že izstopili, saj so za- vajanje spregledali. V KS so legalni in priznani odbori le svet KS in številni režijski odbori, ki so uradno imenovani za različne projek- te. Ta nelegalni odbor zato seveda nima pravice odpokli- cati predsednika sveta KS ali celo direktorja CPC. Kako smešno! Škoda, in žal nam je, da si je za svoje napade na nas g. Lindič izbral prav te ljudi. Od njegovih izjav in na- stopov, kakor tudi od odbora ogroženih, se svet KS po skle- pa zadnje seje tudi javno ograjuje. Vsakdo, ki pride iz vasi na- še KS, lahko na vsakem kora- ku vidi, da gre za urejeno okolje. Tako ni samo od sebe. Tu žive pridni ljudje, ki vsako pomoč širše družbe znajo dvakrat obogatiti. Svet KS jim pri tem stoji ob strani. Omo- gočen pa nam je tak razvoj zaradi korektnih odnosov s CPC oz. podjetjem AsfaU - Kamnolom Velika Pirešica. Zavedamo se, da je kamno- lom nepreklicno tu in da ga je mogoče zapreti le dolgoročno - taki so tudi plani. Zdaj je pač na nas pošteno le to, da od njih dobimo čim več in to nam tudi uspeva, a nekateri tega niti ceniti ne znajo. Vse- kakor bomo v svetu KS prvi med prvimi, ki ne bomo za vsako ceno prodali ekologije kraja. Resnici na ljubo, na račun kamnoloma se razvija cela KS in ne le ogroženo območje. Ne domišljamo si, da dela- mo vse prav in za vse zadovo- ljivo - kdor dela, pač tudi gre- ši. Tudi veliki projekti zunaj KS z vso gradbeno dokumen- tacijo in ob izvajanju prizna- nih firm pokažejo čez čas na- pake, zato ni čudno, če se zgodi kaj takega pri nas, kjer delamo le entuziasti. Trudih smo se in se bomo, da bi bilo tega čim manj. Na stotine ur za dogovore in razgovore in na tisoče prevoženih kilome- trov vseh članov sveta za ta naš kraj je garant, da nas niz- ki udarci posameznikov ne smejo iztiriti. Prepričani smo tudi, da večina ljudi to ceni in da velika večina že živi z na- mi za projekt stoletja, to je izgradnja sku.pne čudovite podružnične šole na Trju, ki jo zaslužijo naši otroci in naši vnuki. Skupaj - ob edinosti in spravi v kraju - in ob veliki pomoči CPC bomo to zmogli brez krajevnega samopris- pevka že do leta 2000 ali 2001. Upamo, da bo razum premagal strankarske predvo- lilne strasti in da se začenja obdobje dela in spet dela. Stolpci v Novem tedniku naj bodo spet polni uspehov, če- tudi jim ne bo botroval »od- bor za zaščito krajanov«. Svet KS Galicija (brez g. Lindiča) 26 MALI OGLASI - INFORMACIJE MALI OGLASI - INFORMACIJE 27 28 MALI OGLASI - INFORMACIJE INFORMACIJE 29 30 KRONIKA NOČNE CVETKE • Patrulja je šla 21. oktobra zvečer na ogled v stanovanje na Krekov trg. Kot je bila obveščena, naj bi se tam hu- do godilo Mateji - in res ji je trda predla. Branko Z. je, ves pijansko razgret, revo prete- pal. Ko je zaslutil prihod po- licije, je zbežal proti želez- niški postaji, a so ga možje postave kar hitro našli in pri- jeli. Ker se je grobjan upiral aretaciji, je bilo treba upora- biti lisičke. Noč je Branko preždel v prostorih za trezni- tev. • V sredo, 21. oktobra pono- či je bila picerija Pik v Šmarjeti polna Rudolfa D., ki se je tam drl in težil. Pijan, kakor je bil, se kasneje ni oziral niti na policijsko patruljo. Ker zmer- jati policiste res ni pametno početje, so mu odredili ukrep pridržanja. • Prejšnji četrtek ob dveh ponoči je bila potrebna inter- vencija v stanovanju na Stari Dečkovi cesti. Alojz P. je tepel svojo ženko, ta pa mu tudi ni ostala dolžna. Policisti so oce- nili, da sta za sodnika za pre- krške godna kar oba. • Razburjeni sin je v petek popoldne poklical, da bi rešil svojo mamo. Patrulja je na kraju kršitve javnega reda in miru ugotovila, da je Vida K. besedno in ročno napadla so- stanovalko Ljubico M. • V petek zvečer se je grdo pregrešil Janko N. iz Štor, ko je razbijal po stanovanju in pretepal lastno mater in last- nega očeta. • V nedeljo okrog poldneva je Anton M. prijavil, da ima hude težave s sosedom Pe- trom K. Najprej sta se moža- karja prerekala, v nadaljeva- nju pa je Peter zadevo tako reševal, da je Toneta fizično obdelal. • V nedeljo popoldne je Re- nata iz Vojnika prijavila, da jo je pretepel njen izvenzakonec Vladimir Z., ki bo svoje počet- je podrobneje opisal, ko ga bo k sebi povabil sodnik za pre- krške. M.A. MINI KRIMICI Posekal tuja drevesa v času od lanskega decem- bra do maja letos je neznani storilec sekal tuja drevesa. Po- sekal je 18 smrek, 1 jelko in 20 bukev ter ta les v izmeri več kot 70 kubikov odpeljal nez- nano kam. Z dejanjem je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije oškodoval za več kot 470 tisoč tolarjev. Odpeljal prikolico v torek, 20. oktobra je nek- do ukradel avtomobilsko pri- kolico domače izdelave, ki je stala pred stanovanjsko hišo v Zrečah. Pogreša jo Vilibald Č., ki je oškodovan za približno 150 tisoč tolarjev. Izginil boxer v sredo, 21. oktobra zgodaj zjutraj, je s parkirnega prosto- ra pri stanovanjskem bloku na Ulici frankolovskih žrtev izgi- nilo novo, še neregistrirano tovorno vozilo znamke Peu- geot Boxer 350 LH 2,5 TDI, bordo rdeče barve. Z deja- njem je Probanka Leasing d.o.o. iz Maribora oškodovana za okoli 3 milijone tolarjev. Vozilo je v času tatvine upo- rabljal Andrej J. iz Celja. Poskus ni uspel Za zdaj še neznana storilca (moški in ženska) sta 20. ok- tobra popoldne vstopila v tr- govino Era Velma v Velenju in ukradla dva ženska kostima, vredna 98 tisoč tolarjev. Ko sta nameravala neopazno oditi iz lokala, ju je pri izhodu opazila trgovka, ki je tatici iztrgala iz rok vrečko z ukradenim bla- gom. Storilcema je uspelo po- begniti. Poskusil, pobegnil v sredo, 21. oktobra dopold- ne je mlajši nepridiprav pri- stopil k Zofiji C., ki je šla peš po Teharski cesti v Celju. Po- skušal ji je iztrgati torbico, ker pa mu to ni uspelo, je žensko tako močno potegnil za roko, da je padla, sam pa je zbežal neznano kam. Nepridiprav v skladišču v noči na 20. oktober je neznani storilec vlomil v skla- diščni prostor trgovine Sova na Koroški cesti v Velenju. Tam je pobral 13.400 tolarjev denarja, dva kilograma sira in večji nož, da je sir lahko razre- zal in si postregel. Lastnik je oškodovan za okoli 17 tisoč tolarjev. Tat v slačilnici v sredo, 21. oktobra zvečer je neznani storilec vstopil v nezaklenjeno slačilnico v Os- novni šoli Frana Roša v Celju in iz oblačila Denisa M. iz Celja ukradel denarnico z do- kumenti ter GSM aparat znamke Ericsson. Denis M. je oškodovan za okoh 30 tisoč tolarjev. Pobral tudi drobiž Prejšnji četrtek, med 2. in 3. uro je nekdo vlomil v trgovino Kapljica na Kajuhovi cesti v Šoštanju. Ukradel je več karto- nov piva v pločevinkah, dva kartona osvežilnega napitka in 1 karton jabolčnega soka. Spotoma je iz blagajne pobral za okoli 5 tisoč tolarjev me- njalnega denarja. Lastnik trgo- vine je oškodovan za približ- no 100 tisoč tolarjev. Okradel železničarje v noči na 23. oktober je nez- nani storilec vlomil v priročno skladišče Slovenskih železnic na Mariborski cesti v Celju. Iz skladišča je odnesel 4 gasilne aparate znamke Pastor, s tem pa lastnika oškodoval za prib- ližno 60 tisoč tolarjev. Brez rezerve v času med 17. in 19. okto- brom je neznani storilec stopil do priklopnega vozila, ki je bilo parkirano na Kidričevi ulici v Celju. Iz vozila je ukra- del rezervno kolo, s tem pa Adolfa P. iz Celja oškodoval za okoli 35 tisoč tolarjev. Okradel Sopija v noči na 23. oktober je nekdo vlomil v nedograjen po- slovno-gospodarski objekt v Petrovčah. Iz notranjosti je odnesel vibracijsko ploščo znamke Wacker, rumene bar- ve. Z dejanjem je podjetje Šo- pi d.o.o. oškodovano za prib- ližno 400 tisoč tolarjev. Sraka iz Lilije Prejšnji petek dopoldne se je v prodajalni Sportina v ob- jektu Center Interspar v Celju sprehajala Ana K. iz Litije, ki se je odločila, da bo kupila in nič plačala. Izbrala je šest moških hlač ter jih stlačila v vrečko, pri izhodu pa jo je ustavil prodajalec ter jo zadr- žal do prihoda policista. Hla- če, ki jih je Ana nameravala ukrasti, so vredne 71.900 to- larjev. Našli so ga v noči s petka na soboto je policijska patrulja iz Mozirja opravljala kontrolo prometa v Bočni. Kmalu po polnoči se je iz smeri Gornjega Gradu pri- peljal voznik osebnega avto- mobila znamke VW Golf, ki ga je policist ustavljal z rdečo lučjo. Ko se je voznik približe- val policistu, je prižgal dolge luči in z vso hitrostjo zapeljal naravnost proti policistu, da je le-ta moral odskočiti. Potem je voznik ugasnil vse luči in s kraja pobegnil. V zgodnjem jutru so storilca - pobeglega voznika izsledili in ugotovili, da gre za 22-letnega Petra Z. iz Bočne. Za svoje početje se bo moral zagovarjati na sodišču. Ključi v vratih Alenka A. iz Šaleka je 24. oktobra odšla iz svojega sta- novanja v bloku, v vratih pa pustila ključe. To je opazil neznani storilec, ki je neovira- no vstopil v stanovanje in tam ukradel denarnico, čekovne blankete in dva zlata prstana. Nepazljivost je Alenko stala okoli 100 tisoč tolarjev. Preiskal klub v dneh minulega vikenda je nekdo vstopil v klub iskalcev zaposlitve Periskop na Efen- kovi cesti v Velenju. Notra- njost je dodobra preiskal, ukradel pa radio kasetofon s CD playerjem znamke Sony. Z dejanjem je republiški zavod za zaposlovanje oškodoval za okoli 30 tisoč tolarjev. Obiskal Marjolo v noči na 26. oktober je neznani storilec stopil v notra- njost bistroja Marjola na Šlan- drovem trgu v Žalcu. Postregel si je z drobižem in cigaretami Marlboro. Lastnika Sama P. iz Vrbja je oškodoval za 13 tisoč tolarjev. Načrt stekel po vodici v ponedeljek, 26. oktobra popoldne, so v prodajalni Dro- gerie Markt v Slovenskih Ko- njicah, pri poskusu tatvine za- sačili 25-letnega Gregorja N. iz Celja. Prijeli so ga, ko je po- skušal ukrasti 6 stekleničk toaletnih vodic različnih bla- govnih znamk, v skupni vred- nosti okoli 30 tisoč tolarjev. Prodajalke so zmikavta zadr- žale do prihoda policistov. Pasja zvestoba Minulo nedeljo popoldne je 31-letni Franc H. fz Žalca pre- skočil vrtno ograjo pri stano- vanjski hiši v Preboldu. Potem je vstopil v delavnico ter tam fizično napadel lastnika Ladi- slava H. in od njega zahteval 4 tisoč nemških mark denarja. Nevarnost je takoj zaznal do- mači pes pasme rotvveiler, ki je napadalca tako zelo prestra- šil, da je nemudoma zbežal iz delavnice in z dvorišča. Tatvine iz vozil v noči na 21. oktober je neznani storilec na silo odprl vrata osebnega avtomobila Zastava Jugo, ki je bil parkiran na Podjavorškovi ulici v Celju. Iz vozila je ukradel avtoradio kasetofon Goldstar, daljinski upravljalec in dve sedežni bla- zini. Lastnica Ivanka K. je oš- kodovana za okoli 30 tisoč tolarjev. V sredo, 21. oktobra zve- čer, je nekdo vlomil v osebni avtomobil Zastava Jugo, ki je bil parkiran na Celovški cesti v Celju. Storilec je ukradel avtoradio kasetofon Blau- punkt, lastnico Tino R. pa oškodoval za približno 20 ti- soč tolarjev. V soboto, 24. oktobra pono- či, je neznani storilec stopil do osebnega avtomobila Zastava Jugo, parkiranega na Podja- vorškovi ulici v Celju, na ne- pojasnjeni način odklenil vra- ta in iz notranjosti odnesel avtoradio kasetofon Grun- ding. Lastnik Milan Ž. je oško- dovan za okoli 20 tisoč tolar- jev. Prejšnjo soboto popoldne ali ponoči, je neznani storilec s primernim orodjem odprl prtljažnik na osebnem avto- mobili Zastava Jugo, parkira- nem na Efenkovi cesti v Vele- nju. V notranjosti vozila je ukradel denarnico z doku- menti in polnilec za GSM apa- rat. Z dejanjem je Borisa Z. iz Gaberk oškodoval za okoli 20 tisočakov. V noči na 25. oktober je neznani storilec stopil v oseb- no vozilo Zastava Jugo, parki- rano na Ljubljanski cesti v Ce- lju. Iz vozila je odnesel šport- no torbo s športno opremo v skupni vrednosti okoli 90 ti- soč tolarjev. Oškodovanec Go- ran S. si bo zapomnil, kdaj je svoje vozilo pustil odklenje- no. V ponedeljek, 26. oktobra zvečer, je neznani storilec vstopil v notranjost osebnega avtomobila R4, ki je bil parki- ran pred šentjursko tržnico. Iz vozila je ukradel avtoradio Blaupunkt in lastnika Jurija O. oškodoval za okoli 20 tisoč tolarjev. M.A. GORELO .....« Gorel kozolec V sredo, 21. oktobra o 19. ure, je v Povrhu pri i slovčah izbruhnil požar, gospodarskem poslopju, Hmezadovega Kmetijs Žalec. Na kozolcu je bilo več 30 ton baliranega in nebal nega sena, ki ga je ogenj polnoma uničil, zgorela pj tudi traktorska prikolica, žar je gasilo 56 gasilcev devetih društev, gmotna š da pa znaša približno 3 mi) ne 500 tisoč tolarjev. Kriminalisti UNZ Celje policisti PP Žalec še ugota^j jo vzrok požara, do zdaj zb na obvestila pa kažejo, da bil ogenj podtaknjen. \ Požar v stanovanju V nedeljo, 25. oktobra i poldne, je izbruhnil poža stanovanju Janeza K. na tovi ulici v Radečah. Preiskovalci so ugotovili, je zagorelo v kuhinji, po ii ko je 18-letna Saša K. na j dilnik postavila ponev z olji in odšla v dnevno sobo. Vfi njene odsotnosti se je olje j grelo in vžgalo, ogenj pa s( razširil po kuhinjskih elerai tih in segel v dnevno sobd požaru, ki so ga pogasili: deški gasilci, je nastalo okoli 2 milijona tolarjev š de. J Kuhinja v | plamenih ^ V soboto, 24. oktobra ok 22.20 ure, je nastal poža kuhinji Alojza L. na TeB ski cesti v Celju. j Požar sta takoj pogasila o gasilca celjske poklicne brij de, kljub temu pa je na stf in stropu nastalo za okoli tisoč tolarjev gmotne ško( Policisti so pri ogledu kr požara ugotovili, da je le nastal zaradi vnetja lesene tramu, vgrajenega tik ob d« niku. M. DELOVNE NEZGODE Zadel ga je v bok Na delovišču pri jezeru Preserje se je 19. oktobra pri zemeljskih delih hudo tele- sno poškodoval delavec pod- jetja PUV. Med tem, ko je 24-letni Branko H. iz Celja opravljal zemeljska dela v bližini bagra, ga je bagerist Fehret B. z de- lovno zajemalko zadel v desni kolk. Hudo telesno poškodo- vanega Branka so odpeljali v celjsko bolnišnico. Padel z balkona v sredo, 21. oktobra do- poldne se je pripetila delov- na nezgoda na Skomarju. Martin M. (48) iz Draže va- si, ki se ukvarja s stavbnim kleparstvom, je tega dne delal na stanovanjski hiši na Sko- marju. Okoli 10.30 ure se mu je pri opravilih na balkonu pod nogami zlomil nosilni tram in je padel z višine 4,5 metra na asfalt. Pri padcu je utrpel hude telesne poškodbe. Streslo ga je Med pleskanjem transfor- matorja v Spodnji Rečici je 22. oktobra popoldne prišlo do delovne nezgode. Martin Š. (35) iz Drešinje vasi se je med pleskanjem na- slonil na odvodnik, ki je bil pod napetostjo. Pri tem ga je električni tok tako zelo stre- sel, da je padel na tla in utrpel hude telesne poškodbe. Padel z lestve Med delom na strehi se je 23. oktobra popoldne hudo telesno poškodoval 68-letni Fortunat Š. iz Dola pri Gor- njem Gradu. Fortunat Š. je tega dne po- pravljal streho in dimnik na svoji stanovanjski hiši. Med de- lom je padel z lestve, z višine približno 4,5 metra in se hudo telesno poškodoval. M.A. Našli ubofiio sredstvo v ponedeljek, 26. oktobra zjutraj, so delavci muzeja, pri postavljanju muzejske zbirke na velenjskem gradu, ugotovi- li, da se v dveh najdenih ročnih minometih kalibra 82 mm, izvirajočih iz časa II. svetovne vojne, še vedno nahaja eksploziv. Nevarno najdbo je odstranil in v ustrezno skladiš- če odpeljal regijski pirotehnik. M.A. KRONIKA 31 Pretepal in posiljeval hčerko Višje sodišče v Celju je 45-letnemu E.D. skrajšalo zaporno kazen za 2 leti in 6 mesecev - Prvostopenjsko sodišče ga je obsodilo na 10 let in 6 mesecev zapora hkrožno sodišče v Celju je t sodilo zaradi kaznivih Ijjnj spolnega nasilja, po- &va in nasilništva, storje- Tv času od leta 1993 do 1997, Njegova žrtev je [ lastna hčerka, ki je bila [začetku izvrševanja hu- Kjelstev še mladoletna ose- ^ prvostopenjski senat je j), obsodil na enotno ka- 10 let in pol zapora, po jtožbi pa mu je senat celj- ^a višjega sodišča kazen pA za poltretje leto, upo- ivajoč predvsem obtožen- vo hudo bolezen. m Hudodelstva so se pričela v ugi polovici leta 1993, ko je D. svoji (takrat še mladolet- I hčerki dvoril, ji govoril, da ljubi in da brez nje ne more E živeti, pri tem pa jo otipa- Ipo prsih, spolovilu in zad- ci. Hčerka se mu je pri tem irala in ga opominjala, da je tšen odnos med hčerko in ctom nenormalen, a to ni : zaleglo. Med upiranjem ji grozil, da jo bo pretepel in Io ubil. V strahu pred tak- imi grožnjami je na očetovo fetje morala pristajati, saj je v običajnem vsakdanjiku nehno srečevala z očetovim silništvom, ko je pretepal w oziroma mater in ostale Me, torej tudi njo. Spolnemu nadlegovanju so fdila posilstva, prav tako pod grožnjami pretepa in uboja z nožem. Od novem- bra 1993 do konca decembra leta 1997 je E.D. s svojo hčer- ko prisilno spolno občeval najmanj stokrat. Za to počet- je je iskal vse mogoče prilož- nosti, najpogosteje je ostale otroke nagnal iz hiše, ko je bila žena v službi ali na dalj- šem obisku pri sorodnikih. Zaradi upiranja je hčerko večkrat pretepel s pestmi, enkrat pa ji je celo zagrozil z nožem. V splošnem občutku nemoči in v popolnem obu- pu je bil hčerkin odpor vsa- kič zlomljen. V času od aprila 1997 do oktobra istega leta je svojo hčerko pogosto pretepal, ji go- voril, da je zanjo bog in da sme z njo početi vse, česar se mu zahoče. Tako jo je brcal, pretepal s pestmi in jo v dveh primerih tako zelo ranil, da je morala poiskati zdravniško pomoč. V svojem zagovoru na glav- ni obravnavi pred senatom prvostopenjskega sodišča je E.D. dejal, da se čuti krivega le za to, ker je hčerko spom- ladi in jeseni leta 1977 prete- pel. Tepel jo je zato, ker se je družila z neprimernimi moš- kimi, je dejal na sodišču in to početje obžaloval, zanikal pa spolno nasilje in posilstva ter si v zagovoru izmišljeval naj- razhčnejše zgodbe, da bi se- nat zavedel. Po njegovih be- sedah se mu hčerka ni nikoli upirala - še več: k spolnim odnosom naj bi ga sama izzi- vala. Dejal je, da je bil v hčerko zaljubljen, da je bila njegova gospodarica in da je on počel tisto, kar je ona hotela. V nadaljevanju soje- nja je vso krivdo za to, da se nahaja v sodnem postopku, naprtil svoji ženi, z obrazlo- žitvijo, da je izkoristila hčer- ko, da bi se mu maščevala in se ga znebila. Sodišče ni moglo sprejeti obdolženčevih zgodb v zago- voru, saj je v dokaznem po- stopku, poleg oškodovanke, zaslišalo vrsto prič, prisluhni- lo izvedencem in si ogledalo vrsto dokaznih dokumentov. Zato je E.D. spoznalo za krive- ga že navedenih kaznivih de- janj in ga obsodilo na enotno kazen, deset let in 6 mesecev zapora. Na razsodbo sodišča prve stopnje se je E.D. (po svojem zagovorniku) pritožil in kot pritožbeni razlog navedel zmotne in nepopolne ugotovi- tve dejanskega stanja, kršitve kazenskega zakona, oporekal pa je tudi višini kazni. Senat Višjega sodišča v Celju je na- vedene pritožbene razloge za- vrgel kot neutemeljene in po- trdil sodbo sodišča prve stop- nje, razen v delu, ki govori o kazenski sankciji. Tako mu je višje sodišče posamezne kaz- ni omililo (razen za nasilniš- tvo) in izreklo zaporno kazen v trajanju osmih let. »Pritožbe- no sodišče je prepričano, da bo tudi takšna kazen na obto- ženca vplivala pozitivno, da bo dokončno doumel, kaj je svoji hčerki v resnici storil, predvsem pa to, da ji je zlasti z nasilnim zadovoljevanjem svojih spolnih potreb močno otežil življenjsko prihodnost,« je drugostopenjski senat za- ključil v obrazložitvi sodbe. MARJELA AGREŽ [PROMETNI NEZGODI Otrok pred avto ^a regionalni cesti v naselju Loška Gora se je v torek, 20. tohra popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bil hudo njen otrok. Gmotna škoda na vozilu znaša približno 30 oč tolarjev. Miroslav K. (26) iz Zreč je vozil osebni avtomobil iz smeri gle proti Zrečam. V naselju Loška Gora je v blagem desnem inku trčil v osemletno peško Lucijo, ki je pritekla čez vozišče ijegove desne strani in utrpela hude telesne poškodbe. Trčenje v Konjicah ^ naselju Slovenske Konjice se je v sredo, 21. oktobra itraj, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude esne poškodbe. Na vozilih je škode za okoli 180 tisoč bjev. Estera V. (42) iz Slovenskih Konjic je vozila osebni avtomobil iz 'eri Kajuhove ceste proti Konjiški vasi. Ko je pripeljala do žišča Žičke in Tovarniške ceste, je zavijala v levo na Tovarniško sto, takrat pa ji je nasproti pripeljala voznica kolesa z motor- ji, 55-letna Rozalija O. iz Konjiške vasi. V trčenju vozil je 'Zalija O. padla po vozišču in se hudo poškodovala. M.A. Radarji bodo« 'v nedeljo, 1. novembra popoldne na območju Celja, Velenja 'Žalca, 'v ponedeljek, 2. novembra dopoldne na območju Celja in fetjurja, v popoldanskem času pa na območju Slovenskih Nic in Žalca, v torek, 3. novembra dopoldne na območju Rogaške Slatine f Velenja, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah in Nrja, sredo, 4. novembra dopoldne na območju Slovenskih Nic in Žalca, popoldne pa na območju Celja in Velenja ter četrtek, S. novembra dopoldne na območju Celja in ^rja pri Jelšah, popoldne pa na območju Rogaške Slatine in t^tjurja pri Celju, ^serski merilnik hitrosti bo v času od 29. oktobra do 9. embra nameščen na območju Laškega in Žalca. 32 KRONIKA S CEUSKEGA Plodna tla za velmože Srečanje sorodnikov herojskega Pranja Malgaja Mednarodna filmska zvezda, funkcionar Filateli- stične zveze Slovenije, novi- narka in tiskovna organiza- torka slovenske vlade, li- kovni umetnik, profesor, ki- nooperaterka... To so dejav- nosti, značilne za posamez- ne člane rodbine Franja Malgaja. Potem ko so v Šentjurju pred kratkim odkrili štiri me- tre in pol visok kip enega od očetov slovenske vojske (ro- jenega v šentjurskem Hru- ševcu), je prišlo do novega izjemnega dogodka. Na po- sebnem večeru v Ipavčevi hi- ši so se zbrali nekateri Malga- jevi sorodniki iz Ljubljane, Laškega in Rogaške Slatine. Prišel je ^vtor Malgajevega kipa Kiar Meško, uveljavlje- ni slikar in kipar, nekdanji profesor ter dekan likovne akademije. Umetnik, ki je zgrožen, ko opaža kako malo Slovenci poznajo tega juna- ka, ki je umrl za domovino. Meško, ki je med drugim avtor kipa na enem od miinchenskih trgov, je klesal Malgaja s posebnim razlo- gom. Za šentjurski kip je pravzaprav »kriva« njegova soproga Bibijana Meško, Malgajeva pranečakinja. Dol- go je bila novinarka, uredni- ca ter tiskovna organizatorka slovenske vlade pred in po osamosvojitvi, nato v vlad- nem protokolu, zdaj pa po- maga kot sodno zaprisežena prevajalka Slovencem pred bavarskimi sodniki. Nekateri se je prav tako spominjajo kot profesorice angleškega jezika na ekonomski in filo- zofski fakulteti. Med pogovorom, ki ga je vodil novinar radia Celje To- ne Vrabl, je spomnila na go- vorice o sumljivi smrti pra- strica Franja. Napoti naj bi bil tistim Jugoslovanom, ki so si želeli, da bi bila Sloveni- ja čim manjša. V Ipavčevi hiši je med tem pogovorom visel veliki Malgajev portret na platnu, delo Bibijaninega in Kiarjevega sina Kristoferja. Ljubljanska elita se v zad- njem času izredno navdušuje za Kras, kjer preživi akadem- ski slikar Kristofer Meško ve- liko časa. Poročen je z aka- demsko slikarko Ireno (roje- no Gašperšič), pri čemer je zanimivo, da je njen oče iz Šentjurja. Šentjurskega srečanja sta se udeležila dva Malgajeva nečaka. Najstarejši je Bibija- nin oče, 88-letni Dušan Vaj- da iz Ljubljane (upokojeni elektroinženir, ki je bil dolgo direktor koprske pošte), edi- ni sorodnik, ki se Franja Mal- gaja spominja osebno. Nje- gova mati, junakova sestra, se je poročila v Tržič, kjer jih je ta pogosto obiskal. Ko jim je pripovedoval o pogubni politiki slovenske vlade na Koroškem, je mali Dušan opazil na Franjovem obrazu jezo ter solze. Toda, če ne bi bilo Malgaja, bi Slovenci iz- gubili še več zemlje, je med pogovorom spomnil šentjur- ski župan Jurij Malovrh (srečanje je pripravila obči- na). Tudi območje Raven na Koroškem, na primer. Prav tako so zaploskali Malgajevemu nečaku, 81-let- nemu Kazimirju Virantu iz Laškega (upokojenemu moj- stru celjskega Elektra), roje- nemu v junakovi rojstni hiši v Hruševcu. Mama mu je pri- povedovala, da ga je Malgaj kot dojenčka pestoval. Lašča- nov oče je bil Malgajev sobo- rec v četi 150 prostovoljcev, ki jih je zbral pogumni Šent- jurčan. Na prireditev sta priš- la tudi Virantova sina, oba poročena v Rogaški Slatini. Milan Virant dela v celjskem Elektru, Vladimir Virant je profesor zgodovine v štorski srednji strojni šoli. Med Malgajevimi pranečaki je bil navzoč Janko Štampfl iz Ljubljane, zaposlen v ti- skarni TČR. Dolgo je bil pod- predsednik in glavni sekretar Filatelistične zveze Slovenije (za 100-letnico Malgajevega rojstva je celo poskrbel za spominska žiga v Šentjurju ter na Ravnah). V ljubljan- skem Dnevniku se že skoraj desetletje pojavlja njegova te- denska filatehstična rubrika. Žal se vsi Malgajevi sorod- niki srečanja niso udeležili. Med Malgajevimi pranečaki je najslavnejša filmska zvez- da Špela Rozin, ki je dolgo snemala tudi v Rimu, se po- ročila v Sarajevo ter se zaradi vojne vrnila v Ljubljano. Ro- zinova je pred nekaj leti v Šentjurju snemala film o pra- stricu. Njena mama, Malgaje- va nečakinja Zdenka Vajda (upokojena gradbena tehni- ca), je v Ljubljani. Malgajeva nečaka sta prav tako Celjana Božidar Virant (upokojeni elektrotehnik celjskega Raz- vojnega centra) ter Silva Vi- rant (upokojena kinoop< terka celjskega kina). N sin, Malgajev pranečak ( do Virant, živi na junak domačiji v Šentjurju. To je v kraju, kjer so izr no plodna tla za velmože. kiparja Kiarja Meška bi I tu še veliko dela, so se s njali udeleženci nepozab ga večera. BRANE JERAN Malgajevi sorodniki, ki so se fotografirali z županom Malovrhom, so prišli iz Ljublja Laškega in Rogaške Slatine. Pranečakinje, filmske zvezde Špele Rozin, ki je o Malg, snemala film, žal ni bilo. V Šentjurju so se Malgaju končno dostojno oddolžili. Veliki kip, ki je delo zeta Malgajevega nečaka, je spremenil videz glavnega trga. Direktorja v steklenici Ognjeni krst Deželaka iz Kolinske ter Kolarja iz vrelcev v Obsotelje prihajajo ljud- je tako zaradi kisle vode kot vina, ki ju je tukaj na pretek, V Rogaško Slatino so priha- jali kralji in cesarji ter pred- sedniki držav, umetniki sve- tovne slave ter običajni turi- sti, Starejši gosti se radi spo- minjajo fotografiranja v ste- klenici. Spominsko fotografiranje gostov v veliki steklenici mi- neralne vode je bilo med naj- zanimivejšimi dogodki zdra- viliškega vsakdana. Stekleni- co je pred osemdesetimi leti postavila slatinska fotografi- nja Foto Tonka, pokojna Ton- ka Kulčar-Prut. Od leta 1958 je bila njena naslednica v ate- ljeju hči, prav tako slovita fotografinja Mihaela Imen- šek, ki živi v Rogaški Slatini. Mati in hči sta dolga deset- letja fotografirali goste v iz- jemno priljubljenih stekleni- cah. Imenškova je imela dve veliki steklenici z napisom Donat in Tempel ter manjšo Styrio, ki pa je bila pri ateljeju ob železniški progi. Vsake dve ali tri leta jih je obnovila ter poskrbela za takšno etike- to, kot so jo v polnilnici lepili na prave steklenice. Tako ma- ma kot hči sta steklenice po- sojali celo na razstave na za- grebškem velesejmu. Mihaela Imenšek, Foto Ton- ka, se spominja, da je bilo v njihovem ateljeju, ki je bil v zdraviliškem parku (blizu vremenske hišice), največje zanimanje prav za spominsko fotografiranje v steklenicah. To jim je od maja do pozne jeseni prinašalo največji do- hodek. Gosti so bili navduše- ni, dober glas o Rogaški Slati- ni je krožil širom po svetu. Tonkine steklenice so v Ro- gaški Slatini posnemala tudi druga velika imena slovenske fotografije, zato je prišlo med prvo lastnico Foto Tonke ter Josipom Pelikanom nekoč celo do spora. Leta 1972, ko se je razmahnila ljubiteljska fo- tografija, so steklenice pos- pravili ter jih je vzel zob časa. Od prejšnjega tedna je v Rogaški Slatini spet zabavno in veselo kot nekoč. V zdravi- liškem parku je znova po- stavljena Donatova stekleni- ca po Tonkinem zgledu, z vhodom na zadnji strani ter odprtino za fotografiranje na sprednji. Prvi se je fotografi- ral generalni direktor Kolin- ske Lojze Deželak, ki je last- nica Rogaških vrelcev, pri- družil pa se mu je direktor vrelcev Božo Kolar. K foto- grafiranju so povabiH tudi slatinska mojstra, avtorja' likanske steklenice. To Stanko Žgajner, ki jo je iz' lal iz lesa, ter Alojz Anton ki je poskrbel za nalep Prisotni so opazili, da se družba odlično zabavala. V Rogaški Slatini se ob > klenici (ter v njej) že ustaV' jo ter fotografirajo Števi obiskovalci. Poleti bo to ^ goče pri vrelcih v parku, P" mi v paviljonu Tempel. . BRANE JERA^; Foto: A Generalni direktor Kolinske Lojze Deželak, mojstra Stanko Žgajner in Alojz Antonič ter direktor Kolinskinih Rogaških vrelcev Božo Kolar. Nova-stara zanimivost. V 4 klenici sta se prva zabav^ direktorja Deželak in Kol Urednica Petice Tatjana Cvirn Zmotna prepričanja o vzgoji otrok Govoreče živali in l(omedijant Fantje v objemu z volno i i I Varčevanje energije v gospodinjstvu Nočna razsvetlitev balonov na mednarodnem srečanju v Italiji. Leteti in obenem živeti Na tretjem mednarodnem balonarskem srečanju v Italiji »Najdlje vidi galeb, ki leti najvišje.« (J. L. Galeb - R. Bach) misel mi je že dolgo zelo pri srcu in mi veliko pomeni. Vse Bje lastovke na raznih vrhovih po svetu so znak prešerno- j, ganjenosti in seveda želje po letenju. Če bi tem lastov- Im pustil odleteti, teh vrstic seveda ne bi bilo. Že en sam izkus pred dvajsetimi leti, ki ni bil načrtovan, bi me braj stal življenje. Kaj se je pripetilo prvemu mitološkemu lalcu Ikarusu, ko si je na telo prilepil peresa in poletel k licu, pa verjetno veste. ^^ ker so moja pota povezana 'fotografijo, sem bil pred tseci deležen prvega poleta iialonom v Vojniku. To lete- t me je zelo očaralo in mi fo nove dimenzije v življe- l Nikoli še nisem naletel zračno plovilo, ki bi letelo 'Ij mirno kot balon. Ker ipravljamo balonarski ko- lar za leto 2000, me je Gabilo Igorja Centriha iz lenja tako navdušilo, da si šel pogledati tretje 'dnarodno balonarsko sre- čanje v Raasam park tropy pri Bassano del Grapa v Italiji (med Padovo in Trentom), ki je postalo že tradicionalno. Prvo srečanje je bilo oktobra 1996 in je privabilo v dveh dneh kar 60.000 obiskoval- cev. Drugo srečanje je bilo oktobra lani in se ga je udele- žilo preko 50 balonarskih ekip. Letošnje pa je potekalo od 9.do 18. oktobra in se ga je udeležilo 60 balonarskih ekip iz vse Evrope. Vsi prejš- nji rekordi so bili krepko pre- seženi. Za dobro organizaci- jo je skrbelo 300 prostovolj- cev. Poleti, sejem in razstave Srečanje se odvija za tovar- niškimi vrati Raasama, kjer izdelujejo črpalke. Pred pri- reditvijo so tovarno spraznili in odstopili prostore razstavi zračnih plovil, starih avto- mobilov, raznih zbirk (metu- lji, minerali itd.) in seveda obrtnem sejmu, na katerem prikazujejo razne ročne spretnosti. V čudovito urejenem parku, ki je predvsem namenjen otrokom, pa tudi starejšim, se nahajajo razne živali, iz umet- ne mase so napravljeni dino- zavri, ki jih lahko srečamo na vsakem koraku. Za fotografe pa je najbolj zanimivo pri dveh jezerih. Pri enem je na- pravljen umeten slap, kjer se pogosto fotografirajo zaljub- ljenci. Največje zanimanje je velja- lo raznim spremljevalnim pri- reditvam, kot je nočna posta- vitev balonov. Ob taktih glas- be Štirje letni časi in Storm so balone izmenično razsvetlje- vali. Za finale pa so naenkrat razsvediU kar štirideset balo- nov. Prireditev, ki je bila vred- na ogleda. Letos sta bila vsak dan (ra- zen 15. oktobra, ko je bil prost dan) organizirana dva poleta. Jutranji je bil tekmo- valni (lov na lisico), popol- danski pa je bil prosti polet. Slovenijo je zastopalo sedem ekip.V skupni razvrstitvi sta se najvišje uvrstila dva slo- venska balonarja iz Ljublja- ne, ki sta zasedla drugo (Filip Štucin) in tretje mesto (Sandi Perdan). F. HORVAT 34 REPORTAŽA Streljanje orehov kot izum Da so najboljše ideje v bistvu zelo enostavne, je dokazal Stjepan Kantušic iz Savskega Marofa na Hrvaškem, ki je za izum pištole za pobiranje orehov na MOS prejel zlato plaketo za najboljšo inovacijo »stjepan Kantušič, razi- skovalec,« se je predstavil pred vrati dokaj osuple pri- jateljice, ki je petinsedem- desetletnega gospoda, znanca neke njene sorodni- ce, ko se je zaradi sodelova- nja na celjskem sejmu za nekaj dni preselil v njeno stanovanje. »Veš, sploh ga ni mogoče zgrešiti,« je navdušeno pripo- vedovala o starem gospodu, ki naj bi s svojo kapo, dolgo, sivo brado in umetniško-profesor- skimi lasmi dajal že na daleč vedeti, da je natančno dsto, za kar se predstavlja. Pojem raziskovalca je zelo širok, gospod Stjepan, po po- klicu sicer svobodni snemalec filmov, pa naj bi v življenju razen obilice dobrih idej ne izumil nič drugega kot pištolo za obiranje orehov. Vendar se mi je zdel to popolnoma zado- sten razlog za to, da sem ga skušala podrobneje spoznati. »Razumem,« razmišljam, ko sedem na stol njemu nasproti in ga gledam v nekako mla- dostniško zanesenjaški obraz (ki seveda ne kaže svojih let), »da je raziskoval med snema- njem filmov. Ne vem pa, kako, za vraga, je prišel na idejo, da bo izumil pištolo za pobiranje orehov!« »Okoli hiše, v kateri živim z otroki in vnuki, imam velik vrt, na katerem rasteta dva oreha, ki obrodita samo vsa- ke dve leti, vendar takrat ze- lo bogato. Ko se je to zgodilo nazadnje pred dvema letoma in sem pobiral plodove teh dreves, sem, že stotisočič sklonjen nad drobnimi kro- glicami, ki tako rade uhajajo, nenadoma ugotovil, da prav gotovo obstaja način, s kate- rim si lahko to delo olajšam. Šel sem v hišo, sedel za mizo in pripravil načrt. Tako je nastala prva pištola za pobi- ranje orehov, ki mi je pri delu že letos v veliko po- moč,« pripoveduje Stjepan Kantušič, ki bi pozneje od svoje ideje oziroma izdelave zanimivo načrtovane pištoli- ce skoraj odstopil iz prav preprostega razloga, ker ni mogel nikjer dobiti lepila, ki bi držalo ročaj pištole. Ta je izdelana kot dolga plastična cev, na koncu katere so po- sebne žičke, ki ob pritisku na »petelina« stisnejo oreh in ga »izstrelijo« proti vrhu cevi, kjer čaka na ostale orehe. In potem, ko se le-teh nabere kakšnih deset ali dvajset, na- biralec cev plastične pištole preprosto obrne in... lep kupček sicer težko poberlji- vih orehov se nenadoma znajde v košari! Pa recite, če ni delo res močno olajšano?! Lažje je izumljati kot izdelovati! Vsekakor delo ni bilo niti najmanj olajšano gospodu Kantušiču, izumitelju te na- prave, ki so mu po živcih hodili predvsem birokrati in iskanje raznih potrebnih del- cev, pravega lepila in moj- stra, ki bi znal pravilno obli- kovati in nastaviti žičke, pri- merne za izdelavo pištole. V naslednjih tednih naj bi jo začeh tudi serijsko izdelova- ti. »Žice, ki primejo oreh, morajo biti zelo tanke in ob- likovane na poseben način, saj se ne smejo poškodovati, prilagoditi pa se morajo raz- ličnim velikostim orehov,« pravi gospod Kantušič in se na moje vprašanje, ali bo svoj izum razvijal še naprej in izumil mogoče tudi kak- šno podobno pištolo, name- njeno na primer pobiranju jabolk, razloži, da to skoraj- da ni mogoče, saj so jabolka tako občutljiva, da si morajo nabiralci pred delom postriči celo nohte, da jih ne poško- dujejo. Ima pa Stjepan Kantušič še velike drugih idej, ki bi jih rad uresničil; tako je predlagal po- seben sistem avtomobilskih žarometov, ki bi svetili tako, da ne bi ovirali nasproti voze- čih voznikov, to pa bi omogo- čilo, da bi imeli vsi vozniki ves čas prižgane dolge luči. Prija- telji inženirji, ki jim jo je že pred leti razodel, so mu sveto- vali, naj je raje ne prenaša naprej, ker bi uresničitev terja- la ogromno dela, predvsem pa poenotenje luči na vseh avto- mobilih, torej tudi starejših, kar bi vsaj v naši državi pov- zročilo predvsem zaplete in veliko dela. Vendar gospod Stjepan ni obupal in danes mu v zvezi s prometno ureditvijo po glavi roji že nova ideja. Prepričan je, da bi bilo stanje na cestah mogoče izboljšati tako, da bi po vseh večjih cestah po sve- tu preprosto zgradili predore, po katerih bi bilo mogoče vo- ziti 160 kilometrov na uro, zaradi posebnega sistema vožnje pa je praktično nemo- goče, da bi prišlo do nesreče. In še in še... Svobodni snemalec Tako Stjepan Kantušič kar rojeva ideje sedaj, ko je že osmo leto v pokoju; vse odkar se je ob začetku vojne odločil, da bo prenehal snemati. »Ko se je vojna začela, sem dobil od tujih televizijskih hiš, za katere sem delal že prej, ogromno ponudb, da bi zanje snemal vojne prizore. Vendar sem se odločil, da imam raje deset tisoč mark za prispevek manj ter mir in celo glavo kot pa izpostavljanje in beleženje grozot, ki so se dogajale v času vojne,« prav stari gos- pod, ki ga mlajši kolegi še danes večkrat prosijo za po- moč in nasvete med snema- njem kakšnega zahtevnejšega filma. V srcu gospoda Kantušiča, ki se po diplomi na zagrebški akademiji ni hotel redno za- posliti, več kot štirideset let pa je snemal razne, predvsem dokumentarne filme za do- mače in tuje televizijske hiše, je ostalo veliko spominov. Predvsem spominov s sne- manj filmov iz narave, tako kot je bilo na primer snema- nje gamsov na Pokljuki, ki jih je tik pred kamero privabil tako, da jim je dva dni prej nastavil prazno steklenico pi- va, ki jo je obesil na vejo grmovja. »Potem sem gamse, ki so bili zelo prestrašeni, ves čas opazoval,« se spominja. »Najprej so se počasi približa- li steklenici, naslednji dan so se je že dotikali in ko sem se jim potem približal s kamero, so bili bleščanja že navajeni in jih sploh ni bilo več strah, zaradi česar smo lahko po- sneli odličen film,« pravi gos- pod Stjepan. Njegova kamera je pripravljala prizore za do- kumentarne filme o umetni- kih kot je bil Josip Generalič, skupaj z njo pa se je pred dvajsetimi leti, ko tehnika te- ga še nikakor ni omogočala, spustil tudi pod gladino mor- ja in posnel prvi podvodni film... Nagrade v prtljažniku Bolj malo pa se Stjepan Kan- tušič spominja številnih na- grad, ki jih je v več kot štirih desetletjih dela prejel tako do- ma kot v tujini. Zadnje prizna- nje, zlato plaketo inovatorja letošnjega mednarodnega obrtnega sejma, je v dnevih, ki jih je preživel v Celju, shranil kar v prtljažniku svoje četrt stoletja stare hmuzine, ki je najverjetneje ameriške izdela- ve. V njej opazim še nekaj pravkar izdelanih »orehovih pištolic«. »Kakšna bo cena te naprave?« ga še vprašam, on pa potem, ko pojasni, da to žal ni odvisno od njega, prepriča- no odgovori, da se je odločil, da njegov izum ne sme stati več kot stane kilogram orehov. »To bo največ tisoč petsto to- larjev,« pravi in »ustreli« v zad- njega od orehov, ki jih je nekaj trenutkov prej raztrosil po tra- vi. In doda še nekaj o svojem minulem, snemalnem in sei njem, izumiteljskem del »Najboljši film lahko posi meš takrat, ko ga snemaš žerno, najboljši izum pa tisti, ki ga izumiš zato, da delo olajšal sebi,« zatrdi sii patični gospod izumitelj, sn malec in raziskovalec iz S skega Marofa. »Prav go| bom še kaj izumil, če bom delu naletel na oviro, ki mel tako motila, da bom začel i mišljati, kako bi si vse skuf olajšal. Drugače pa imam p več dela z urejanjem hiše, j jenjem paradižnika in vo( njem društva upokojencev našem kraju,« se gospod St pan Kantušič nasmehne, rali privzdigne klobuk in se dos janstveno poslovi. Reče še, ima to mesto rad in da ga prihodnje leto spet obiska ampak samo v primeru, če do takrat izdelal in potem p nesel na ogled kakšen s nov in izviren izum. NINA M. SEDL Petinsedemdesetletni Stjepan Kantušič iz Savskega Marofa Hrvaškem, ki je na letošnjem MOS prejel zlato inovaton plaketo, s svojim izumom - plastično pištolico - pred bloka na Kraigherjevi ulici v Celju pobira orehe. PETICA V MODNEM VRTINCU 35 Fantje v objemu z volno j(o začne na vrata naše l^robne omare trkati no- ^ber v družbi sv, Martina, f zares. Čeprav nam ta ve- ^ vinski praznik po Ijud- izročilu obeta še nekaj ličnih in toplih dni, »babje lo<( imenovanih, pa nam iz- j^nje kažejo, da mu ven- ^le ne kaže povsem zaupa- i2imska oblačila na čelu z ^nimi »eskimskimi« par- (jni, toplimi plašči in rusti- jjno pletenimi puloverji ljo vse tja do prvih spom- inskih sapic dominirala I naših domačih obešalni- Jin v predalnikih. V staro lansko in predlansko Merobno druščino pa bo le- [zagotovo zašel tudi kakšen ]fi kos. Ne le po zaslugi todne cene, čednosti in pri- Jrnosti, temveč tudi - mod- jga videza. No, in prav temu Tnamenjena naša tedenska Wna druženja - prijaznim snigom, kako iz novomod- jponudbe izluščiti primerno odo zase oziroma svoj žep. V naših časopisnih zmenkih 10 se od prvih septembrskih 11 dalje sprehajali med jesen- D-zimsko novomodno po- idbo z ženskimi oblačili in odnimi dodatki. Le nesporni ilj letošnje hladne sezone - Tiski plašč - še čaka, da se m predstavi v svojih najno- jših modnih izpeljankah. In ker je prihajajoči čas v Brnenju zgoraj omenjenega »mika, ki nosi moško ime, i recimo še kakšno tudi o moški modi. Tisti ležerni, ki se tako prileže na popoldan- skih potepih, s svežim zrakom in športnimi aktivnostmi pre- žetih prostih dnevih, ob veče- rih v prijetni družbi, s kozarč- kom »mladega«... »Glamour- grunge« v barvah angleškega vremena Govoriti o moški modi za prosti čas in ne na prvem me- stu omeniti volnenih oblačil, bi bilo isto, kot govoriti o letos nadvse modni sivi barvi in ne pomisliti na sivo angleško vre- me. Angleži so namreč prav ponosni na svoje vselej cmera- vo in z meglo pretkano nebo v »najbolj prefinjeno elegantnih sivih niansah«... Joj, pa ne bi znova o sivi barvi, ki je letos dosledno preplavila tudi moš- ko modno prizorišče. Čeprav v sivih tonih, pa je nadvse osvežujoč pogled na prestižne (kašmirske) in istočasno razi- grane moške pletenine ter po- redne modne dodatke, ki jih bodo z veseljem nosili pred- vsem mladi fantje. Fit-fantje v puloverju Stevea McOueena Se spominjate postavnega filmskega gospoda McQueena iz šestdesetih let in njegovega oprijetega rebrasto pletenega puloverja? No, prav takšni, vključno z izpeljankami jopic na zadrge, so v modi to sezo- no. Za tiste, ki radi z obleko tudi kaj skrijejo, pa so še vedno na voljo ohlapnejši puloverji in topli puliji, ki so kot nalašč za sproščene kombinacije s kav- bojkami. Sicer pa - ne delajte si skrbi z izbiro - gladko, re- brasto pletenje, geometrični etno vzorci ali zapleteni nor- veški motivi - vse je »in«. Kdo letos boža moške vratove? Akutno pomanjkanje takt- nosti bi dokazovalo prezrtje moškega dodatka, ki so ga modni guruji izstrelili v letoš- njo modno orbito. Ne, ne, ni kravata, je pa nekaj, kar vratu ne stiska, temveč ga z nepri- merljivo mehkobo ovija, než- no boža. In greje. Šali seveda. Takšni mehki, po pobalinsko zavozlani okrog vratu, z resi- cami ali brez, kot samostojen modni dodatek ali dopolnilo puloverju, jopici, plašču... Na glavah pa - krzno in perujska alpaka Pletene kape oziroma čepi- ce - takšne kot jih nosijo pri- staniški delavci pozimi, so v letošnji moški modi prisotne, niso pa novost. Če želite biti zares »kul«, si morate na vsak način omisliti hit - pokrivalo iz rafinirane perujske alpake, krzna ali obojega v kombina- ciji. Najbolj opazne so ročno pletene kape z etno vzorci in poklopci za ušesa ter pokriva- la, podobna asimetrično obli- kovanim krznenim kučmam s pleteno volneno podlogo. Skratka, mraz vam, dragi fant- je, letos res ne bo mogel priti do ušes! Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Kako spoznati moške puloverje z letnico 1998/99? Po deško zavozlanem detajlu - šalu okrog vratu. %olj trendovska moška volnena moda, na telo pisana fit- fantom: rebrasto pleteni, oprijeti puloverji in jopice. Iskriva, zrela ženskost Pred dnevi je bila v ljub- ljanski Mestni galeriji že tretja samostojna predstavi- tev kolekcije oblačil aka- demske slikarke Mojce Bese- ničar. Ta uspešna modna kreatorka je mnogim ostala v spominu kot dolgoletna us- tvarjalka otroških in mla- dostniških oblačil v sevniški Jutranjki. Pred časom pa se je odločila preizkusiti z lastno blagovno znamko ženske mode, name- njene umirjeni eleganci sred- njih let. Sama je namreč pre- pričana, da je prav to področje modnega ustvarjanja v svetu in tudi pri nas močno zapo- stavljeno. Njena zadnja, jesensko-zim- ska dnevna in večerna kolekci- ja sledi modni sivi barvni les- tvici in nekaterim trendovskim akcentom, kot so dolga plisira- na krila ter asimetrični razpor- ki. Sicer pa je poudarek celotne kolekcije na zadržanih, pa ven- darle iskrivih detajlih in vrhun- ski kvaliteti materialov. Iskriva eleganca Mojce Beseničar. Foto: Stane Jerko Tudi njega letos mraz ne bo grizel v ušesa. Ročno pletene kape z ušesnimi poklopci so mega hit. MODA V LASEH Novosti iz Londona Salon International je vsa- koletna frizerska prireditev, ki se oktobra odvija v Londo- nu in je največja, najspekta- kularnejša prireditev v fri- zerskem svetu, V osnovi je to sejem, kar pa ne pomeni velikih prodajnih hal, ampak samo tri razstav- no-prodajne dvorane najzna- menitejših frizerskih ponud- nikov (Loreal, Tigi, Wella...). Vzporedno potekajo v veliki dvorani show-programi s predstavitvijo novih kolekcij najznamenitejših frizerskih hiš: Tony&Guy, Vidal Sasoon, Cabella, Charles Worthington, Guy Kremer, Patrick Came- ron, Mahogany, Rita Rusk, Umberto Giannini. Ravno te kolekcije so potem za ves fri- zerski svet modna smernica za eno leto. V manjših dvora- nah pa si je možno ogledati strokovne seminarje novih ko- lekcij vseh teh imen, kolikor si pač lahko vsak privošči (to namreč pomeni 180 DEM za uro in pol seminarja, predhod- no pa je potrebno plačati vstopnino za sejemski del z rezervacijo tudi po več mese- cev vnaprej). Letos smo imeli trije frizerji iz Slovenije kot predstavniki »Hair-fashion« Slovenija ponovno posebne karte, ki so omogočale prvo vrsto sedežev povsod in brez- plačne vstopnice za celotno dogajanje. In kaj pravijo modne smer- nice pričesk, ki bodo aktualne leto dni? Inspiracijsko smo se vrnili v 80. leta, v leta disko- groovea. V striženju prevladu- jejo podstriženja (under-cut) z daljšimi, nepovezanimi, izrezanimi, teksturnimi zgor- njimi deli. Še vedno prevladu- jejo visoki poniji (fru-fru), brez katerega sploh ni trendne pričeske, le da so ti sedaj bolj zaokroženi, speljani v stranski del obraza. Barve so ponovno prešle v močnejše poudarke, celo v blokadna barvanja, vendar na način, da se s tehniko barva- nja blokada ne spozna, ampak razlije. Dolžine las se gibljejo od ultra kratkih do srednjih in dolgih, kar pomeni, da je ta moda sprejemljiva za vse, če je pravilno izbrana. Spenjanja las zahtevajo ogromno lasnih vložkov, okra- skov in dodatkov ter nikakor niso stroga oz. čista, kar sta pokazala Patrick Cameron in Guy Kremer. Po mojem mnenju so na sceni več kot kraljevali Tony&Guy s svojo »On the ed- ge« kolekcijo, veliko pa je po- kazal tudi Charies Worthing- ton. KRISTIJAN PETEK Iz kolekcije frizerske hiše Mahogany. 36 GLASBA Gianni nq turneji Gianni Rijavcc je izdal dve plošči: Najlepše balade in Sentimenti. Zgodba se je za- čela tistega poletnega večera na domačem dvorišču, ko je prvič začutil vonj cvetoče li- pe in poslušal zvon domače cerkve. Vzel je papir in na- stala je prva pesem z naslo- vom Na domačem dvorišču. Mogoče je bila to njegova najlepša pesem. Ne spomni se je več, izgubil je papir. Prav tam so se začeli Senti- menti, ki so vedno močnejši. In začetek zgodbe, ki se ne bo nikoli končala. »Doma imam ogromno pe- smi, ki so samo pesmi na pa- pirju in jih verjetno nikoli ne bom uglasbil. Naj se berejo in če bo kdaj priložnost, bom mogoče kdaj izdal tudi kak- šno pesniško zbirko.« Se ukvarjaš s kmetova- njem, glede na to, da si s kmetije doma? Ti to dopušča čas? Če je le čas, sedem na trak- tor, pa na kosilnico ali karkoli že. Doma sem izredno rad, spočijem si in napolnim bate- rije. Kako po tvojem mnenju nastajajo uspešnice? Tiste pesmi, ki so navadno uspešnice, nastanejo v trenut- ku in se ne popravljajo. Tiste pesmi človek mogoče bolj za- čuti ali jih ima bolj v glavi, pa potem same pridejo na notni papir ali kasneje na ploščo in kaseto. Druge pa je potrebno včasih malce popravljati, pa človek ni tako zadovoljen z njimi. Prvič v Sloveniji se glasbe- ni projekt reklamira na veli- kih plakatih, ki jih lahko vi- dimo ob cesti. Ti jumbo plakati niso samo reklama za ploščo in kaseto, ampak tudi za tele kartico, ki je izšla. Kartica ne bo več v uporabi le za telefone, ampak v bodoče tudi za parkirne ure, ki jih bodo namestili po vseh mestih. 27. septembra se je začela tvoja turneja. Se boš ustavil tudi v Celju? V vseh večjih dvoranah v Sloveniji so že bili ah še bodo veliki koncerti s prijatelji in gosti. Vsi gostje, ki so na moji plošči, so tudi gostje na kon- certu, torej Miša Molk, Deja Mušič, Simona Weiss, Vladi- mir Čadeš, tudi moja mama je prišla na nekatere koncerte. Novembra se bomo ustavili v Celju v hali Golovec. Zakaj si se pravzaprav od- ločil za duete? Z vsakim pevcem me veže določen sentiment in zato sem se odločil, da z njimi posna- mem duete. Povod zanje pa je sodelovanje z Vladimirjem Čadežem. Pred časom si se vrnil iz Španije. Za skladbo Veter nesi ji poz- drav sem na Ibizi posnel video spot. Vinči Anžlovar je bil re- žiser spota in on se je odločil, da mora biti v njem turkizno morje in snežno bel pesek. V zraku v Španiji je venomer malo prahu in zato je slika bolj topla, bolj zamegljena in to je tisti ambient, ki ga je iskal. Naredili smo dve verziji, v angleščini in slovenščini, za- to ker za naslednje leto pri- pravljam projekt, ki bo vezan na leto 2000 in na združevanje Evrope. SIMONA BRGLEZ Zvonovi nas vabijo Fantje izpod Rogle so izdali četrto kaseto z naslovom Zvonovi nas vabijo. V zadnjih letih je ansambel doživel nekaj kadrovskih sprememb, vendar to ni vplivalo zmanjšanje dela in nastopov. Veliko igrajo na večjih turističnih prireditvah, gasilskih in druj vesehcah ter raznih srečanjih in na 29. Ptujskem festivalu. Na posnetku je najnovejša zasedba ansambla Fantje izpod Rogle: Branko Flis (vo( ansambla), Alojz Kotnik, Marjan Hren, Andreja Kotnik, Branko Gornik in Edva Jeseničnik. Posebnost ansambla je, da na vsako kaseto ob izvirnih lastnih skladb uvrstijo tudi po eno ljudsko pesem, predvsem pa se navdušujejo nad ohranjanji zakladnice pohorskega ljudskega pesnika Jurija Vodovnika. 1 Enajst let igranja Ansambel Pušnik iz Gaberk pri Šoštanju je pri založbi Zla- ti zvoki izdal kaseto in CD s prijetnimi, predvsem avtor- skimi pesmimi. Ansambel igra narodnozabavne viže in zabavno plesno glasbo. Naj- več nastopa na veselicah, ple- sih, ohcetih, raznih srečanjih, pa tudi; koncertih in festivalih širom po Sloveniji. V ansamb- lu igrajo Ervin Pušnik, Karel Pušnik in Jože Verstovšek. Čeprav so komaj izdali prvo kaseto, pa že pripravljajo skladbe za naslednjo. TV Pesem za prijatelje Ansambel Gaj iz Mozirja je po štirih letih izdal drugo samostojno kaseto Pesem za prijatelje. Na njej je dvanajst pretežno veselih skladb, ki v izvedbi klasičnega kvinteta s pevko zelo lepo zvenijo. Nosilca melodij sta Franci Li- pičnik in Igor Podpečan, tekste pa so prispevali Vera Šolinc, Ivan Sivec in Jože Galič. Na kaseti sta tudi dve zabavni skladbi. Moja nebesa E. Alphar- da in Pesem za prijatelje B. Kole- riča. Člani ansambla Gaj, katere ob dobri vsestranski glasbi odli- kuje tudi smisel za humor in šaljive igre, ki so posebej pri- merne za poroke in druga dru- žabna srečanja, stavijo pred- vsem na pesmi Veliko zdravja, moj otrok (za otroke). Moja do- bra mati in Poročni spomini. Ansambel vodi Drago Zgojz- nik, ki pravi: »Prvo kaseto smo izdali leta 1994. Letošnja nas predstavlja v zrelejše luči, za kar gre zahvala tudi avtorjem melo- dij in snemalnemu studiu Igorja Podpečana. Tretjo kaseto pa pri- pravljamo za prelomno leto 2000, ko bo naš ansambel praz- noval prvi pomembni jubilej, deset let igranja.« Ansambel Gaj ne hodi veli- ko po festivalih, čeprav je so- deloval v Števerjanu in na Graški gori. Opazen pa je bil njihov zadnji večji nastop na koncertu v Žalcu »Od Rinke do Save«. Zadnja kaseta Pe- sem za prijatelje bo prav goto- vo našla veliko novih prijate- ljev simpatične skupine Gaj iz Mozirja. TV PETICA GUSBA 37 GLASBENI EX-PRESS v nedeljo, 1 . novembra, bo v organizaciji ŠKUC-ROPOTA, ki etošnji jesenski del koncertne sezone zaključuje z nekaj tlubskimi atrakcijami, v Gala dvorani na Metelkovi v Ljubljani azgrajal vodilni nemški crossover bend H-BLOCKX. Slab pden dni kasneje, v soboto, 7. novembra, pa bodo v ljubljanski Ivorani KUD France Prešeren svoj nov CD »Summer Wine« )redstavljali ameriški alter kavboji HAZELDINE. Na taistem irizorišču bodo v okviru evropske turneje, na kateri spremljajo ^rstrijski bend Sans Secours, 4. novembra rogovilili prekmur- Id PSVCHO-PATH (na sliki). Natolcevanja britanskega imenega tiska, da se je pisa- nj Salman Rushdie, avtor Bjige »Satanski spisi«, zaradi Itere ga je leta 1988 iranski atolah Homeini s fatvo obso- I na smrt, več mesecev skri- li na posestvu BONA, pevca tupine U2 na Irskem, so se kazala za lažne. Salman je red nedavnim res preživel kend z Bonom, to pa je tudi vse, je zatrdil tiskovni pred- stavnik irskih mega zvezdni- kov in obenem najostreje ob- sodil tabloide, ki bi lahko s svojim pisanjem ogrozih živ- ljenja članov skupine U2 in njihovih bližnjih. Verski blaz- neži so namreč še danes pri- pravljeni plačati 3 milijone dolarjev tistemu, ki bo pokon- čal Rushdieja, velike nagrade pa so razpisane tudi na glave njegovih pomagačev - pred le- ti so skrajneži umorili preva- jalca, ki je delal z Rushdie- jem, napadov in groženj pa so vseskozi deležni tudi usluž- benci založbe, ki je objavila »Satanske spise«. •Jungle kralj GOLDIE bo kar sam napravil remixe skladb s svojega letošnjega še vedno zelo aktualnega albuma »Sa- turnreturn« in jih januarja skupaj z dvema novima sklad- bama (»Uncle« in »Judge By Color, Heard By Sound, Seen By Blind«) objavil na LP-ju »A Ring Of Saturn«. V začetku prihodnjega leta pa bo izšel tudi novi album pionirjev britanskega art teh- ra ORBITAL. Brata Phill in Paul Hartnoll sta že posnela vse skladbe za album »Middle Of Novvhere«, katerega izid bo še pred koncem leta najavil single »Style«. V ponedeljek se bo na poh- cah trgovin z nosilci zvoka, tudi domačih, znašel nov iz- delek vroče violinistke VANESSE-MAE. Odličen lan- ski albumu »Storm«, ki ga je (zdaj »že« 20-letna Britanka s kitajsko-tajvanskim pedigre- jem) kar dvakrat v živo pro- movirala tudi pri nas, bo to- krat nasledil nekoliko manj popast LP »The Original For Seasons«, zapolnjen z nepo- novljivimi Vivaldijevimi moj- strovinami »Štirje letni časi«. GERI HALIVVELL se je za 3 milijone dolarjev prodala dr- skografskemu velikanu Chry- salis, ki je predlani pod svoje okrilje vzel tudi takethatovca ROBBIEA WILLIAMSA in iz njega naredil enega izmed naj- večjih zvezdnikov britanske glasbene scene. Nekdanja spajsica bo morala za omenje- no založbo posneti najmanj tri albume. Glede na veliko popularnost, ki jo je, kljub še ne čisto razjasnjenemu odho- du iz najpopularnejše dekliš- ke zasedbe na svetu, še vedno deležna - postala naj bi celo ambasadorka dobre volje Združenih narodov - je njen pohod v vrh svetovne glasbene scene tako rekoč že v naprej obsojen na uspeh. Ogrozil bi ga lahko le škandal huronskih razsežnosti z negativnim predznakom ali pa že kar ne- sramno slaba plošča. Kljub temu, da je GLORIA ESTEFAN nadvse zaposlena s promocijo svojega zadnjega albuma »Gloria!«, pa bo vsee- no našla čas za svojo prvo resno filmsko vlogo. Ob odlič- ni Maryl Streep, ki je vskočila namesto Madonne, bo igrala v filmu Wesa Cravena »50 vio- lins«, katerega zgodba bazira na nizko proračunskem filmu »Small Wonders«, ki je bil leta 1950 nominiran za Oscarja. Izvrstna angleška power pop zasedba REPUBLICA je po izjemno dobro sprejetem istoimenskem lanskem prven- cu, ki je požel tudi številne pohvale s strani glasbenih kri- tikov, sredi tega meseca obja- vila album »Speed Bali«, s ka- terega prihaja tudi prvi single, udarna kreacija »From Rush Hour With Love«. Medtem ko Axl Rose in nje- govi fantje že nekaj let »pospe- šeno« pripravljajo nov album, ki bo izšel pod nekoč že uve- ljavljeno »blagovno znamko« GUNS&ROSES, je tudi založ- ba Geffen spregledala »hiti po- časi« taktiko pištolarjev in be- sneče fane vsaj za nekaj časa pomirila s sedemdesetminut- no zbirko videospotov »Wel- come To The Jungle«, ki so jih Gunsi posneli v svojih najbolj- ših letih - v drugi polovici osemdesetih in na začetku de- vetdesetih. BOB DYLAN se je končno odločil, da bo najbolj zaželen koncertni bootleg album vseh časov le izšel legitimno. Gre seveda za LP »Live At Royal Albert Hali«, ki se je dolga leta odlično prodajal na črnem tr- gu, zapolnjen pa je s posnetki prvega koncerta, na katerem je po protestnih pesmih, aku- stični kitari in ustnih harmo- nikah znani Bob Dylan prijel za električno kitaro in ob splošnem zgražanju prisotnih »žagal« ob spremljavi »razbi- jaških« THE BAND. Posebna zanimivost tega albuma je tu- di napačen naslov, saj koncert leta 1966 ni bil posnet v zna- meniti dvorani Royal Albert Hali, temveč v manchester- skem Free Trade Hali. Legi- timna verzija tega albuma bo zato kot četrta izdaja Dylano- ve »Bootleg Series« objavljena pod imenom »Live 1966«. Priljubljena nemška najstnica BLUMCHEN je za založbo BMG posnela že svoj tretji album. LP »Jasmin« (Blumchen = Jasmin Wagner) se je takoj ob izidu, tako kot večina njenih do sedaj objavljenih plošč, zavihtel pod sam vrh nemških lestvic, kjer bo, če gre soditi po izdatni pod- pori, ki jo je ta prikupna osem- najstletnica deležna s strani najstnikom namenjenih medi- jev (Viva, Bravo, Pop....), vztra- jal vsaj do začetka leta 1999. Poznavalci razmer na svetov- ni »teen« glasbeni sceni pa veli- ki uspeh napovedujejo tudi de- klici, ki sliši na ime BILLIE. Rosno mlada Angležinja je že okusila slast najvišjih mest les- tvic z obeh strani Atlantika s poletno uspešnico »Because We Want To«, ki jo lahko poleg aktualnega hita »Girlfreinds« in še pol ducata potencialnih uspešnic najdete na njenem pravkar objavljenem LP prven- cu »Honey To The B«. STANE ŠPEGEL KISS so se v originalni zasedbi (Ace Frehley, Paul Stanley, Peter Chriss in Gene Sirnmons) z albumom »Psycho Circus« spet zmagoslavno vrnili v vrh svetovnih lestvic. Glam ročk veterani so v prvem tednu samo v ZDA prodali več kot 100.000 kopij, kar pa je bilo še vedno premalo za prvo mesto, ki ga s svojim debitantskim LP izdelkom že nekaj tednov zaseda Lauryn Hill (Fugees). Na drugo mesto prestižne Billboardove lestvice se je po, 35 tednih povzpel boy-bend N' Sync, med prvo deseterico pa še vedno vztrajajo tudi Beastie Boys in Marilyn Manson. 20 VROČIH RC VRTIUAKPOLKIN VALČKOV TUJE LESTVICE 38 FILM - TELEVIZIJA Govoreče živali in komedijant Eddie Murphy, ki igra sodobnega dr. Doliftiea, je skušal najprej premagati strah pred živalmi Doktor Dolittle ima vse, kar si človek lahko želi: cvetočo kariero, čudovito ženo in dva nenavadna, a prisrčna otroka. Je tudi tik pred podpisom naj- večjega finančnega posla v svojem življenju. Skratka, svet mu leži pr^ nogami. Vse do- kler se ne začne dogajati nekaj nenavadnega: na njegovo gro- zo in žalost se v njem namreč spet prebudi dolgo zatajevana sposobnost pogovarjanja z ži- valmi. Sedaj se lahko dr. Dolitt- le odzove klicu divjine. In kot bi mignil, se njegovo popolno življenje postavi na glavo... Ker so štirinožni prijatelji nav- dušeni nad novim zdraviteljem, se začno trumoma zbirati pred njegovim domom in ambulanto. Kajti slišati je, da je dr. Dolittle spet na delu. Nova komedija je sodobna predelava klasične in priljublje- ne ideje. Nastala je kot zamisel o posodobitvi filma Dr. Dolittle iz leta 1967, v katerem je Rex Har- rison upodobil naslovnega juna- ka - zdravnika, ki se lahko pogo- varja z živalmi, in jim hkrati tudi prepeva. Producentu Johnu Da- visu je predstavljal največji izziv prav prenos izvirne zgodbe v hiper sodobna devetdeseta: »Zdelo se mi je, da se bo občins- tvo lahko odzvalo samo, če bo- mo k sodelovanju privabili kak- šnega znanega komika. In ko sem v filmu Trčeni profesor vi- del Eddieja Murphyja, sem ta- koj vedel, da sem našel prave- ga.« Za Eddieja pa je ponujena vlo- ga dr. Dolittlea v novi komediji predstavljala predvsem velik iz- ziv, ki ga je pritegnila iz več razlogov: »To je bil zame velik izziv predvsem zato, ker sem izvirnega Dr. Dolittlea gledal že kot otrok in si zapomnil številne nastopajoče živali, med katerimi je še posebej izstopala dvoglava govoreča lama,« pravi Eddie Murphy, ki ga označuje še ena posebnost. Strah pred živalmi, namreč. »Prav zato je bilo sne- manje s stotnijo živali, ki nasto- pajo v tem filmu, večkrat prav grozljivo,« je povedal glavni igra- lec ob koncu snemanja in priz- nal, da je moral zaradi tega po- žreti tudi marsikatero opazko svoje družine. Živali in njihove zapletene go- vorne sposobnosti so v filmu oživili s pomočjo najsodobnejše računalniške grafike: »Občins- tvo smo želeli prepričati, da se živali dejansko odzivajo na dok- torja in se z njim pogovarjajo. Včasih je bilo potrebno najprej posneti živo žival, recimo tigra, ker ga je težje kontrolirati in nikoli nismo mogli natančno predvideti, kaj bo storil. Tega nam pri psu ni bilo treba in smo ga lahko snemali skupaj z Eddi- jem,« je povedala režiserka filma Betty Thomas, znana predvsem kot režiserka filma Gola resnica. Eddie Murphy se z njo strinja: »Vsak prizor je kot sestavljanka iz mnogih koščkov, med kateri- mi so vsi padli na svoje mesto potem, ko so jih dokončno ob- delali ljudje z oddelka za poseb- ne učinke. Le jaz sem se čudno počutil, ko sem namesto z žival- mi govoril teniški žogici ali po- skakujočemu klobčiču volne...« je povedal sloviti komik. Nastopajočim živalim je po- magal »spregovoriti« tudi poklic- ni trener Mark Forbes, ki je spravil skupaj ekipo trenerjev različnih živali - od tigrov do lam, rakuna, slonov, hrčkov, podgan, konjev, opic in golobov. Prva naloga, ki je čakala živali, je bila privajanje na različne mote- če elemente, poleg tega pa so se, zaradi močnega strahu glavnega igralca Eddieja Murphyja, mora- le najprej dobro seznaniti z njim. NMS Dr. Dolittle (Eddie Murphy) z eno od govorečih živali. KINO Union od 29. 10. do 1. 11. ob 16., 18., 20. in 22. uri in od 2. do 4. 11. ob 16., 18. in 20. uri ameriška družinska komedija Dr. Dolittle. Mali Union 29. 10. ob 18.30 in 21. uri ter od 30. 10. do 4. 11. ob 21. uri ameriška erotična kriminalka Daleč od oči in ob 18.30 ameriška drama Hamlet. Metropol od 29. 10. do 4. 11. ob 16. uri risani film Čarobni meč, 29. 10. ob 17.30 in od 30. 10. do 4. 11. ob 20.30 romantična melodrama Mesto angelov, 29. 10. ob 20. uri slavnostna predpremiera ljubezenske drane Šepetati konjem, od 30. 10. do 4. 11. ob 18.15 erotična kriminalka Daleč od oči in 31. 10 ob 10. uri Dr. Dolittle ter ob 23. uri ljubezenska drama Šepetati konjem. Žalec 30. in 31. 10. ob 18; in 20.15 pustolovska romanca Zorro. Dobrna 31. 10. ob 19. in 1. 11. ob 17 uri ameriški film Skrivnostno pleme. Gremo v kino! Celine Dion je zapela naslovno temo iz filma Titanik. Nagra- jenci so: Janža Lotrič, Ul. Toneta Melive 12, 3210 Slovenske Konjice, Klavdija Mohorko, Loka 134, 3223 Loka pri Žusmu in Klementina Zalokar, Lahomšek 12, 3270 Laško. Prejele bodo vstopnico Celjskih kinematografov. Eddieja Murphyja se pri nas najbolj spominjamo iz treh nadaljevanj uspešnice, v kateri je igral policaja. Kako se imenuje film? Odgovore na nagradno vprašanje pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 2. novembra. V DRUŽBI S KANALOM A Pri Addamsovih Ameriško črno komedijo o družini Addamsovih si boste lahko ogledali v petek, 30. okto- bra, db 20. uri, v soboto, 31. oktobra, ob isti uri, pa bo na sporedu še drugi del filma. Reži- ja: Barry Sonnenfeld, igrajo: An- jelica Huston, Raul Julia, Chri- stopher Lloyd, Dan Hedaya, Eli- zabeth Wilson, Judith Malina. Zgodba prikazuje življenje ne- navadne družine Addams. Njihov življenjski slog močno odstopa od ustaljenih družbenih norm. Dru- žino sestavljajo oče Gomez (Raul Julia), mati Morticia (Anjelica Hu- ston), hčerka Wednesday, sin Pugsley, družinski sluga Lurch in nepogrešljiva roka z imenom Stvar. Nekega dne se na vratih mračne graščine pojavi tujec, ki se predstavi za dolgo izgubljenega strica Festerja. V drugem delu je z Mortici- nim nepričakovanim porodom Addamsova družina bogatejša za novega družinskega člana. Malce nenavadnega, močno brkatega dečka črnih naoljenih las poimenujejo Pubert. Mati Morticia in oče Gomez sta nad veselim dogodkom navduše- na, otroka Wednesday in Pug- sley pa že kujeta maščevanje nad svojim novim bratom. Za- radi naraščajočega ljubosumja se Morticia in Gomez odločita, da najameta varuško... Večna ljubezen v ponedeljek, 2. novembra, si boste lahko ob 21. uri ogle- dali prvi del ameriškega filma z naslovom Večna ljubezen, v sredo, 4. novembra, ob 20. uri pa bo na sporedu nadaljevanje. Režija: John Erman, igrajo: Marisa Tomei, Rob Morrovv, Mathilda May, Paul Freeman, Jeroen Krabbe, Georges Cor- raface. Ameriški zdravnik Matthevv Hiller, ki izhaja iz delavskega okolja Detroita, in italijanska zdravnica Silvia Dalessandro, katere oče pred- seduje velikemu industrijske- mu imperiju, se leta 1982 kot zdravnika prostovoljca sreča- ta v Parizu in se zaljubita. Razporejena bosta na območ- ja Afrike, ki sta jih prizadeli vojna in revščina. Silvijin oče nasprotuje hčerini odločitvi in jo skuša s podkupnino pri- silid, da se vrne v Italijo, kjer ji je izbral tudi bogatega mo- ža. Addamsovi vas bodo zabavali v petek in soboto zvečer. SKRITA! KAMERA Da je oblast »slast in mast potrjujejo tudi številne mecj ske osebnosti, ki se bolj i manj uspešno podajajo v rj gotovo politično kariero. Tal< bodo na bližnjih lokalnih vol tvah kandidirali nekaiei znanci z malih ekranov. Bo rut Veselko, popularni »od klopljenec« je na listi vladajo Če stranke za ljubljanskeg mestnega svetnika. Če bo Bq rut izvoljen, obljublja, da bj dokazal, da so avanture, ki s jih loteva v Odklopu, mač kašelj proti tistemu, kar tn počel kot politik. S podobnimi mislimi se ulj varja tudi Jos Zalokar, ki jI bil pred leti udarna moč nila dinske oddaje Klub klobuk n TVS. Prvi medijski »odšteka nec« in nekdanji igrali rugbyja je namreč kandida za župana v slovenski prestol niči. Josova izvolitev pa bi bij potrditev znane krilatice, d je v slovenski politiki možri prav vse. i Precej možnosti za pono no izvolitev ima tudi uredni oddaje 10.000 obratov in diS sedanji neprofesionalni kan niški župan Tone Smolnika Če bo izvoljen, bo zapust Televizijo Slovenija. Razlog i( preprost. Televizijski šefi g niso pripravljeni še en mai dat gledati, kako sedi na dve stolčkih. Misel o odhodu politiko pa je kot kaže opusl velik simpatizer »najbolj pc štene stranke«, mariborsli zabavljač Stojan Auer. Znan rek »bolje prvi na vasi, k' drugi v mestu« po njegov^ ne drži, zato bo raje kot prv mož v Mariboru (kandidii^ je nameraval za župana) š< naprej povprečen voditd podpovprečno zabavnih od daj. Sicer pa sta »mast in slast« ki ju prinaša oblast, kratkegs veka. To vedo najbolje pove dati nekatere bivše TV zvez de, ki so po odhodu s televizi je po kratki politični avantui utonile v pozabo. Nekdanji poslanka, še prej pa uspešni voditeljica Dnevnika na TVS Danica Simšič, je na »nacio nalki« sicer dobila službo, a si je povsem izgubila v anonim nem birokratskem stroji RTV-ja. Nekaj podobnega je dolete lo tudi prvo medijsko ime i2 Žalca - Ljerko Bizilj. nekda njo uspešno novinarko in vo- diteljico T V Dnevnika ter po slanko, ki so ji po odhodu iz parlamenta mlajše kolegice ^ informativnem programi preprečile, da bi se na »naci(^ nalki« lahko spet ukvarjala; političnim novinarstvom. H ker na mladih svet stoji, j' štafetno palico od Bizilje^f prevzela druga Žalčanka M^ niča Janežič. Zanjo je pr^*^ gramski direktor TVS Jan^' Lombergar izjavil, da je efl'' redkih novinark in voditelji' TV Dnevnika, ki ima novinaf sko kredibilnost. Zavistni (starejše) kolegice pa trdij"' da sta bolj kot Maničina kredi' bilnost opazna njena ml^' dostna lepota in neizkuš^" nost, s čemer osrednji naci''^ nalni TV Dnevnik vse bol postaja podoben konkurent; ni oddaji komercialne POPT^^ 24 ur. PETICA TV VODIC 39 40 TV VODIC PETICA TV VODIČ 41 42 TV VODIC PETICA IZ OTROŠKEGA SVETA 43 KI^KOHIAČNIKOV_ Zmotna prepričanja o vzgoji otrolc pečina ljudi ima o vzgoji jje mnenje, za katero so jpričani, da je najpravil- Toda večji del teh na- Fiv je zmotnih in krivič- do otrok. Zato je največ, lahko storimo, če hoče- biti dobri starši, da se jsemo vseh neutemelje- , verovanj in jih nadome- [10 z novimi, razumnejši- Kakor kažejo izkušnje, I nekatere zmote pogostej- in bolj razširjene kot dru- r Otroci ne smejo dvomiti ali govarjati svojim redpostavljenim ^se po vrsti so nas učili, da jramo ceniti odrasle in še Sebej spoštovati očeta in iter. Tako je tudi prav. rok naj se nenehno zaveda tjega znanja in modrosti, ki si ju odrasli pridobiU z bo- ljšimi življenjskimi izkuš- Ini. Zaradi tega pa mu nika- rne smemo jemati poguma, bi kdaj podvomil v nas ali z nami ne bi strinjal. Tak- 1 vzgojna metoda ne more i uspešna iz več razlogov: L Odrasle postavlja v polo- t da morajo igrati vlogo onotljivega božanstva. Ne- j^oče je, da bi imeli zmeraj in OBod prav. Če se otroci z na- iglede česa ne strinjajo, lahko ie do tega tudi zato, ker !jo prav oni, ne mi. Pri tem je iiimivo, da takšni starši od igih odraslih ljudi nikoli ne litevajo enako brezpogojnega drejanja; le, če o njihovih Ibah in stališčih podvomijo od, je to zanje znamenje spoštljivosti. Uravnovešeni, i\ in samozavestni starši se edajo svoje zmotljivosti in lopolnosti in se zaradi tega počutijo ogroženi. Spoštova- ' in ugled zanje nista nekaj, r bi lahko kratkomalo zahte- vali od drugih; vedo, da si je oboje treba pridobiti z dejanji. Tudi nasprotovanja svojemu mnenju ne doživljajo kot napad nase, skratka, znajo spoštovati pravice drugih in so zato tudi sami spoštovani. 2. Molk ne pomeni strinja- nja. Če se je bil otrok prisiljen molče podrediti ukazom pred- postavljenega, to še zdaleč ne pomeni, da-se z njim tudi stri- nja. Razlika v mnenjih lahko ostane enako velika (ali se morda še poglobi) samo zato, ker se je otrok pod pritiskom (navidez) moral strinjati. V takšnih primerih seveda ni mogoče pričakovati resnič- ne spremembe mnenja ne na eni ne na drugi strani. Otrok bo spričo materinega ali oče- tovega pritiska navzven naj- brž popustil, globoko v sebi pa se bo še trdneje oprijel svojega prepričanja. Za odra- sle je to le jalova zmaga, ki še zmanjšuje morebitne možno- sti za resnično spremembo otrokovih stališč, saj ne omo- goča ustvarjalne izmenjave mnenj. Obe strani se tako še naprej oklepata izhodiščnih razHk v svojih pogledih, le da ima na koncu pravico do bese- de le še ena stran, druga pa se ji mora molče podrediti. 3. Otroka ne spodbuja k sa- mostojnemu mišljenju. Če bi svoje otroke radi pripravili na vstop v svet odraslih, kjer se bodo morali zanesti sami nase, jim moramo pomagati, da bodo čimprej obvladali veščino pra- vilnega mišljenja. Če namreč odrasli sami sprejemajo vse od- ločitve, postanejo in ostanejo otroci odvisni od njih, hkrati pa sami čedalje bolj dvomijo o pra- vilnosti svojih odločitev. Otroka je mogoče naučiti pravilnega razmišljanja samo tako, da mu pozorno prisluh- nemo, kaj hoče povedati, ne glede na to, ali s svojimi misli- mi nekomu ali nečemu nas- protuje. Šele ko imamo njego- ve poglede kot na dlani pred seboj, jih lahko temeljito proučimo in korigiramo. 4. Od otroka zahteva nere- snicoljubnost in neiskre- nost Otrokovo nestrinjanje z nečim po vsej verjetnosti izvi- ra iz njegovega globokega pre- pričanja, da ima prav. Seveda se lahko tudi moti, toda dokler mu tega ne dokažemo, bo trd- no verjel v pravilnost svojih pogledov. Kadar domišljav odrasel človek zahteva, da se otrok z njim povsem strinja, ga s tem pravzaprav sili, da samemu sebi laže. V takšni situaciji naj si poskuša pred- stavljati, kako bi se počutil, če bi kdo od njega zahteval, da naj se strinja z nečim, čemur v resnici nasprotuje. Največ bomo dosegli, če bo- mo otrokom, namesto da bi jim vsiljevali svojo voljo, priz- naU pravico do drugačnega mnenja, kakor tudi pravico do tega, da se motijo. 5. Lahko ustvari občutek krivde. Povsem mogoče je, da otrok starše spoštuje in se jim hkrati upira ter se z njimi pre- pira zaradi iste zadeve. Ta me- toda pogosto deluje tako, da so otroci na videz bolj uboglji- vi, vendar pa je cena za njiho- vo strinjanje previsoka in je zato ni vredno plačati. Poglab- ljanje občutka krivde skoraj zmeraj povzroči, da se otroci zasovražijo, to pa je začetek poti, ki vodi naravnost v čus- tveno motenost. 6. Otrokom jemlje poglavitno orodje za obvladovanje čustev - zmožnost uporabljanja razu- ma. Spoznali bomo, da je razum orožje, s katerim je mogoče pre- tentati in premagati negativna čustva. Zelo pomembno je nava- janje otrok, da se začnejo zana- šati na svoj razum in, da obenem ugotavljamo, kje in kako prihaja do nelogičnosti v njihovem miš- ljenju. To dvoje je osnovni pogoj za vsako spremembo na bolje, četudi je začetek morda še tako malo obetajoč. Verovanje v nezmotljivost odraslih jemlje otroku pogum za odkrit pogovor in mu spod- kopava zaupanje v razum. Za- to lahko brez zadržkov reče- mo, da človek, ki se ne more otresti svojih zmotnih prepri- čanj, nosi v sebi seme svojih bodočih čustvenih bolečin. LIDUA SENIČAR Si to ti? Sprehajam se ob obali, poslušam šum valov. Premišljujem o tebi, a mi rahel morski veter odnese misli nekam daleč stran. Tavam po ozkih ulicah mesteca, poti se križajo, a misli ponovno vrnejo. Hodim po gozdu in spomnim se nate, moja velika strast. Nate, ki mi tudi deževne dni spremeniš v sončne. Spomnim se nate, ki me včasih tako prikleneš nase, da ne morem stran. Lahko si tudi malo dolgočasim, včasih razigrana, skratka, polna različnih razpoloženj. Pa vendarle si moja zvesta prijateljica knjiga. Da, to si ti! MOJCA GRUŠOVNIK, 6.b 1. OŠ Celje Nepozabno nabiranje kostanja Pred tednom dni sva se z mamico odpravili v gozd po kostanj. Peljali sva se mimo Gotovelj do Sv. Jedrt. Od tam sva pot nadaljevali peš. Ko sva hodili, sva opazovali jesensko listje, gozd in nabirali kostanj. Hodili sva po šumečem listju, si pravili smešnice in se zabavali. Čez nekaj časa me je spreletelo: »Izgubili sva se, zašli sva s poti!« To sem povedala mamici in tudi njo je zaskrbelo. V bližini sva zagledali nekoga, ki se je sprehajal. Vprašali sva ga, če mogoče ve, kje smo. Na vso moč se je začel smejati in dejal, da smo tik pred kamnolo- mom nad Pirešico. Povedal na- ma je, kako se lahko vrneva in se poslovil. Ko sva z mamico sedli v avto, sva zaslutili, da sva obtičali v blatu. Na vso srečo je mimo pripeljal avto in gospod v njem nama je pomagal. Ko je mamica vključila avto in sva z gospodom močno porinila, se je avto rešil blata, jaz pa se sploh nisem zavedala, da mi je spodrsnilo in sem bila od glave do pete v blatu. Mamica se je na poti domov smejala, obenem pa mi očitala, da sem za vse kriva jaz, ker se je meni zahote- lo svežega zraka. Takšno dogodivščino bova mogoče še kdaj ponovih, če bo le mogoče brez blata. TANJA ŠPEC, 6. e, OŠ Žalec Ogledali smo si film v sredo ob 8. uri smo si ogledali film Vesoljček E. T. Najbolj mi je bilo všeč, ko je vesoljček našel svoje starše in se vrnil z njimi nazaj v vesolje. Želim si, da bi si ogledali še veUko lepih filmov. EVA BRIŠNIK, 1. a, Vransko Mladi planinci ''l^ninski krožek OŠ Hudinja deluje že četrto šolsko leto pod mentorstvom Vlaste Gričar. Vanj sključeni učenci od prvega do petega razreda. Lansko leto so postali člani Planinske zveze genije in dobih pravico do planinskega vodnika. Že drugič jih je na pohodih zelo uspešno 'il planinski vodnik Albin Apotekar. Tokrat so se iz Hrastnika povzpeli na Gore in Kopitnik in ^Pustili na Rimske Toplice. Pohoda se je tokrat udeležilo tudi nekaj staršev, ki bi še radi kdaj šli '^ak pohod. 44 ZA AVTOMOBILISTE Ford focus proti VW golfu in Oplovi astri Verjetno šele spomladi bo na slovenski trg zapeljal eden oblikovno najbolj drz- nih avtomobilov nižjega srednjega razreda. To je For- dov focus, avtomobil, s kate- rim želijo zamenjati escorta. Ta ostaja vsaj še dve leti na- prej v proizvodnji - če bi bil morda focus za sedanji avto- mobilski okus le preveč radi- kalen. Ford focus je drzen pred- vsem zaradi tega, ker je to avtomobil, s katerim želijo pri Fordu doseči veliko prodajo, torej naj bi bil všeč kar najšir- šemu krogu kupcev. Na splo- šno pa se ve, da so kupci dokaj konzervativni, focus pa po ob- liki tako drugačen... Kakorkor- li že, focus je rezultat Fordove oblikovalske strategije z ime- nom New Edge Design, ki je pripomogel k nastanku forda ka, pa pume in cougarja. Fo- cus bo na voljo najprej kot tri in petvratna kombi limuzina ter kot karavan, kasneje bodo ponudili še štirivratno klasič- no limuzino. Pri Fordu trdijo, da je focusova medosna razda- lja 261 centimetrov najdaljša v tem razredu, da je focus v določenih variantah tudi naj- lažji. Ob tem ponujajo tudi dvanajstletno garancijo pred prerjavenjem (tako kot VW golf in opel astra). Tudi notra- njost je zelo radikalno obliko- vana, prtljažnik s 350 litri pro- stornine pa je na ravni nižjega srednjega razreda. Avtomobil je na voljo s peti- mi motorji, štirimi bencinski- mi in enim turbodizlom. Vsi motorji so iz serije zetec (po štirje ventiH na valj, moderna zasnova in gradnja), osnovni pa je 1,4-htrski (75 KM), sledi 1,6-litrski agregat (100 KM), nato 1,8-litrski z močjo 115 KM, na koncu pa najzmoglji- vejši 2,0-litrski, ki ponuja 130 KM. Povsem na novo so nare- dih 1,8-litrski turbodizelski motor z močjo 90 KM pri 4000 vrtljajih v minuti. Za sedaj je ali bo focus na voljo le z ročnim petstopenjskim menjalnikom, napovedujejo pa tudi novo štiristopenjsko avtomatiko. Focus bo k nam pripeljal šele spomladi, kar med drugim pomeni, da se nekako nadaljuje Fordovo zamujanje pri predstavljanju novih avtomobilov, kajti ku- peja pume še nekaj časa pri nas (vsaj uradno) še ne bo- mo videli. O cenah ni mogo- če nič zapisati, je pa jasno, da bo moral biti focus kon- kurenčen predvsem dvema - golfu IV in novi Oplovi astri. To pa bo dokaj zahtevna na- loga. ; Ford focus Saab in Toyota pri Autocommerceu že nekaj časa je znano, da se japonska Toyota priprav- lja na resnejši nastop na slo- venskem trgu. Doslej je bil uradni predstavnik te tretje največje avtomobilske tovar- ne na svetu ljubljanski Cen- ter, ki ostaja po ustanovitvi Toyote Adria eden dveh pro- dajalcev - ob njem postaja to tudi ljubljanski Autocom- merce. Ta družba v svojih rokah združuje kar nekaj zelo različ- nih dejavnosti (turizem, trgo- vino ipd.), še vedno pa nekako dve tretjini posla in dobička ustvari v avtomobilski dejav- nosti. Autocommerce je ob za- stopanju Mercedes Benza še uradni predstavnik Honde in Fiata, kot pa kaže, si prizade- vajo pridobiti še nekaj drugih avtomobilskih poslov. Vseka- kor drži, da z novim letom postajajo tudi uradni zastop- nik švedske avtomobilske to- varne Saab, ki doslej pri nas ni imela uradnega predstavniš- tva. Očitno pa je, da si pri Auto- commerceu prizadevajo pod svojo streho spraviti vsaj še eno južnokorejsko avtomo- bilsko tovarno. Katero, še ni znano. Septemlier; ugoden mesec v EU v zahodni Evropi so prejš- nji mesec dokaj dobro trgo- vali z avtomobili. Tako so v Evropski uniji, kamor stati- stika prišteva tudi Norveško in Liechenstein, skupaj pro- dali 1,060 milijona avtomo- bilov, kar je bilo za malo manj kot sedem odstotkov več kot septembra lani. Na letni ravni se je prodaja avtomobilov povečala za 6,9 odstotka, tako da so v devetih letošnjih mesecih skupaj pro- dali 11,03 milijona osebnih avtomobilov. Največje pove- čanje prodaje so v septembru imeli v Franciji (plus 33 od- stotkov), povsem drugače pa je bilo v Italiji, kjer se je posel zmanjšal za 17 odstotkov. Za- nimiv je pogled na lestvico tovarn, ki so septembra naj- bolj povečale prodajo. Tako se je velik plus posrečil Mer- cedes Benzu (za 27 odstotkov več kot septembra lani), zani- mivo pa je, da so korejske tovarne svojo prodajo sep- tembra povečale za 33 odstot- kov. Renault je prodajo pove- čal za 15 odstotkov, medtem ko je šlo septembra Fiatu sla- bo (minus 11 odstotkov), kar je tudi razumljivo, saj je to- varna najmočnejša na doma- čem trgu, tam pa posel v de- vetem mesecu ni bil nekaj posebnega. Manj denarja • manj varnosti Takšne so splošne ugotovi- tve preventivne akcije »Pri- prava vozila na zimo«, ki so jo izvedli v prostorih celjske poslovne enote AMZS na Ljubljanski cesti. Največ vo- zil ima težave z zavorami. Pri tem izjemno pomem- bnem dejavniku varne vožnje so mehaniki odkrili pomanj- kljivosti pri več kot polovici od 121 pregledanih vozil (51,42 odstotka), zaskrbljujoče pa so tudi napake na žarometih (32,26 odstotka), brisalcih (29,24 odstotka) in hladilni te- kočini (24,20 odstotka). Po besedah direktorja celjske PE AMZS Iva Kara se vse manjši družinski proračuni moi odražajo na stanju vozil, sa bilo na večini pregledanih tomobilov opaziti pomanjl vo vzdrževanje in nerednoi visiranje, kar povečuje n nosti za prometno nezgod Vodilo, da je dobro vide biti viden, je kot kaže va kom vse manj pomeml Enako bi lahko dejali za sti na zavornih sistemih. Sle( lahko (ob slabem vzdrži nju) odpovedo v trenutku, jih voznik najbolj potrebi Ob tehničnih pregledih ai mobilov so voznikom izm( stopnjo sladkorja v krvi inl ni tlak. PRIMOŽ ŠKl Nissan je imel izgubo Japonskim avtomobilskim tovarnam letos ne cvetijo ro- že, kar pa se dogaja vsaj že leto ali dve. Kot so sporočili pri Nissanu, je tovarna v prvi polovici letošnjega leta us- tvarila 20 milijard jenov iz- gube. Očitno je, da je imela tovar- na največ izgube na področ- jih, ki niso neposredno pove- zana z avtomobilsko dejav- nostjo oziroma so rdeče števil- ke povzročile izgube na doma- čem delniškem trgu. Tudi to je eden izmed dovolj znanih raz- logov, zaradi katerih se Nissan skuša vse bolj trdno zasidrati na evropskem trgu, pa še po- sebej v EU. Tako v Španiji in Veliki Britaniji že izdeluje sko- raj večino svojih avtomobilov za trge stare celine, pri čemer vanje vgrajuje večinoma 90 odstotkov sestavnih delov, kar omogoča, da so po poreklu japonski avtomobili evropski in zato ni treba plačati nobe- nih dodatnih dajatev. V po- sredni povezavi s to avtomo- bilsko tovarno pa so nedavne spremembe pri Nissan Adrii, uradnem predstavniku te varne pri nas. Tako je dru Marubeni iz Tokia kupila družbeniške deleže in posi večinski (66 odstotkov) 1 nik Nissan Adrie, medtein je ljubljanska Avtotehna vs jih rokah obdržala 33,9- stotni delež. Dolgoročno bi se Nissan Adria začela t zavzeto ukvarjati s trgi nel^' nje Jugoslavije, kjer naj bi P dali od 5 do 6000 nissano^' skladu s to kapitalsko membo je novi direktor ^ san Adrie postal 52-letni ^ kota Fuji. Na sliki: nissaH mera. PETICA ZA AVTOMOBILISTE 45 f Opel predstavlja obnovljeno frontero Oplova terenska frontera je bila pred ijj ntijbolje prodajano terensko vozilo ^evropskem trgu, nato pa se je začel ^ec navzdol - zavoljo nove in hude pikurence, zavoljo tehnične priletno- avtomobila. Sedaj Opel ponuja ob- eljeno frontero, ki je, tako kot prej, voljo v pet in trivratni izvedenki l^gon in šport). I^javzven so spremembe na obeh izve- jnkah dokaj vidne, vendar ne izjemno ,'like. Pri različici šport je novo stransko ^jio, kar omogoča boljši pregled. Nekoli- j so spremenili tudi prednjo masko, leglenke vkomponirali v odbijača, stre- li vzdolžni nosilci so potisnjeni bolj jprej (na streho je mogoče naložiti do )0 kg tovora), zadnje okno pri wagonu I odpira deljivo (samo steklo, tako da ni eba odpreti zadnjih vrat v celoti), re- •rvno kolo je po novem spravljeno v astični pokrov ipd. Ob tem so medosno zdaljo pri športu podaljšali za 130 mili- etrov, pri vvagonu pa je krajša za 60 ilimetrov. Težišče je za 25 milimetrov že, zadnji sedeži pri vvagonu so postav- im 20 milimetrov višje, tako da je vsto- inje in izstopanje iz avtomobila lažje. Razširili so prednji in zadnji kolotek - to pa bi bilo že skoraj vse. Pri motorjih je tudi nekaj sprememb. Med drugim je sedaj na voljo tudbodi- zelski motor z oznako DTI (2,2-litra gib- ne prostornine, po štirje ventili na valj, 115 KM pri 3800 vrtljajih v minuti), medtem ko je med obema bencinskima motorjema sedaj najmočnejši 3,0-litrski šestvaljnik z močjo 205 KM pri 5400 vrtljajih v minuti. S tem motorjem je postala frontera (na voljo je samo v vvagonu) dokaj hiter avto (192 km/h), po drugi strani pa je ostala terenec še naprej (reduktor pogonske moči, pa stalni štirikolesni pogon, ki ga je mogo- če vključiti s pritiskom na gumb vse do hitrosti 100 km/h). Vse kaže, da bo obnovljena frontera na slovenski trg pri- peljala sredi zime. Frontera šport Težave pri Hyundaiiu, nič novega pri Kii Južnokorejske avtomobil- ske tovarne so v dokaj veli- kih težavah, kar seveda ni nič posebej novega. Tako pri Hyundaiju pravijo, da je le- tošnje leto najtežje v njihovi vsej dosedanji zgodovini. Letošnja prodaja ne bo pre- segla lanske oziroma bo bis- tveno manjša, saj računajo, da bodo prodali vsega 800 tisoč osebnih avtomobilov (lani 1,2 milijona). Si pa v tovarni veH- ko obetajo od nove sonate in prenovljene lantre, ki bosta kmalu naprodaj tudi sloven- skim kupcem. Še bolj se zapleta pri Kii. To tovarno so zaradi velikih dol- gov skupaj s podružnico Asia Motors (ta izdeluje gospodar- ska vozila) doslej že dvakrat skušali prodati, vendar brez uspeha. Med glavnimi kupci so Samsung, Hyundai in Dae- woo, pa tudi ameriški Ford. Ta je sicer sodeloval na prejšnjih natečajih za nakup Kie, ven- dar se je umaknil z obrazloži- tvijo, da je tovarna v preveli- kih dolgovih. Vse kaže, da bo pri tretjem poskusu prodaje Kie vendarle sodeloval, saj ima preko japonske Mazde, v kateri ima več kot 30-odstotni delež, v južnokorejski tovarni 16-odstotni lastniški, delež. Pri Kii si menda želijo, da bi novi lastnik postal ameriški Ford, saj si tako obetajo povsem drugačne čase. Na sliki: hyun- dai lantra. Rover še brez dobička Finančna kriza v Aziji, predvsem pa izjemno poveča- nje vrednosti britanskega funta sta pripomogla k temu, da britanska avtomobilska tovarna Rover, ki je že nekaj let v lasti nemškega BMW, še nekaj časa ne bo ustvarila dobička. Pri BMW kot matični hiši menijo, da bo začel Rover dobiček prinašati šele po letu 2000. Pa tudi ta cilj utegne biti vprašljiv, še posebej, če se bo nadaljevala dokaj močna rast funta. Po drugi strani bodo pri Roverju letos izdelali enako število avtomobilov kot lani, ifstvarili naj bi tudi večji promet, vendar, kot že zapisano, brez dobička. Sicer pa se pri tej tovarni pripravljajo na skorajšnjo predstavitev novega roverja srednje- ga razreda, ki naj bi ga po sedanjih napovedih predstavili na bližnjem avtomobilskem salonu v Birminghamu. 46 NASVETI ZDRAVILNE RASTLINE Pirnica Piše: BORIS JAGODIC Pirnica (Agropyrum re- pens L.) spada v družino pra- vih trav. Ta zajema okrog 200 v Evropi rastočih vrst trav, ki jih delimo na travniške in gozdne, trave, ki so plevel, trave na peščenih sipinah, razna žita in druge gospodar- sko pomembne ter nekatere lepotne trave. Drugače pa je trav po svetu okrog 8000 vrst, ki jih delimo v 700 rodov, Pirnica ali pirika je vsem dobro poznan nadležen njiv- ski plevel. V zemlji ima belka- sto, plazečo, razvejano in zelo dolgo koreniko. Ta se razrašča na široko pod površjem tal. Iz nje poganja veliko število pod- zemnih koreninic ter več po- končnih do 70 cm visokih bilk. Bilke so okrogle, votle in kolenčaste. Iz kolenc poganja- jo živo zeleni dolgi, črtalasti in celorobi listi. Zanimiva so ko- lenca, ki niso votla, temveč so tkivo, ki omogočajo travam rast v dolžino. Na vrhu stebla se nahaja iz več klaskov se- stavljen klas, v katerem sedijo klaski s široko stranjo na bilki. Po tem jo ločimo od strupene ljuljke. Pirnica cveti od junija do avgusta. Raste kot zelo nepri- jeten plevel po njivah, poteh, grobljah in po vrtovih. Največ jo je na ilovnati, globoki, mastni zemlji. Spomladi ali v jeseni izkopavamo korenike, ki jih dobro operemo v tekoči mrzh vodi, nato pa jih posuši- mo na prepihu na soncu ali v sušilniku. Posušenim odstra- nimo stranske koreninice, jih drobno zdrobimo in spravi- mo. Snovi v koreniki delujejo kompleksno, spodbujajo izlo- čanje seča, žolča in potenje. Zlasti je pomemben njihov učinek na jetra in žolčne poti. Prinica deluje kot holagog ter služi za zdravljenje jeter, zla- sti zlatenice. Poleg tega spod- buja presnovo in je odličen pri putiki in revmatičnih težavah. Iz posušenih korenin kuha- mo čaj tako, da vzamemo dve kavni žlički droge in prelijemo čez s skodelico mrzle vode. Pustimo namakati eno uro, nakar segrejemo do vrenja. Nato kuhamo še 5 minut, od- stavimo in ohladimo. Precedi- mo in tako pripravljen čaj pije- mo po dve do štiri skodelice na dan. Čaj čisti jetra, olajšuje bolečine v ledvicah pri vseh vrstah ledvičnih kamnov in peska. Čaj spodbuja delovanje želodčne in črevesne sluznice, vranice in trebušne slinavke. Pripravimo si čajno mešani- co iz enakih utežnih delov pir- ničnih korenin, regratovih ko- renin, preslice ter krhlikinega lubja. Dobro premešamo in dve veliki jedilni žlici mešani- ce namočimo čez noč v pol litra mrzle vode. Zjutraj kuha- mo toliko časa, dokler ne po- vre polovica vode. Nato prilije- mo pol litra žajbljevega čaja, premešamo in precedimo. Zjutraj in zvečer popijemo skodelico tako pripravljenega čaja. Lajša tegobe pri »poma- rančni« koži, spodbuja izloča- nje vode ter presnovo. Olajša prebavo in je pomemben na- pitek vsem, ki imajo težave s prebavo in jih muči zapeka in zlata žila. Pri težavah z ledvicami in mehurjem si pripravimo čajno mešani- co iz enakih delov regrato- vih korenin, jetičnika, div- je mačehe, ognjiča, gor- nika in pirni- ce. Dve veliki žlici mešanice poparimo s pol litra vrele vode, pokrije- mo in pusti- mo, da se čaj popolnoma ohladi. Nato precedimo in čez dan popi- jemo do dva Htra tega čaja. Čaj olajša teža- ve tudi pri ledvičnih kamnih in pesku. Korenine pirnince pomeša- mo s hrastovo skorjo, kamilica- mi in divjo mačeho. Dve veliki žlici mešanice prelijemo s pol htra mrzle vode, pustimo na- makat dve uri nato pa kuhamo, da tekočina zavre. Odstavimo in pustimo, da se čaj nekoliko ohladi. Precedimo in čaj upo- rabljamo za sedeče kopeli pri vneti koži, ekcemih in pri zlati žili. Ljudsko zdravilstvo priporo- ča tudi stisnjen sok iz svežih korenin. Dobro očiščene in oprane korenine zmeljemo v mesoreznici in iz mase stisne- mo sok. Tega pijemo po žlič- kah vsake dve uri pri putiki, revmi, kroničnih kožnih obo- lenjih in sladkorni bolezni. Svežo drobno zrezano kore- nino pa lahko prekuhamo v belem vinu, precedimo, doda- mo žlico medu in tako pri- pravljeno tekočino pijemo po požirkih pri prehladnih teža- vah s povišano telesno tempe- raturo. Spodbuja potenje in olajša izkašljevanje. ODVISNOST Zdravljenje odvisnosti Cilj zdravljenja odvisnosti je pri kemičnih sredstvih v prvi fazi odvajanje od mamil, ki naj poteka v zdravstveni ustanovi ali ambu- lantno pod zdravniškim nadzorom v sodelo- vanju z osveščenimi in usposobljenimi svoj- ci, ' "' Naslednja stopnja je namenjena razvoju osebnosti za življenje brez droge v prihodnosti in se zaključi z oblikovanjem zdrave osebnosti, sposobne reagiranja v različnih življenjskih situacijah in sprejemanju življenja z vsemi lepotami in problemi, brez katerih v življenju ne gre. Za zdravljenje nekemičnih odvisnosti je po analiziranju vrste najprimernejša vključitev v katero od terapevtskih skupin, ki sicer niso uradno priznane kot del medicinskega sistema, kamor bi lahko prišU z napotnico, vendar že različno dolgo delujejo. Terapevtska skupina pod vodstvom strokov- njaka ali osebe, ki je takšno obolenje uspešno premagala, ima neverjetno moč zaupanja in povezovanja v istovrstni problematiki. Ustvari se družini podobna situacija, kjer je posamez- nik sprejet takšen kot je in lahko zaupa kot nikjer drugje, niti v lastni družini. ■ Skupina daje vsakemu spoštljiv odziv in ravno visoka stopnja zaupnosti potrjuje vsakega udeleženca kot človeka z najvišjo vrednoto in mu tako daje, kar potrebuje. V skupini udeleženci spoznajo izvor na- stanka odvisnosti, potek bolezni, premagova- nje vzporednih kriz, vrednot človeka kot bitja in se naučijo praznino po odvzemu prisilnega vedenja nadomestiti z zdravim jedrom. Učjj ka skupine ne more nadomestiti noben, ^ najboljši terapevt, ker potrebuje človek poj ditve sprejemanja takšnega kot je od številuj različnih, nepovezanih ljudi z enakim probl mom in enako izkušnjo preživljanja kriz j uspehov. V bolnišnico sodi tudi pomoč nekateri oblikam odvisnosti s hrano, ker bi bila oset sicer življenjsko ogrožena. Po tem se nadalje zdravljenje v terapevtski skupini. Kje so terapevtski programi 1. Terapevtski programi za zdravljenje ali; holizma v okviru psihiatričnih ustanov in; usmerjeni v obravnavo alkoholikov. Zara kratkoročnosti programa je obvezno nadalje\ ti v klubu zdravljenih alkoholikov in svojci paralelnih programih zdravljenja odvisnosti( odnosov. 2. Terapevtska skupnost Preobrazba, ki vodi dr. Janez Rugelj in temelji na avtoritati nem načinu vodenja, deluje v Ljubljani že 30 li 3. Terapevtska skupina Rdeči oblak p vodstvom dr. Sanje Rozman je namenjei zdravljenju vseh nekemičnih odvisnosti s p sebnim poudarkom na odvisnosti od odnosi Dr. Sanja Rozman je svoje znanje opisala knjigah Sanje o rdečem oblaku in Zaljubljen sanje ter vodi skupino po osebnih izkušnjah' izvirni metodi dela. 4. Terapevtske skupnosti po socialno and goški metodi delujejo v Kopru, Dravogradu^ kot posamezne skupine drugje. (se nadaljuj DARINKA MUHOV KULTURA BIVANJA Za spanje in pogovor Rok si želi nekaj spre- memb v svoji sobi, pred- vsem si želi dvosed z ležiš- čem, da lahko kakšen po- govor s prijatelji podaljša v nočne ure. Soba ima stre- šno okno (frčado) in je ze- lo svetla. Rok, tvojo sobo sem vi- zualno ter po namembnosti ločila na dva dela, tako ime- novan dnevni in spalni del. Pri vhodu v sobo stoji pisal- na miza, ob njej lahko stoji samostoječa svetilka. V le- vem delu sobe je dvosed, ki se lahko spremeni v ležišče, ta naj bo v modro-zeleno- rumenem karo vzorcu. Klubska mizica naj bo na kolesih, tako da jo boš lah- ko prestavljal na želena me- sta. V desnem delu sobe je postelja, ob njej pa je po celotni dolžini stene garde- robna omara. Del te ima tak- šno višino, da lahko na njem stoji TV ali hi-fi. Gar- derobna omara je prilagoje- na višini in padcu stropa ter je narejena po naročilu. Omara je lahko izdelana iz smrekovega lesa v narav- nem odtenku. Pridaj še kak- šno rastlinico. KLAVDIJA SITAR i'riA - 5 ur, hlajenje 3 ure. Razsekane kosti, kožice in meso kuhamo približno štiri ure v 1,5 1 hladne vode. Sproti odstranjujemo peno, tako da se nam tekočina zmanjša prib- ližno za polovico. Dodamo očiščeno zelenjavo, poper, lo- vor in kis ter kuhamo še toliko časa, da se zmehča. Juho pre- cedimo in posolimo, ko pa se dobro ohladi, odstranimo s površine strjeno mast. Juho ponovno segrejemo, vmešamo beljakov sneg, kateremu smo dodali drobno nasekljani por. Mešamo, dokler ne zavre. Na- to takoj odstavimo s štedilnika in pustimo, da se zbistri. Pre- cedimo skozi gosto cedilo (lahko ga še obložimo z gazo) in pustimo, da se ohladi. Očiščen grah skuhamo v sla- ni vodi, pripravimo čebulo in jo drobno sesekljamo ter na rezance narežemo bučke, pa- priko in liste zelene (prav tako narežemo tudi korenček, ki smo ga skuhali v juhi). Približ- no 10 minut na srednji tempe- raturi pražimo zelenjavo - ra- zen korenčka. V ohlajeno za- mešamo korenček in grah. Po- solimo in popopramo. V pri- pravljeno posodo vlijemo toli- ko hladetine, da bo površina tanka. Postavimo v hladilnik in pustimo, da se strdi. Tanki sloj hladetine prekrijemo s po- lovico zelenjave in zalijemo s preostalo juho. Zopet postavi- mo v hladilnik, da se strdi; dodamo ostalo zelenjavo in ponovno zalijemo. Jed mora biti na hladnem najmanj dve uri. Meso in preostalo juho bomo uporabili posebej. Mesna hladetina Aspik iz samih svinjskih nogic (1 kg na 4 1 vode) pri- pravimo po navodilih zgoraj, še posebej pa je primeren za premaz jedi. Raztopljena ali ohlajena tekočina se lahko uporabi za narezke ali na na- rezano pečenko. Po vrsti na- nesemo nekoliko plasti in ta- ko bomo dobili ne samo oku- sno, temveč tudi dekorativno jed; najvažnejše pa je, da jo lahko pripravimo v naprej. Piščančja hladetina se prav tako pripravlja s korenčkom in drugo zelenjavo, samo da dodamo več začimb in zelišč. Dodamo manj tekočine, po želji pa lahko dodamo tudi kakšen listič želatine, da se boljše strdi. V hladetino doda- mo zelenjavo in očiščeno piš- čančje meso (brez kosti in kože), ki smo ga narezali na kose ali drobno nasekljali. Telečji zrezki v aspiku - na maslu spražimo šampinjone - približno 20 dag, dodamo se- sekljan peteršilj, 2 rumenja- ka, sol in poper in počasi zali- vamo z vinom. Šampinjone pustimo, da se ohladijo. V precejeno omako, v kateri smo dušili telečje zrezke na- močimo 8 listov želatine, pu- stimo, da nabrekne. V podol- govati model vlijemo priprav- ljeno hladetino, položimo zrezke in mednje vlijemo hla- detino. Ko se nekoliko ohla- de, prilijemo ostalo hladetino in zrezke postavimo v hladil- nik za približno 5 ur. Tuna v hladetini - v model v obliki ribe vlijte hladetino. Pripravite jo tako, da 5 lističev želatine, potopite, posolite in okisajte z limoninim sokom. V 30 dag odcejene tunine iz konzerve dodajte eno nareza- no kumaro, dve žlici kaper, en paradižnik narezan na kockice in 10 dag trdega sira. Na strjeno hladetino polagajte tanke ploščice kumare in tu- nino zmes. Zalijte s hladetino. Ko se strdi, prelijte z ostalo hladetino. Vinska hladetina s sadjem Pol litru vina dodajte liker in začimbe. Odvisno od sladkosti sadja lahko tudi sladkate. Na- močite 6 lističev želatine v hladno vodo, raztopite v segre- tem vinu in vlijte v 6 skodelic. Dodajte narezano sadje, ki se bo dvignilo na površje. Strjuje naj se 2 do 3 ure. Rizi-bizi v hladetini 45 dag riža spražite na olju, da postane steklen in ga zalij- te z juho brez maščobe. Proti koncu kuhanja dodajte 15 dag skuhanega graha, en paradiž- nik in 15 dag narezane šunke. Jed se naj ohladi. V model v obliki venca dajte nekoliko hladetine in ko se shladi, na- polnite z rizi-bizijem in nato prelijte s preostalo hladetino. Piše: MAJDA KLANŠEK BIO KOLEDAR Varčevanje energije v gospodinjstvu Po podatkih, koliko ener- gije porabijo gospodinjstva v Sloveniji in kako varčno se vedejo, ugotovimo, da pora- bimo več energije na enoto proizvoda kot razviti svet. Koliko energije gospodinj- ski aparati resnično porabijo oziroma kako pri vsakem po- sameznem aparatu lahko var- čujemo z energijo? Električno energijo merimo z enotami. Enoto električne energije porabimo, ko porab- ljamo moč 1 kW ah 1000 W na uro. To je ekvivalentno 1 k- Wh. Za lažje razumevanje pa bomo pri posameznih prime- rih porabo energije izrazili kar s številom enot. Enote porabe energije so po- dane oziroma preračunane za štiričlansko družino. Dejanske stroške porabe električne ener- gije pa izračunamo tako, da število enot porabe pomnoži- mo s ceno za enoto porabljene energije posameznega gospo- dinjskega aparata ali naprave. Ogrevanje prostora in vode Največji odstotek energije v gospodinjstvu porabimo za se- grevanje prostorov in vode. Pri segrevanju stanovanjskih pro- storov z električno energijo so najbolj ekonomični tisti elek- trični grelci, ki so izdelani tako, da lahko delujejo izven konic porabe električne energije (po- noči). Akumulirano energijo uporabljamo naslednji dan. Ostali električni grelci proi- zvajajo toploto direktno, ko jo potrebujemo. Termo-akumulacijski grel- ci - povprečno 20 - 50 kWh v zimskem tednu. Ostali električni grelci pro- storov (vključno infra peči) - med 0,5 in 2 kW na uro. Električni grelci za vodo (bojleiji): 100-litrski rezer- voar (bojler) - povprečna dru- žinska poraba (kopanje, umi- vanje ) - približno 32 kWh na teden. Električne prhe: petminut- na prha porabi samo petino električne energije, porablje- ne za toplo kopel (cca 4 kWh na teden). Zato je prha zelo varčna alternativa. Varčevanje energije Izolirajmo streho in stene, za- tesnimo okna in vrata, zapiraj- mo vrata, da ohranimo toploto, vendar poskrbimo za primerno kroženje zraka, nastavimo ter- mostate v prostorih po navodi- lih proizvajalca, izolirajmo grel- ce, da ohranimo toploto, termo- state vodnih grelcev ne nastavi- mo višje kot 60 stopinj Celzija (višje nastavitve trošijo energi- jo), uporabljajmo toplo vodo pametno (ne prenapolnimo ka- di), uporabljajmo prho, če je to možno, porabljajmo energijo izven konic porabe. BOJAN SEŠEL 48 BODICE • Ko že toliko otnenjamo spravo, je ta najprej potrebna v parlamentu. • Ne krivi neurij s točo, če si letos zopet ne bomo nalili či- stega vina. • Posledica lova na majhne ribe je raztrgana gospodarska mreža. • Afere so postale marsikje po svetu nujna sestavina politič- ne kuhinje. • Proračunski apetiti ali pro- računska požrešnost - to je zdaj vprašanje. 9 Ali veste, kdaj je nastala politika? Ko seje človek naučil uporabljati komolce. MARJAN BRADAČ NASMEH, PROSIM Nagrajenka je tokrat Majda Vrečko iz Zabukovice, ki je poslala tudi šalo Ljubezen. Liubezen Očak pri osemdesetih pravi sinu: »Jutri zjutraj se odpeljem v Ljubljano.« »Po kaj pa, oče?« »Ljubit grem,« se odreže. Ko pride v Ljubljano, poišče javno hišo. Vstopi in vratar ga vpraša, kaj bi rad. »Po ljubezen sem prišel, lju- bil bi rad.« »Kaj, oča, saj vi ste pa že odljubili!« »A tako? Koliko sem pa po- tem dolžan?« ZANIMIVOSTI Za raverje Nočno klubsko življenje je ob koncu tedna v Celju po novem še bolj pestro. V prostorih nekdanjega Topra so namreč pred kratkim odprli novo diskoteko Ambient, v kateri gostujejo tudi italijanski D.J.-ji kot je tale na sliki in vrtijo v glavnem rave glasbo. Foto: GK Odkloni Ah, kakšen čuden čas ta um s kraki zaznamuje, prestavljena v najmanjšo vas, naprej, nazaj potuje. Kar je bilo, je pač že mimo, in ko kje kdo se kaj napase, predenj dočaka novo zimo, brez kazni zleze spet sam vase. POPEVKAR TRAČNICE Zgodba o uspehu Nekdaj smo slavili delovne zmage. Potem smo slavili temelj kamne. Danes pa slavimo strehe na objektu. Volitve pač! Če ni odprto, je zaprto Na zadnjem srečanju žalskega kluba managerjev, ko so gos ministra Metoda Dragonjo, so v zelo točnem programu zapis^ kaj se bo na tem srečanju počelo. Predstavnike medijev je z bolelo, ker pri modtii reviji polzelskih nogavic ni pisalo, ck odprta za medije. Podobno je bilo tudi pri družabnem srečan Očitno smo dobri le še za pogovore in predvolilne fraze. Rekreacija ali tekmovanje? Rekreativne drsalce na celjskem drsališču očitno nameravi tudi letos spravljati v slabo voljo obvestila, da se tisti dw običajno nedelja - dogaja kakšno drsalno tekmovanje in rekreacija odpade. Vse lepo in prav, vendar bi se v teh k organizatorji že lahko spomnili, da bi tovrstna obvestila obe. vsaj za mesec dni vnaprej. Domnevamo, da datumov tekmovi ne izberejo tik pred zdajci. Tako se ne bi ponavljala zgodba, se v »polni bojni opremi« pripelješ z drugega konca mesta (ali še bolj od daleč) in se znajdeš z dolgim nosom pred zaprti vrati. Kakšen znak je to? Listje odpada in odkriva prometne znake pred krožiščem Kersnikovi ulici v Celju. Pretekla sta skoraj dva meseca postavitve znakov, pa ni še nihče od odgovornih ugotovil, takšen znak v novi prometni zakonodaji ne obstaja. Ali pa potrebno dopolniti pravilnik o prometnih znakih? Rekord mandata v ponedeljek je celjskim mestnim svetnikom uspel svojevri rekord. Sejo s 14 točk obsegajočim dnevnim redom so usf spraviti pod streho v slabih treh uricah, še natančneje - predi nik Lojze Oset jo je zaključil tik pred odmorom za malico. Gli na povprečje štiriletnega mandata, ko so seje trajale tudi p dni, si tokratno naglico lahko razlagamo le z bližajoči lokalnimi volitvami. VITEZI BELEGA MESTA