Leto V.i itev. 98 Uubllana, četrtek, 24. aprila 1924 Cena 2 Din lzh*l« ob 4 z)utra). Stane mesečno 20-— Din tt inozemstvo 30— , neobvezno Oglasi po tarlfu. Uredništvo s Miklošičeva cesta it. 16/L Telefon St. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto Sn politiko Upravnlštvoi Ljubljana, Prešernova ul. št. 54. Telet. it. 30. Podružnici i Maribor, Barvarska ul. 1. Celje, Aleksandrova c Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842, Ljubljana, 23. aprila. Na tom mestu smo že opozarjali na fisto nenavadno dejstvo, da stranko, ki so na vladi, silijo na volitve, opo-tioija pa skuša z umetnimi injekcijami podaljšati življenje na smrt bolni Karodnl skupščini. Bengalični ogenj, Id ga zažiga opozicija, da zakrije svoj grozni strah pred volitvami, pa ga, lo ie bolj razkrinkuje. Ubogi gosp. Davi-ilovič ne čuti, da je že dalj časa samo rača v rokah separatistov, ki so za-oljno smejijo njegovemu trudu. Kakor labodje petje prod smrt; o so nam zdi potovanje Da vido vidovih za-lenih prijateljev v Zagreb. Mesto da gredo pridobivat tal v fiu-madijo, se vesele aplavza — federali-stov. Ta aplavz ne vrJja idejam, ki so razvili zagrebški govorniki, on ve-voseliu, da se jo našlo nekal oseb, se dajo tirati v ospredje, kakor so včasih prod pravo armado borile raženjske pomožno četo, obsojene v pogin. Vsi ti poskusi so sama mučil-"gra, koje žrtov jo gosp. Davidovid. nas ne gane njegova polemika zo-one ustavne določbe, ki govore o državnem imenu in maksimalnem što-prebivalstva ene oblasti. Kajti predobro se spominjamo, da je gosp. Davidovid 1. 1021. bil celo proti povijanju tega maksima nad 600.000. češ, je 1 to preveč, njegov spiritus mons gosp. Veljkovif pa jo na vso moč pritrjeval onim. ki so bili proti imenu Jugoslavija. Ne da se izbrisati resnica, da so bili slovenski demokra-Pribičevičom ne le za ,Tugoslavi'o, imnak tudi za veliko oblasti, ki bi inatno ublažile cel spor, ki danos div-v državi. A mi ne moremo biti za cik-eak-litiko. ki zdaj proklin.ia, kar je bla-lavljala. Narod potrebuje miru in Ha. on potrebuje pravične davčne nkonodaje, dobro in po5to.no upravo,' prometna sredstva, zdrave socijalne anrave, neovirano gospodarsko delo, f.iniofne carino, on rabi stalnost sigurnost. In ta se da doseči divjanjih temoHih. Zato odklanja-državnopravne eksperimente. Današnja Narodna skupščina je iz-oljena v državnopravni omotici. Vedel n'enih poslancev sc udejstvu-1e v tej smeri in zametu !e pozitiv-delo za volilee. Čim bolj so neza-ovoljm, tom b'ižii so misli, to je avtonomiji. ki prinese duhovniško vlado Slovenko. Taka skupščina delati no oro. Vrhu te?a je nsod'>i snor med trojkama, ki sta prinesli ustavo, of<*-nval vsako konstruktivno delo. Nje-rierovim vzrokom in d-žavonrav-zib'odi je napovedan bol. Ta boj jp mo PaSo SLS strah in se tigri boje ■•".pi. to ne more biti vzrok, da dr-avni stroj ne sme biti poslan h ko-da ga ponravi. In ta kovač je ■"o-lovensko volilstvo. Povratek kraUice in prestolonaslednika BcogTad, 23. aprila, p. Nocoj ob 19. so vrnila kraljica s prestolonaslednikom Beograd. Na kolodvoru so kraljico Prejeli kralj, princ Pavle s princesinjo 'go, prometni minister dr. Popovič ter faljičino dvorjanstvo. nenadni odhod ministra. ninčiča v marseill.e. Beograd, 23. aprila, p. Nocoj'je neboma odpotoval minister za zunanje lVar> Ninčič v Marsellle, odkoder je do-Irzojavko, da je njegova mati na "fni postelji. V političnih krogih se de-ontirajo glasovi, da bi Ninčičcva pot bl-Politlčnega značaja. diplomati pri ntnčiču. Beograd, 23. aprila, p. Danes dopol-n'-' so posetil! ministra za zunanje stva-dr. Ninčiča francoski poslanik De Bll-• Italijanski poslanik Bodrero in grški oslanlk Mavridls, da se informirajo o 51 Politični situaciji. Kralj zopet v Beogradu konzultacije v dvoru se nadaljujejo. — vprašanje vo-lilnega sporazuma med demokrati in radikali. - opozicija konferira in obupuje. lazvidno, da udeležba ni bila tako številna, kakor je opoziciji govorila. Šefi opozicijo so se danes sestali ter Beograd, 23. aprili p. Nocoj ob 18.30 eo je vrnil kralj v Beograd in bo, kakor so pričakuje, jutri nadaljeval konzultacije s šefi posamoznih parlamentarnih skupin. Verjetno jo. da bosta jutri spre-ista v dvoru predsednik Samostojnega dem. kluba dr. Lukinič in predsednik kluba zemljoradnikov Voja Lazič. ugotovili, da ni upanja, da bi so poveril mandat opozicijskemu bloku. Ccz pravoslavno velikonočne praznike ni pričakovati nobenih odločilnih dogodkov in prevladuje tudi danes mišljenje, da bo kri- V parlamentu so danes opaža precej- za rešena najpozneje dne 2. maja in si- šnja živahnost. Glavni tema razgovorov so predstoječe volitve, o katerih nihče ne dvomi. Danes so so ra7našaio vesti, da jo med radikali in samostojnimi demokrati sklenjen podoben volilni sporazum. Točno jc, da sta obo stranki s posebnim dogovorom vezani, da se ona brez druge no udeleži volilno vlade, in da so sn sporazumeli, da so v okrajih, kjer gro za boj proti separatistom, no bosta medsebojno slabili. Podrobnosti, ki se navajajo, pa niso točne. 0 zagrebškem shod i g. Davidoviča se še vedno razpravlia. Mnogo se opaža, da so radičvci siccr postavili svojo zagrebško, t. j. meščanske pristašo za poslušalce in klakerje v kino «Balkan». da pa so strogo zabranili svojim kmetom iz okolice, da pridejo na 6hod. «Pravda» prinaša fotografijo shoda, iz katere jo cer v prilog nacionalnemu bloku Pašič-Prihičevičevo vlade. Vlada danes ni imela seje, ampak so se vršile lo konference med posameznimi ministri. Beograd, 23. aprila, r. Zemljoradniške »Novosti, objavljajo o rošitvi krize članek pod naslovom: (-Koncentracijska vlada?., v katerem naglnšajo, da bi opozicijski hlek moptel delati v koncentracijski vladi z radikali čistih prFtov, no pa r. drugimi radikali. Ta list danes zopet vlači krono v politično diskusijo in pravi, da se z gotove strani lovori, da se kri7.a v sporarumu z radikalno stranko zavlačuje in da bi bilo treba rešitev krize čim bo!) pospešiti, da na najvišjo mesto ne bi padla uiti senca kako Trocki proti angleškim finančn. zahtevam rusija odločno odklanja povračilo starih dolgov. -ni upanja v popoln sporazum med anglijo in rusijo. — Moskva, 23. aprila, h. Zahteve angleških bankirjev, ki so bilo stavljeno Muc-donaklu gledo Rusijo, so tukaj povzročilo vihar ogorčenja. Vsi kongresi, ki dobila obsežen kredit, mogla Izvršiti svojo gospodarsko obnovo v treh do petih lotih. Brez tega kredita pa bi zato potrebovala najmanj 10 lot. Kot glavno sedaj zasedajo, in vsi vodjo gospodar- i jamstvo za plačilo norega posojila jo ,'kib in znanstvenih zavodov, se bavijo j Trocki navedel interes, ki ga ima pov-s temi pogoji, ki se »oglasno smatrajo Ijetrku Rusija na gospodarskem sodelo- sumnjo, Rim, 23. aprila, j. «Idea Nazionale* piše danes, da je francosko - romunska zveza mnogo izguhila od pomena, | ki sp ji jo v prvem trenotku pripis o - dva brzovlaka trčila v polnem diru, - več vagonov j ^ Sto d'Orsavu''^ Največja železniška katastrofa v Švici kot nesprejemljivi. Sovjetsko časopisje jo pričelo kampanjo, v kateri skuša dokazati, da nikakor ni mogoče misliti na iz-polnitov teh pogojev. Tudi avtoritativni sovjetski krogi zavzemajo odklonilno tališče. Trocki, ki jo takoj po svojem povratku zopet pričel s svojim delovanjem, je imel na kongresu železničarjev dolg govor o londonski konferenci. Govor so krijo z vsebino njegovega nedavnega govora v Tif-lisu. Izjavil je, da jo v sedanji nogotovi situaciji dozorelo prepričanje, da Macdonald nc bo mogel doseči velikega načol-nega dogovora s sovjotsko Kusijo. Trocki jc poudarjal, d.i bo llusiia, ako bo vanju Evrope. Kar se tiče koncesij, bodo moralo služiti v prvi vrsti koristim Rusije in nato šele žepom onih, ki jib bodo dovolili. Moskva, 23. aprila, h. V nekem raz. govoru z inozemskimi novinarji je ozna. čil Trocki, ki se jc v petek vrnil v Mo« skvo, vse inozemske vesti o mobilizaciji rdeče armade z.i lažnive in brczsmisclnc. Uvedba milico najbolj dokazuje mirov« no tendcncc sovjetske republike. Tudi prelom rusko « rumunske konference na Dunaju nc znači nikakor groženj za vojno. Sovjetska vlada jc hotela s tem samo jasno pokazati, da nc bo nikoli priznala ropa Bcsnrabije. Neuspeh francosko-ramimskiit pogajanj komentarji italijanskih listov. — pesimistične progno-ze o položaju na balkanu. Tudi »Tribuna» jo zelo v skrbeh zaradi situacije, ki se je razvila na Balkanu z ozirom na rusko - runmnski spor. Izgleda, da je potovanje romunskega ministrskega predsednika v Angoro brezuspešno. Poizkusi, pridobiti zgorelo. - 25 mrtvm.^nogo ranjenih. - med žrtvami | „plosno ^ ^a so male države obve- j tudi Jugoslavijo za francosko balkan Bellinzona, 23. aprila. Ob 2. zjutraj sc ! Promet so vzpostavili na postranskem je na Gotthardski železnici dogodila ve« ; tiru. Na lice mesta so takoj dosptdi za« likanska železniška nesreča. Brzovlak iz ^ stopniki oblastev ter rešilna ckspedicija. Milana jc zapustil kolodvor v Beilinzoni j Vtis te, v zgodovini švicarskih želez« ter vozil s hitrostjo 60 km na uro. Na« enkrat se je pripeljal od nasprotne stra« ni po istem tiru brzovlak Iz Curlha. Oba vlaka sta trčila skupaj. Posledice si bile grozovite. Oba vlaka sta imela po dve električni lokomotivi, ki sta bili popol« noma uni-cni. Kmalu se je slišalo sto« kanje ponesrečenih pasažirjev in viako« spremnega osobja. Nemški vagon, ki jc Imel razsvetljavo s plinom, je pričel go« reti, ravno tako tudi dva italijanska va« gona. Identiteta žrtev katastrofe, katerih bo 25, se še ni mogla ugotoviti, ker so bila trupla popolnoma sežgana. Več ali manj težko ranjenih je bilo 18 oseb. Kriv nesreče je vlakovod.ia milanske« ga vlaka, ki je prezrl signal, ki jc stal na sto). Vlakovodja sam je med mrtvi □ic največje katastrofe je velikanski. Berlin, 23. aprila h. V Berlinu so raz« širjene vesti, da sc nahaja med žrtvami železniške kr.tastrofc n-i Beilinzoni tudi državni tajnik dr. Helffeiirh. Do pozno zvečer vaš poročevalec ni mogel dobiti potrdila te vesti. Dr. Helfferich jc ho« tel imeti še danes v nekem mestu Južno Nemčije volilni govor, kamor pa še ni dospel. Vsled tega so v Berlinu v skr« beh, da sc dr. Helfferich in njegova so« proga tudi nahajata med žrtvami ka« tastrofe. Berlin, 23. aprila j. Po vesteh iz Bel« Iinzone se je pri železniški katastrofi ponesrečilo največ nemških potnikov. Sedaj skušajo ugotoviti identiteto ponc« srcčcnccv nn ta način, da se informirajo pri italijanskih oblastih za potne liste žejo podpirati Francijo v eventualni vojni. Sedaj pa je bila ravno Rumunija, ki je tako podporo zahtevala od Francije. Francija pa se spušča kvečjemu le v reciprociteto. List je baje informiran, da Rumunija to pot ni mogla nuditi te reciprocitete. in sicer iz matorijaliiih vzrokov. Pogodb* bo torej lo nekaka politična solidaritetna pogodba in pogodba za dobavo orožja od strani Francije Rumuniji. Pri tom re — meni «Idoa Nazionale« — zopet enkrat za ono uslužnost, ki jo Francija nudi malim državam, ki se hočejo oborožiti. Besarabsko vprašanje ostaja tudi še nadalje odprto. ml. Kakor se govori je med žrtvami ter po hotelih o osebah, ki so z brzo* tudi italijanski poslanik v Kodnnju grof vlakom potovale v Nemčijo. O Ilclffc« Della Torre. Materijalna škoda znaša richu še vedno ni nikakih poročil, kakih 5 milijonov frankov. ' —-- Posvetovanja o predlogih ekspertov Pariz, 23. aprila j. Po'oficijc!no se na« znanja, da se je dnncs dopoldne vršil na Hlinka in Radie Prasa; 23. aprila, j. Zastopnik nekega varšavskega lista je imel razgovor z voditeljem slovaške ljudske stranke, poslancem Hlinko. Ta je izjavil, da sodelo- Quai D' Orsayu daljši razgovor med vanjo vseh opozicijonalnih strank na Ce-' Poincarejem in Barthouicm. Na tem škoslovaškem v parlamentu z gotovimi 'razgovoru se je ugotovilo popolno so« pridržki ni nem goče in da je prepričan, glasie med francoskim ministrskim da se vlada v tem slučaju ne bi mogla predsednikom ter prezidentom repara« ! držati niti 24 ur. Na vprašanje, ali se bo cijskc komisije. I slovaška ljudska stranka udeležila manj- London, 23. aprila, h. V političnih kro- šinske konferenco na Dunaju, ki jo je Sik Be pričakuje odgovor angleško vla- predlagal Radič, jo odgovoril Hlinka, da de reparacljski komisiji na poročilo eks- se je tako posvetovanje že vršilo pred pertov v prihodnjih dvoh dneh. Reuter- i dvema letoma, in da je bila njegova jev urad doznava o stališču merodajnih . stranka takrat zastopana po poslancih Ju-mest, da smatrajo poročilo kot nedeljivo j rigi in Tomanku. Glede sedanje konfe-celoto. Menijo, dn se mora poročilo pred- renče se še ni sklenilo ničesar. Vendar vsem v načelu sprejeti in da se morajo pa se bo Hlinka, ako se ne bi nič izpre- menilo, udeležil tega posvetovanja. njegovi predlogi čimprej izvesti. Ko so bo to zgodilo, bodo mogli zavezniki razpravljati o nadaljnjih spornih točkah. Newyork, 23. aprila, h. V zvezi z včerajšnjo izjavo predsednika Coolidge glede udeležbo Amerike pri rcparacijskem posojilu Nemčiji se poroča, da so now-yorški bankirji pripravi,jeni prevzeti v Dawesovem poročilu predlagano posojilo 200 milijonov dolarjev. revizija reparacijskih naročil. Beograd, 23. aprila, p. Danes se ie sestavila komisija, kl bo pregledala vse sezname naših naročil, katere ie naša država izvršila v Nemčiji na račun reparacij. V tei komisiji se nahajajo finančni minister dr. Stojadinovlč, načelnik v ministrstvu za trgovino In Industrijo Ra-dosavljevlč ter zastopnik ministrstva r.» zunanje stvari. Komisija bo začela svoj posel jutri ter ga ima dovršiti v treh dneh. zakup posestva bel je. Beograd, 23. aprila, r. Dne 26. t. m. bo začela poslovati komisija za oceno ponudb za zakup državnega posestva Belie, pogajanja z madžarsko. Budimpešta, 23. aprila, j. Danes so se tukaj pričela oflcljclna jugoslovansko-madžarska gospodarska pogajanja, kl lili od jugoslovanske strani vodi poslanik Popovič. Paralelna pogajanja v Beogradu se bodo začela še le po pravoslavni Veliki noči. DRAG1NJSKE DOKLADE ZA DUHOVNIKE. Beograd, 23. aprila, p. Kakor že javlje-no, se imajo s posebno uredbo urediti draginjske doklade za duhovnike. Danes se. je v ministrstvu zn vere dovršila ured ba o draginjskih dokladah za vsa veroiz-povedanja, ler se je ta uredba nocoj izročila vladi, ki bo o Icm sklepala na eni od prihodnjih sej. promet z zadrom. Beograd, 23. aprila, r. Člani italijanske delcgacije za trgovinska pogajanja so predlagali v interesu boljšega napred ka In gospodarstva redni avtomobilski promet med Zadrom in zaledjem za pot, nike, pošto in blago. O tem se ie ni od-ločalo,. T I sko politiko, dokazuje nervozno stanje sedanjega trenotka. List k on či ijo s pripombo, da ne more liiličo izključiti možnosti oboroženega konflikta, ter svetujo vsled toga pazljivost. OJACENJR RtlMUNSKF.GA- 0PIC1R-SKEGA ZBORA. BukaVsšta, 23. aprila, s. Vodstvo rumunske vojske jo z ozirom na pretečo vojno nevarnost zaradi konflikta z Rusijo sklonilo, sprejeti v vojsko dosedaj šo r.c sprejete bivšo avstro - ogrsko častnike. katorim ie vrnila njihovo čine ter jih doloma tudi povišala. Vsled tega bo romunska vojska precej ojačena. Po;ncare]cva nota Čičer*mi OdRoror na rufki protest raji Iranros\e intervencijo t kijevskem procesu. Pariz, 23. aprila, s. Ministrski predsednik je poslal ruskemu ljudskemu komisarju za zunanje zadeve Cičerinu brzojavko, v kateri izjavlja, da francoska vlada s tem, da je v 'menu velikega števila francoskih znanstvenikov prosila za milost za ruske znanstvenike, ki so bili obsojeni v Kijevu, nikakor ni nameravala vmeševati se v notranje zadeve Rusije. Poincnre je opozoril na svojo kategorično izjavo v senalu rine 0. aprila, da se fran- Amnestija v Bolgariji Sofija, 23. aprila, hs. Sobranje je v drugem čitanju sprejelo od vlade predloženi zakonski načrt, po katerem se am-neslirajo osebe, ki so se udeležile zcmljo-radniških in komunističnih nemirov junija in septembra meseca 19?3. Od amnestije pa so izvzeli vodjo in povzročitelji Mi gibanj, skupaj približno 40 oseb. Vlada jo nastopila proli predlogu, naj se am-nestirajo ministri Radoslavovega kabineta. Sobranje jc zalo odklonilo ta predlog, Na tozadevno vprašanje je Izjavil Cankov. dn se v sedanjem trenutku ne moro razpravljali o ra7.širjenju amnestije. Vlada bo tudi lo vprašanje likvidirala, vendar coska vlada ne bo bavlla z notranjo po- pn rnora iinoti proste roke, da bo to sto-litiko Rusije. Korak francoske vlado je, rila v času, ki bo glede zunanjo in no-izšel le iz čustva človečnosti. St var Rusi-1 tranje politike ugoden, je je, ali upošteva ta korak ali ne. Brzojavka končuje z ugolovilvijo, da je trditev, po knleri so kijevski obsojenci sodelovali pri francoski tajni službi, popolnoma izmišljena. ITALIJA PRIZNALA GRŠKO REPUBLIKO. Rim, 23. aprila, j. Italijanska vlada Je oticijelno priznala novi režim v Grčiji. ZAŠČITA REPUBLIKE V GRČIJI. A;cne, 23. aprila, s. Danes je stopil v veljavo zakonski dekret, ki določa za an-tirepublikanska rovanja ostre kazni do 10 lot. Dekret se. bo predložil v odobritev uslavolvorni skupščini. MEDNARODNI KONGRES ZA LETALSTVO. Rim, 23. aprila, z. Včeraj jc otvoril italijanski ministrski predsednik Musso-Ilni v Rimu 6. mednarodni kongres za letalstvo. Na programu so sledeče točke: 1.) Režim za letala v inozemstvu, njihova klasifikacija, predpisi za poleta, in vkrcanjc, poškodbe zrakoplovov v ekste-ritorlialnosti. 2.) Zavarovanje. 3.) Režim med vtijno, določila letalskih prog med vojno, predpisi za bombardiranje. Kongresa sc udeležuje 2fi držav. FAŠISTOVSKI PARLAMENT. Rim, 23. aprila, j. Včeraj sc Je vršila prva seja aprilskega zasedanja vrhovnega fašlstovskcga sveta. Oovornik stranke poslancc Cliunta je prečital poročilo o izvršenem delu ter obenem sporočil dc-misljo strankinega dlrektorija, 'ii jo je vrhovni fašistovski svet sprejel. Kupujte olimpijske srečke POTRES V ŠVICI. Ženeva, 23. aprila, j. V Vlspu (kanton Wallis) so na velikonočni pondcljek oh pol 12. ponoči čutili potresne sunke, kl pa niso povzročili večje materijelne škode. Prebivalstvo Je ostalo mirno. ČEŠKI SOCIJALNI DEMOKRATI PROTI OKUPACIJI PORUHRJA. Praga, 23. aprila, j. Češkoslovaška so-cijalno-demokratska stranka je na slrati kinem zboru v Oslrovi sprejela resolucijo proti ruhrski za. edbi. STANJE NAŠIH REK. Beograd. 23, aprila, r. Kakor javlji beograjska komisija za vode, Donava v svojem gornjem teku od Passava do Bratislave pada. Okrog Budimpešte in Moliača vode še naraščajo. Od Novega Sada proti Oršovl Donava pada. Sava do Siska in Bos. Broda pada, v doljnem toku narašča, pri Beogradu pa zopet pada. Pada tudi Kolpa pri Karlovcu. Una in Vrbas naraščata. Drina pada. Morava ie danes narastla za 1 cm. V glavnem je opasnost nadaljnlh poplav minula. OBRAVNAVA PROTI CARLIERJU. Beograd, 23. aprila, r. Dne 7. maia se prične v veliki dvorani okrožnega sodišča obravnava proti francoskemu ka-petanu Rajmundu Carllerju, ki jc obtožen, da Jc konccm mcscca oktobra prošlega leta v sobi St. 48 hotela Palače umoril švicarskega trgovca Iscllia. Zanimanje za to obravnavo jc velikansko. Prijavljenih Je veliko število novinarjev, zlasti dopisnikov francoskih in švicarskih listov, • J__ •_•!,: JAfIafrU» edino m oZn o »tališče, da mi sicer ni Wovi draginj ski doaami smo prijiltelji boijsevish- viade, da pa in uradništvo Draginjska naredba za državne na imamo dosledno pred očthi interese ono velike Rusije, ki ostani nedeljiva. .. Zato ne more biti govora o tem, da bi moščence Se ni Izšla, a v nekaterih mi pomagali Rumuniji garantirati po-------.u . ----------gest Besarabijo, kakor želijo v Bukarešti in v Parizu. Zdi se nam celo, da jo Francija kot bivša dolgoletna ruska zaveznica ravnala nepravilno, ko je tako urno pritrdila aneksiji sporne dežole, saj za to prvič ni imela nlkake pravico in drugič pritrditev ni opor-ttyia z ozirom na sigurno bodočnost demokratične nove Rusije. Mi, ki imamo do Rusijo ne le trndieijonalna zavezniška č.uvstva, marveč šo mrogo več, zavest slovansko skupnosti, čuv-stvo globlje, iskrenejše notranje vse-stranske solidarnosti, mi gledamo na ono bodočo Rusijo. Ker smatramo boljševike danes za nevarne načernu obstoju, jim no želimo uspehov; toda želimo pa jih njihovim demokratičnim naslednikom. Francila teh razlik no podrobnostih, ki so znane, zadeva na odločno kritiko. Minister pravde je protestiral, da se njegov predlog v korist posebnim sodniiskim dokladam ni v celem obsegu sprejel in jc izpadla erodnja grupa. Tudi uradniški pari niso s stilizacijo člena 11. nove naredbe zadovoljni. Nam so zdi povsem umostno, da se organizacije javnih nameščencev baš v tem trenotku oglašajo. Ne z namenom trditi, da ni nič napredka, ampak z namenom, v zadnjem hipu še kaj popraviti. i>ovsod pa ugovarjati morebitnemu utisu, da jc vprašanje javnih nameščencev »rešeno«. Z uveljavljanjem zakona je dana Sele podlaga za nadaljno delo, trdna baza, na kojo se mora graditi naprej, ia se bodo prejemki avtomatično prilagodili draginjskim razmeram. Ze so nekateri krogi hoteli zopet dvigniti cene, češ. zdaj ima nameščenec par dinarjev več. To je zadelo na odločen odpor. Organizacije, katerih naj bi se javno nameščenstvo z zaupanjem oklenilo, naj bi zdaj gledale, da se zakon in naredbe. kolikor možno po- rlela; v njenih računih zavzema Rusija skega režima naši klerikalci. In nič mani značilno za moralo voditeljev takratnih žrtev delavske solidarnosti jc, da sede danes v ljubljanski mestni hiši skupaj s klerikalno stranko, ki Ima dogodke na Zaloški cesti na svoji vesti. Pri žalostnem spominu ob štirllctnlcl vendarle ne smemo pozabiti tragikomičnega dogodka tega dne, ko so se g. dr. Brcjcu hlače tresle in je za božjo voljo prosil zase In za Katoliško tiskarno asistcncc srbskih vojakov... In tudi to |e treba zabeležiti, da so gospoda takrat pridno — plenili časopise, kl so sl drznili povedati jim odkrito besedo v obraz. Tak jc bil klerikalni režim svobodoljubja, ki bi ga g. Korošec zopet hotel vpeljati v naših krajih. Režim reakcije In morije... + «Razdor med slovenskimi demokrati.« Za Veliko noč ic »Slovcncc* spekel za svoje najnaivnejše posebno po-tlčko. Organiziral je na brzo roko posebno Davidovlčcvo stranko v Mariboru. Pravijo, da je ta senzacija iznajdba g. Pranja 2ebota, enega Izmed glavnih državnikov SLS v Beogradu. Davldovlčev- drugačno mesto, pri čemer jo kriterij cl se shajajo .nekje« in .nekdo« jih vo- ° .. ......' .. . • 1 • • I .11 l/.l... U n.Minnln iil/x>/oln tr ~Q+rSt nnnnmnuiilk /^atrl* CA T\ PTn O rn ft TUV. oba prejemati celega ličnega^ n^ ^, v razme,- , IX U&L *Ji 'poteza* devU so neznatno po- sk^a doda.k^ Eden ^zmanjša a J" do Rusije naglaSali, da e njen | ,,edMte Intrlcc v. glasilu .Jadranske ban-; vov v J .Momlng.Post,. .St -Stunde« in sko!!ili radi večjega povpraševanja s polovico. Če dodatki niso enaki ^^ZA^ notinja'" i K gospodaril nam zatr-1 R^toVi | »irani kupcev, kl se že sedaj pokrivajo za k?'v Mali antanti se ie očitio m>ka-! i»i.eJ0. ne pripuščajo_v_ svojem listu molkom suvererio bri5e „, mukepolno »Hlmo meseca. Pam ,e mednarodno ze- niti 11 (l, l. v vini" »»« v*. i . .. • v«. 1 slučaju mož izjemoma zadrži pravico ka v Mah antanti se je očitno poka na rodbinski dodatek na ženo pod po- ' zala te dni, ko je prvič nastopila Ru-gojem, da ne postoje ovire, ki po no- sija agresivnejo. Sodimo, da se spor ne vem zakonu izkliučujejo pravico do,prenese preko diplomatskih meja in - - - - - -- 'da delansko ne more še nastopiti kri- za. Da rodbinske zvezo nc morejo igrati odločilne ulogc, v parlamentarni monarhiji, kakor smo mL, ni treba niti naglašati. Največ kar moremo nuditi Rum--' tega dodatka na ženo sploh. V tem slučaju se ne jemliejo v obzir nrei^m ki. ki jih žena dobi od države kot državna uslužbenka.« V prvotnem pred-Iocrn se je omejitev člena 11. nameravala le za III. draginjski razred, kasneje pa je to ostalo za vse tri razrede. • ".—. — » —— --- r--i---------- ..... IIKUIVUIII MJVUU1III umu ,ow , nobenih političnih intrig. Očividno pa svo | gkovanfce b-ok-iške štampe s .Sloven« 1° *vrst in zato jo 1 udi na tukajšnjem je volje še ne morejo dovolj uveljaviti, > ceTn, vred ln potrjuje istlnitost svoje , občutno porasel, in sicer od 520 kajti razni brezposelni In morallčno baš fata,ne. odkritosrčnosti na rovaš opozi« na 500 (zaključek). Blaga je bilo dovolj, ne povsem čisti elementi še vedno nc-1 cM,i;lm gg 5<.fon, v Beogradu Edino lali0 da so začetni tečaji koncem »eslaa-meteno izzivajo lu Intrigiralo po Narod- krtttk(l be'c/kn pravi, da Radič na Du. j ka popustili. Narodna banka je dajala de-nem Dnevniku. Članek o .razcepu med nnju ni rovoril 7_ jopi.snlkom .Riječi« [ vizo na Curih in London. Promet Je bil slovenskimi dcimkrati, je uprav klasi- tcr mu trdjl utinltost elasovite iziavc "ednji in se ie gibal v glavnem v devi-čen primer take izzivalne Intrige proti v „Ne„visn,i Makedoniji«. Ta Izjava »h na Italijo, London In Prago. Po borz-JDS. Kdor le malo pozna razmere, vč,' je lc n„ fjnt(li ker Rarfj6 jc isti,' nem sestanku je bila tendenca slaba. No-da so vesti med oilcijclnlm vodstvom nitost n o trdil: ali jo pri tem vedel, tirale so na borzi devize: Amsterdam f____«t____«i_ i _i:___ j. i--- L'..l.>.. ■ • __ooaa j _ nr\ir\ o t t O Jn o 11K Dnu. t«11 ^ ^ z^^vjrja Kril 11K) llion, d K (j Ul "JCIIl. u <1>«. , . ,. ,„, „l .. t-r „, ' . ,r I ._1I IMS An A 70 K n,„ limnpšli OOfl7R dn PROTEST URADNIŠKEGA S SVEŽA Uprava glavnega činovniš'cega Suvcza "' ' e na scii od 21. nptila razpravljala o .angažirani. skušala Izrabiti Madžarska ali Bol«. ^r;,,^ J S ska. Na tej stra"i so nati Interesi identični; tu smo formalno in dejanjsko ccm lažnlive izmišljotine, kar se pa še a,j ne je postranska stvar Navc. ! BeIi 467 3 rto 472-5' Budimpešta 0.0975 do ....... .............." [!enc j.njcnice nc ckričiio veVstrastni i 0.1175, Bukarešta 0 do 425, Italija iz- napadi proti koaliciji, ki lih v .Slobod. | P^Uo 860.87 do 808.87, _če_k 859.25 jto j novi uredbi ministrskega sveta, katera določa nove dravinjske doklade za dr« žavne uradnike in us'užbcnce. Ugotovi« lo sc je, da uredba ni zadovoljila legi« timnih interesov državnih uslužbencev, ki jim po večini tudi za naprej ni žago« tovljen eksistenčni minimum. Gospo, darski položaj velike večine državnih uslužbencev, t. j. nižjih uslužhcnccv, ki je bil tudi doredaj najtcž;ivnc;ši, jc ostal skoraj nci^prcmcnjcn. Velikemu delu Praški list o italijanskih volitvah Glasilo ministrskega predsednika Svo-lile, agrarni .Venkov« pl5o po Informaci-Jah svojega rimskega dop'snika pod naslovom .Po zmn-ri« med drugim tole: Predvsem ie treba odšteti od spocielno rišistovske 7mngo okrog 2 miii.'ona juž- če, se naši in drja Kukrvca nazori povsem krijejo in nam ni treba še posebej se skllccvatl na tozadevno pismeno pobudo, ki jo je dr. Kukovcc povsem v našem smislu dal odločujoči seji obeh na-čclstcv JDS. Mi pribijamo hudobijo, da ;^vlča7krim7BžaradiBuboja^bwtov"No« hoče glasilo Jadranske banke sejati raz- ,.ovil«ev krvnvc,,a m„)a na fiiav|. po. dor in s tem pomagati klcrlkalccm. Gospoda rkoll .Jadranske banke« hoče to- sta'a g.-oteskno tem bolj, ker se menda ' v Beogradu žc sp'o?no že'i, da Nastas rej boj nadaljevati In nI dobila še dovolj PctrovW 'H-e,'kamor' pa ženejo simpati. udarcev po glavi. Vmešavanje bankir-1 - - - skega organa si cdlr.čno prepovedujemo, odločujoče ljudi pa v zadnicm hipu sva- , noitalijanskih glasov, ki so vedno za uslužbenstva pa se bo položaj z ra«. j Wad0) naj na krjni,n aIi ona rtran. vrstitvijo po uradniškem zakonu šc po. yajhujšo pa jo to. na kak način je slabšal. Uprnva Saveza podčrtava proti. [I)tla zma,a d,,|,i;ena. Oiolittijcve volitvo socialni značaj sk'cpa ministrskega «ve. i so v primcl.| 7 1ctoSni|mi volitvami ka-ta in smatra, da se obliube niso izpoi. |kor otro5ka pi!to'ica"in brownin«r. Se-ni'c, ki jih ie dal finančni minister dne ;dnnij vo)ilni rPll po7na n pr< tmli voIil. 19. marca t. 1. pooblaščenim zastopni' ;'užbcnccv. S'o jc dr. Ivanič dolgo kon- tom pros'avljal in mu pnnuiai razoroži« I tev Hrvatske ter zasedbo Adrije v svrho ra??ite npacifizmi«. M:nu'o jc leto, Ra« dič se te za'ctel v drugi ekstrem in ga zmerja kakor pogovarja kakega neznn« nc!a divjaškega p'cmcna v centra'ni 'Pn" Ino kabino, zaprt lokal, ker Izvrši vo- feriral z ur. Mačkcin, Prcduvcem in dr. Af.,,;.i_ Ifuli ni bn Radič nič kriv -odi kom državnih us'užbcnccv. SJcp mini. |Iilec ,.olilnl akti l0 ^ „znaiil 1!st0i Urkovičcm, včeraj pa so pritegnili tudi svo:e„a kričečega vc'cizdaistvn, tokrat tisočih primerov ni*o bili 1'ctroviča in, kakor pravi .Hrvat«, po-' sc ^^^ kcr ie strsicega sveta 'o voli. stot ie zunan;l minister skih doklad državnih uslužbenk, ki so poročene. Sploh so se dravinjske do. klade do'oči e po lestvici, ki prav nič ne ustreza resničnemu gospodarskemu položaju državnih uslužbencev in pre jemkom, ki so določeni z novim uradni« škim zakonom. Zastopniki državnih uslužbencev vidro v tem dokaz, da via« da šc ne razume prav stvarnega polo« žaia državnih us'užbcncev Zato ener. gično proti temu protestirajo in si pri« d<-že proste roke za nadaljnje korake, ki jih bo položaj v bodoče zahteval. Med Parizom, Bukarešto in Beogradom V vnanji politiki se pleto važne stvari. Francija, ki se nahaja že v najtesnejših zvezah s Češkoslovaško in Poljsko, bi rada enako ozko zvezo sklenila tudi 7. Rnmunijo in Jugoslavijo. Ta velika zveza slovansko-ro-manske srednje F.vrone in Francije naj bi tvorila vzhodni člen železnega ob-o?a okrog Ni mčije. V kolikor ima ta zveza za smoter garantiran,jo varnosti in čuva,nie mirovnih pogodb napram Nemčiji ter Madžarski in Avstriji, njenima eventualnima satelitoma, je sama ob sobi umliivn in popularna, ker se v Varšavi kakor v Pragi, v Bukarešti kakor v Beooradu državniki zavedajo, da je pan-permanska revanšna težnja niim prav trko ooasna. kakor Franciji. Do tu je stvar jasna in enostavna. Toda komplicirana postaja stvar v trenutku, ko hoče Francih dati zvezi isti značaj kot napram Nemčiji tn li napram — Rusiji. Francoska želja, da naj ostane Mala antanta s Poljsko močan kompakten blok tako nasproti Berlinu kot nasproti Moskvi, zadeva na silne težkoče. ki so jasno stopile na dan baš te dni. ko se iz Pariza in iz Bukarešte formira misel, naj naša kra-lievira sklene z obema obrambno pogodbo, ki bi voliiila ludi crlede Besara-bije napram Rusiji. Vodilni naši krogi eo »e postavili na — za na« vsaj — legitimacij volile/, ampnk voli'na komi- j dujc sija. ki je volila namesto njih. Fan^ti^em vladne strmite ni poz-nl mej niti pri volitvah, niti po n>ih. Sedni kriče fašisti, da so navdušeni ped izidom volitev: vendar pa to vesel1« nl tnko resnično in zdi se. da je zlasti načelniku vlade tesno pri srcu, d.n se mora opirati na take elemente. Značilno je, da je opozicija popolnoma mirra. njeni listi prinafaio le tu pa tam kr.ko porodih o nasiljih pri volitvah. Znto pa listi vladne strnnke kar divja'o in grozijo opoHciji, češ naj opusti svo'e provokacije. Ni čuda. da gledajo ljudje strnhoma v bodočnost: čakajo poostren ja terorla in reakcije. Toda pritisk vzbudi vselej protipritisk. pričcn;n:o vedno izditnclc pndati nanj + Kdo jo v Zagrebu poslušal Da- nazaj;v tem bo tudi njegov finale. it'Ovlča? I o puve zagrebški ultrablo-___ Politične beležke + Likvidacija N"r. napredne stranke. Sinoči so imeli v gestilnl ljubljanskega Narodnega doma nekateri člani takozvane Nar. napredne stranke sestanek, na katerem so po referatih dr. Tril-Icrla In dr. Ravniharja sklenili svojo stranko definitivno razpustiti in vstopiti korporatlvno v radikalno stranko. Podrobnosti prehoda se bedo določile v sporazumu z radikalskim akcijskim odborom v Ljubljani In ccntralo v Beogradu. + Štiriletnima klerikalnega krvo-nrellija. Sti rt leta so minula, odkar je osrečeval Jugoslavijo Protič-Koroščcv režim, ko Je tli v Ljubljani predsednik deželne vlade duševni voditelj SLS, dr. Janko Brejc, poverjenik za netranie zadeve pa prof. Bogumil Romee. Dobrot ta režim nl zapustil nobenih, pač pa vstajajo na današnji dan krvave scnce na Zaloški cesti kot pretresljive priče državniške modrosti In socialne prakse klerikalne stranke in njenih eksponentov na vladlh mestih. 13 mrtvih, 24 težko In 40 lahko ranjenih za boljSl kruh sc borečih delavcev je padlo ta dan v krvi, dasi bi sc dala nesreča lc z malo porcljo pameti In človekoljubja v naprej prepre-čltl. Današnji dan pred štirim! leti Je bil najčrnejši dan v naši državi in značilno Je, da so bili nositeljl takratnega moril- vu kaški »Večer« tako, da ga bo razumel tudi .Slovcncc«; in siccr podčrtava: »No-vostvoreni demokrati (davidovičevcl), bivši Starčcvlčanci so za svoj debut Imeli slab dan. Oni so v Zagrebu že davno zaigrali svoj upliv I11 nhnajo nikogar za seboj. O tem se je prepričal tudi g. Davidovič. Vedtl je, da ga niso poslušali pristal demokratske strunke, temveč Hrvati, oni Hrvati, kt so v parlamint poslali dr, Krnjiviča! ideje g. Davidoviča so lepe In plemenite, teda ena družba, ki jih heče predstavljati v Zagrebu, nima zaupanja. Ljudje, kl vsakllt 24 ur menjajo prepričanje, ne najdejo v Zagrebu niti 50 pristašev. Pa niti tisti gospod (dr. Pavclič), kl se Je zrinil v prvo vrsto za državno zastavo, četudi je svoj čas Imel nekaj upliva in vrednote, se ne more, radi izneverjenja Hrvatski, več dvigniti niti s pomočjo Davidovlčcve avtoritete. Nc, ne more!« — Evo, radičcvcl so poslušali Davidoviča, ker Ima lepe oči, politični netopirji so se rinili v prvo vrsto, demokratov nl bilo, in Ljuba Davidovič je vse to videl in vedel. Zdaj priznamo .Slovencu«: taki ga shoda nl Pribičevič v Zagrebu nikoli Imel In ga tudi ne bo! + O Jezuitski zlobi In Ilubeznl. LJ. Davidovič, ki je lani dejal, da dobro pozna zlobni jezuitlzem slovenskih klerikalcev, si pač ni mogel misliti, da bo ravno v njih imel kdaj nnjvncte!šo sim-pntberje in znščitnlke. Finsko, ki ga je v nedeljo doživel v Subotici namreč ni nikomur segel tako globoko v srce kakor gospodom okrog .Slove-ca«. Dočim n. pr. take objektiven In nndstrankarski list kakor beograjska »Politika« v posebnem poročilu iz Subotice poroča, da jo šlo za spontano demonstraclio vojvodinskih nacionalistov — pa maltar se je med množico pomešalo tudi prr Srna-ovcev — proti zaveznikom Radiča, in da je polici« povsem korektno postopala, pa prinaša »Slevenee« tudi - dopis lz Rubotloe poln očitnih laži ln nesramnih Insinuacij: »vplivi Pašič - Pribičevičevt- Po svetu nem Domu« mrgoM in ki se tako zdijo 302.25, London izplačilo 852.4 do 3554, vedno razumljive I«. Da se Radič z vsem ček 851.9 do 351.0, New-York kabel 0 do svoiim fovečanstvom pričenja oklepati 80.75, ček 79.05 do 80.95 Pariz 557.5 do tudi radijskega zgngarja Nastas. Pc. , 502.5, Praga 287.0 do 240.9 So!ija 01 do ...... b '•..b.J. . .. 60, Švica 1422 do 1432, ček 1419 do 1429; ralute: dolar 79 do 80, aK 0.113 do 0.115, Kč 234.75 do 237.75. mK 0.10 do 0; efekti: Trgobanka 40 do 43, Eskomptna 140 do 145, Hipotekama 71 do 72, Jugoslavenska 120 do 121, Ljubljanska kreditna 235 do 0, Prašlediona 915 do 920, Etno J39 do 141, Slavenska 126 do 127, Srpska 140 do 141, Eksploalacija 140 do 142.5, Drava 390 do 400, Goranin 147.5 do 152.5, Se-čerana 1110 do 1145, Isis 55 do 56, Narodna šumska 114 do 115, Gutmann 950 do 970, Slaveks 400 do 420, Slavonija Li do 127, Strojne 0 do 200, Trbovlje 605 do 623, Union 675 do 700, 7 o-"«t. investicijsko 69 do 70, Vojna škoda 180 do 181. HHOOBAD. Beograjska borza ne bo poslovala do srede prihodnjega tedna radi pravoslavnih praznikov. Danes so zabe-leženi naslopni tečaji: devize: Dunaj 0.1138 do 0.114, Buiimpešta 0.115 do 0.12, Ženeva 1423 do 1423.75, London 354 do 354.25, Milan 3C0.75 do 860.9, New-York 80.4 do 80.45, Pariz 554 do 556, Praga 239.25 do 239.70, Solun 150 do 156; va-lute (zaključki): dolar 79.5, aK 0.114, francoski franki E50, Kč 237.5; termini: Dunaj za 80. maja 0.1185, Pariz za 31. maja 557. CURIH: Beograd 7.075, New-York 565, London 24.86, Pariz 38.40, Milan 25.40, Praga 10.70, Budimpešta 0.0975, Bukarešto 3, Sofija 4.12, Punaj 0.C07975. TRST: Beograd 27.7r> do 27.90, Dunaj 0.0315 do 0.0325, Budimpešta 0.025 do 0.0ar>, Praga <35.50 do 66.25, Bukarešta 11.25 do 12, Pariz 145.50 do 146.75, Lon-don 98.15 do 98.40, New-York 21.25 do 22.40, Curih 895 do 898; valute: dinarji 27.75 do 27.90, avstrijske krone 0.0815 do 0.0325, dolarji 22.15 do 22.30, funti 98 do 98.25, 20 frankov v zlatu 87 do 87.50. DUNAJ: Devize: Beograd 878 do 882, Berlin 15.85 do 16.15, Budimpešta 0.88 do 0.94, Bukarešta 365 do 837, London 311.700 do 812.700, MIlan 8174 do 8186, New-York 70.935 do 71.185, Pariz 4842 do 4858, Praga 2100 do 2110, Sofija 51° do 514, Curih 12.565 do 12.615; valute: dolarji 70.460 do 70.860, funti 310.900 do 812.500, lire 3175 do 8195, dinarji 874 do 880; efekti (v tisočih aK): Trgobanka 31, Hrv. hipotekama 00, Hrv. eskomptna 122, Jugoslavenska 100, Trbovlje 510, Jesouico 1200, Gutmann 850, Slaveks 290, Slavo nija 103, Sečerana Osi]ek 960, JuH-Stld 428, Anglobank 258, Banuvereln 137, LUn-derbank 291, Zlvnoslenskfi 810, Poldi 530, Alpine 522, Skoda 1150, Daimler 28.5. PRAGA: Beograd 44, Dunaj 4.95, Berlin 8.025, Rim 156.25, Budimpešta 4.20, London 149.425, New^York 84.15. BERLIN: Beograd 5.28, Milan 18-75, Praga 12.46, London 184.85, New-York 419. LONDON: Beograd 850, Berlin 10-28, Pariz 65.20, Milan 98.12, New-York 439.87, Praga 148.8625. NEW-Y()RK: Beocrrad 125, Borlln f London 489, Pariz 667.75, Curih 1774, Milan 446.75, Dunaj 0.1450, Budimpešta 0.14. Praga 206.50. Bukarešta 52.25. — Originalno redukcijo hoče izvesti Mussolini. Izdelal je uredbo, ki omejuje pravico do p'emiških naslovov in zlasti odreka plemstvo vsem onim, katerim je bilo podeljo 'o od papeža po 1. 1870. S tem dekretom bo izgubilo na stotine sedanjih grofov, markijev in baronov svoje bombastično naslove in se bodo morali vsi zadovoljiti z navadnimi rodbinskimi priimki. — Mussolln! častni meščan Rima. V pondeljek so v Italiji na slovesen način praznovali spomin ustanovitve Rima. Kakor znano je Mussolini ta dan, ki jo že proslaSen za državni ln narodni praznik, diktiral tudi kot delavski praznik namesto 1. maja, či^ar praznovanje je prepovedal. V pondol;ck je zato počivalo delo po celi Italiji, po mestih pa so so vršile parade fašlstovske milice. Rim je proslavil svoj pravnik še prav posebno svečano s tem, da so mestni očetje izročili na trgu pred palačo Venezia Mussoliniju diplomo, ki mu podeljuje častno meščanstvo »večnega mesta«. — Socialistični kabinet na Danskem. Novi socialno - demokratični kabinet na Danskem je sestavl:en. Ministrsko pred-sedništvo je prevzel Staunlng, prosveto gospa Nina Bang. glavni urednik »So-zialdemokratena« Bjorg socialno politiko, Moltke zunanje ministrstvo, tiskar Rasmussen pa volno ministrstvo. — Kongres madžarske socialistične stranke. V nedeljo dopoldne Je bil v navzočnosti angleških, čeških in jugoslo-venskih gostov otvorjen v Budimpešti konsres madžarske socialistično stranke, za katerega je vladalo veliko zanimanje, ker se je raznesla vest, da so dobili v Btrankl premoč radikalni elementi. Kongres je otvoril poslanec Peldl in sporočil, da jo v dvorani polno detektivov, kar Je povzročilo med zborovalei velikansko razburjenje, ki se Je poleglo ie- Naši Obsodba ribniškega dekana Skuhica Ljubljana, 33. aprila. Danes se je končala pred okrajnim sodiščem v Ljubljani pravda zaradi razža-Ijenja časti, ki se je vlekla Ze od 1. 1920. V jeseni pred volitvami v konstituanto jj ribniški dekan Anton Skubic javno v gostilni obdolžil pristaše JDS v Ribnici, Ja so mod njimi nahajajo donuncianti. Imonoma je označil gg. Franceta Križ-mana, trgovca in Ivana Arka, posojilnič-oega tajnika v Ribnici. Seveda »ta imenovana poklicala dekana Skubica pred todišče, da jima da zadoščenje. Iz raznih vzrokov je obtoženi dekan ponudil dokaz resnice. Pri prvi razpravi, ki so ie vršila jeseni 1921. pred delegiranim sodiščem v Vel. Laščah, jo dekan Skubic pripeljal s seboj urednika »Slovenca* Moškerea in jo na to drugi dan Izšel v resnicoljubnem «Slovencu» članek »Liberalno denunciansUo pred sodiščem«. V tem lažnivo zavilenf poročilu ie farovški organ skušal s prikrojenimi izjavami nekaterih prič prikazati svetu ribniško pristaše JDS kot denunciante in družbo av-(trofilov, ki so med vojno denuncir.ili razne osebe vojnškim oblastim. Naši či-tatelji se bodo morda še spominjali, da je mestni tržni nadzornik g. Plemelj v njScm listu takrat protestiral proti toj zaviti pisavi »Slovenca«, ki je zlasti prednigačila Plemljevo izpovedbo, in je točno pojasnil, kako se jo vršila preiskava le proti poslancu Skulju, dočim o dekanu Skubicu sploh ni bilo nobenega govora. Vodil se je na to obširen dokaz po pričah, ki so bili svoj čas oficirji v Ribnici in ki se nahajajo na Dunaju, toda nobena priča o kaki ovadbi proti dekanu Skubicu nI ničesar vedela, najmanj pa o tem, da bi bila zasebna obtožitelja dekana Skubica kakorkoli ali kamorkoli naznanila. Dekan Skubic je nadalje trdil, da sta ga zasebna obtožitoija ovadila na orožniško postajo v Ribnici zaradi neke pridige, v kateri je razlagal latinsko geslo »Dulce ost pro patria mori«, pri lem pa da bi bil pristavil, da so o sladkosti smrti govorili in govorijo ljudje, ki za domovino niso nikoli umrli in tudi lega namena nimajo. Izkazalo pa se je ravno nasprotno: V eni svojih pridig je f. Skubic grmel proti Sokolstvu, češ da io Sokoli krivi vojne in nepotrebnega prelivanja krvi, ker so se oni poprejo hodili bratit s Srbi v Beograd. Zaradi tega avstrofilskega proti Pokolu naperjenega obrekovanja je pač Fraao Erlžman povprašal privatno tedanjega orožniškega postajevodjo Tršarja, kaj bi se daloukre niti proti dekanu v obrambo Sokola. Tr-tor je svetoval sodno pot. Ovadba pa ni bila nikdar vložena in orožništvo sploh ni imelo povoda poslovati proti dokanu. Vse to se je točno ugotovilo po zaslišanju raznih prič in s poizvedbami prt orožniškem poveljstvu. Ohdolžitov pristašev JDS v Ribnici r. denuncianstvom neposredno prod volitvami v konstituanto je imela namen, da iluži kot volilno agitacijsko sredstvo proti demokratski stranki. S takšnim obrekovanjem so klerikalci skušali demokrate očrniti kot manjvredne člane n> rodne družbe. Ta naskok pa se je temeljito ponesrečil, vkljub temu, da so so tinšle osebe, ki so v svoji bujni domišljiji hotele sumničiti zasebna obtožitelja. Sodišče je v razlogih svoje sodbe izreklo, da glavni Skubičevi priči Josipini Smodejevi, ženi bivšega notarja in njeni hčerki n e veruje z ozirom na zbrano dokazno gradivo glede značaja prvoime-novane. Dekan Skubic se je skliceval tudi na spise pri sedanjem vojnem ministr-«tyu na Dunaju, v katerih so baje nahajajo ovadbe proti njemu. Tozadevni spi- 1 si so se na Dunaju dobili, toda v nobenem ni niti besedice govora o Skubicu, ali o kakršnikoli ovadbi proti njemu. Dokaz rosnice, ki ga jo poizkusil do-kan Skubic, se jo torej temeljito izjftlp-vil. Izkazalo so je jasno, da proti njemu sploh ni teklo nlkano postopanjo in da je vsako sumničenje proti komurkoli sploh iz trte izvito, zlasti pa očitanje proti oliern gg. zasebnim obtožitel em. Sodišče jo dekana Skubica spoznalo krivim prestopka proti varnosti časti ter ga obsodilo na on dan zapora, katera kazon pa eo mu io spromenila z ozirom na njogov stan in na razne olajšilne okolnosti na 150 Din denarne globe. S tem jo bilo dano zadoščenje po krivici oblatenima zasebnima obtožlteljima. Zopet enkrat je bilo treba katoliškega duhovnika pred sodiščem podučiti, da ni dovoleno neu»emc.lj, cTugi. BVi dr. J. C. kažo bodočo smer? Neposredno močno učinkuje. »Janez Kr«(-nik» propovednik žive, absolutno resnične vere, nsketičnega propričnnja. Zopet jo v slikah prvi Tono Kralj. »Desetnik«, moderna stvar, celota z okvirjem, po motivu in izrazu narodna, tehniško ralinirann, globoka slika človekove — desetnikov« duše. cKahnrija« v kompoziciji In barvali popolna, tipična za sodobno umetnost. «Pddi'.i> »pet globoka - misel v Mp, ko jndnji človek pogleda izpod strašnega bremena. Jaka« Božidar razpolaga mogočno z vsemi registri umetnosti v rndlrankah. Noč, splo'1 vse. V lesorezih morda včasih premnlo globok, je pa v vsem zelo individualen, hodi svojim potom, razstavljena dela so kakor hežni pogledi v njegovo bogato dušo in delavnico znanja. Zupan Tran je lirik, nnjlišja pesem cBre*kva», ostane pn poet tudi tam, kjer raja v pijanih, sočnih barvah. Zanimiv ln posrečen je vovodja Doležal ga vodi s spretno roko in s čutečim srcem. Zagrebško povsko društvo »Kolo* v Hercegovini. Po velikonočnih praznikih j je dospelo v Moste r zagrebško pevsko | društvo »Kolo* s 8"> pevci ln pevkami, ki so 22. t. m- koncertirall tam z vellktu. uspehom. I Zagrebška eporn ln gostovanje t Sa-1 rajovu. Poročali smo že, da se Sarajevo pognja z zagrebškim opernim gledališčem glede večdnevnega gostovanja. Sedaj do-znavamo, da so v Dogajauiili naslonile ležkoče, ker gre za to, da pojdo zagrebška opera v Pariz. Samo v slučaju, da do toga poslovanja no pride, pojdejo Zagrebčani v Sarajevo, pa šo takrat se udeleži turnejo samo del ansambla, nc pa celokupna opera kakor se jo nameravalo v začetku. j J« prosil, dobi svoj delež za pre- daljevala svojo vožnjo v Beograd, ka. j,, Bta na varncj5em ov|nku zmetala pa. bod kralja Alel-sandraaNvenjGrškemmu skušnjo sejanje. Brezplačno pošiljanje se mor je prispc!a včeraj zvečer. |r v gl.movje in potcm se sama poska. Jakujejo v Dubrovniku v prvi polovici ^ v teku pnhodr.ega ledna izvršilo. | u_ 4cictnica pevskega društva «S!a. knlfl |7 vlaka Naši stražlliki so ju opa, meseca maja prihod kralja Aleksandra. <"> "»cm česu bo v < Jutru* pnobčen VC2„. Na s|aVnostncm konccrtu, ki sc zi„ jn ubra!i M njlma Eden je imel Slavnostni odbor jo že določil program k™tek popis, kako se nnj s semenom pri vrSi v soboto dne 3. maja v Unionu na. src5o in je ubcžaIi drugc(,a> kl si je pri .. ra. r\,.iiHrt i„.„ii„„„ vzgoji ravna. Interesenti naj torej pazijo stopi opcrni pcvec g. junj IJctctto in skoku iz vagona izvini! nogo, pa so kma. vojne in mornarice general Pcsič je junija izlet svojih ilanov v Jugoslavijo. v torck na pov,atku skozi Italijo ob lznajdIjivost tihotapcev. Aktualna roba itoval v Sarajevo iu Dubrovnik, kjer ■ • Soj-tuol dospel » Amerike. Iz Phila- ! ifi'35 v Trst in se odpeljala' ob 20'03 . ■ £ vJcdno c|garct'ni papir in spIoh mo. ne preko pravoslavne velike noči. I delj-hije Jo došla množina semena Soy- proti Ljubljani, kamor je prispel vlak ! nono]no biaco Tc dni sta pa pripeljala .. . .. _____i fivnln lr! l-.n rjidnstnvntn. da vsakdo .. _____i- n-in i'__lil... j. .I-; . 1 . .. . ~ . . . .. ta sprejem. Ob priliki kraljeve navzoč- vzgoji ravna, nosli v Dubrovniku se bo na svečan nafin na dotično številko. A. T. | koncertna pevka pa. Pavla Lovšctova, ~n„.ii «n«monli.- i„-,l,„ IVIrn. rtelo moi- * Gasilno društvo t Trebnjem praznuje Slavčev zbor do 100 pe k In pcvccv ter letos 40letnico svoja ustanovitve. V pro-] popolni orkester godbe dravske divizije. odkril spomenik kralja Petra, delo mojstra Meš'roviča. , . ... , , . • Pellelni pomen pok. Protlfa. Na no- f'»vo te obletnice priredi društvo na bin-vem pokopališču v Beogradu jo bil v to- ^'no neileljo. 8. junija t. 1. veliko gn-rek polletni pomen (parastos) za pok. sllsli0 "av'je z obsežnim vsporedom, ki St. Prolifem. Navzoči so bili razen članov ^ v kratkem podrobno objavi. Na pro-njegove družine šo predsednik narodne Hramu je zlasti ludi odlikovanje še ž.ve-ekupšfine g. Ljuba Jovanovič. ministra fil> članov ustanoviteljev, ki so od počelka TritunoviS in Kojič ter nekateri poslanci. rio «k,ivnl drušlvenikl. Gasilna • Promocija. Na grašM univerzi bo pri- v Sloveniji osobito ona na Do-hodnjo coboto g. Ade-r Ramšr.k iz Slo- '^jskem se opozarjajo na to slavnost r venjgradca promoviran za doktorja vse- P^o, da se iste polnoštevllno udele-ga zdravilstva. j ^ 0dbor- • Cpokejilve r držami slnžbi. Na podlagi zakona o uradnikih bi ostalih državnih civilnih uslužt- ncih so trajno upokojeni: dr. Ivan Lininger tn Ilugon Hot-bauer — oba < 'trajna glavarja v LJubljani; dr. Srečko Lnjnšlč, okrajni glavar v Mariboru; Ludovik Pinkava, okrajni glavar v Celju; Franc Lazarlni, okrajni glavar v Ljubljani; Josip Dolnne, ured- nik pri bivši pokrajinski upravi v Ljub- j Ijani; Franc Fink, ravnatelj pomožnih i uradov pri polHjskl direkciji v Liub-{ Ijani; Henrik Pteiler, vladni tajnik v Ljubljani; Karel Dolenc, ravnatelj pisar-' ne pokrajinske uprave v Ljubljani in I Ivan Toplikar, višji okrajni nadzornik! pri policijski direkciji v Ljubljani. * Smrtna kosa. Včernj popoldne je umrl v Ljubljani g. Friderik K<~šir, po-geslnik na Prulali, upokojeni magistralni oticij.nl, slar 05. let. Delal je v mestni re-gistraturi in v vložnem zapisniku. Ril je prijeten družabnik, izvrsten šaljivee in zato ined znanci splošno priljubljen. Pogreb bo v petek popoldne ob 4. s Prul. — I V torek so pokopali na Vrhniki ob veliki udeležbi občinstva in v spremstvu Pokola nadebudnega mladeniča g. Stanka Koren-car.a, kl je podlegel zahrbtni bolezni, ka iiistrija ISIfl'. Pisarna: Kolodvorska ulica B Tovarna: Krakovski nas. °28 KOVINSKI ODDELE& ■ prejema r prenovitov stare lesteuco in svrtiljke GALVANO ODD£LEX sprejema t pobakrenje ponieilunjs puuikla nje uut nir.iujo pi srei ri-uie pnzlaiovauje iikoiiliraujo ln b r\an;e me'aia v vneti barvah »Ui Specialna kopel za kiruigičiio iu vse zdrav-uivke iuslruuieuto' Z i prvovrsten material ln Izdelavo ae Jamčil C F, N13 UREZ liONKUHENCEl Vstopnico sc dobijo v knjigarni Glas. bene Matice. u— Predavanje v društvu «Soča». V soboto 26. t. m. predava v sa'onu pri Levu gosp. kapelnik dr. Josip Ccrin «o zgodovini opere v Ljubljani od 1. 1600. do I. 1900», njegovo lastno originalno delo, katero ni bilo še v Ljubljani pre. davano. Zatem sledi prijetna domača zabava pri kateri sodeluje iz prijaznosti oddelek pevskega zbora Z. J. Z. Začetek točno ob pol devetih zvečer. V%top vsem p-ost. u— Za zgradbo Sokola I na Taboru se je nabralo C85'50 Din in 5 lir na fantov« skem večeru br. Andreja Berceta. — Srčna hvalal u— Himen. Poročil se je danes v tr« novski cerkvi kralj, gozdar g. Rado Jc« senko iz Kranjske gore z gdč. Ivanko Zebre iz Ljubljane. Obilo sreče! u— Pogreb klavničnega ravnatelja Pavla Skeleta. Včeraj popoldne se je vršil iz klavničnega pos'opja pogreb ravnatelja Pavla Skaleta. Na če!u spre« voda je korakal oddelek ljubljanskega Sokola s staroslavnim praporjem, pod katerim je deloval pokojnik okoli 50 let kot blagajnik in telovadec. Pogreba so se udc^žili zastopniki odbora ljub. lu pograbili. Bil je zavarovalni uradnik Franc Pirš iz Gradca, ki so ga kot ino. zemca poslali v zapore mariborskega so. dišča. Iz Pnmorja * Ze zopet granata. Stclan Cej z Solkana je hctcl te dni Izruvatl štor že zdavnaj posekanega drevesa. Pri kopanju je s krampom zadel ob skrito granato, kl je eksplodirala in Ceja strašno razmesarlla. Prepeliali so ga v goriško bolnico. Ni upanja, da bl okreval. * Solkan si zgradi vodovod. Prijazni Solkan pri dorlci si zgradi svoj vodovod. V to svrho najame posojilo pri • Montc di plctž. v znesku 55.000 lir. Deželni upravni odbor v Vidmu je sklep sol kanskega občinskega odbora že potrdil. * Bcralica samomorilka. V Sočo Je .skočila Iz obupa beračica Jerica Solič iz Trsta, ker sc nl mogla več preživljati. Vendar pa so jo še pravočasno potegnili iz valov in prepeljali v goriško bolnišnico. — V Ljudskem vrtu v Oorlcl je v samomorilnem namenu Izpila 20 letna Pr. Pintar steklenico karbolovc kisline. Ker so ji pravočasno izpraznili žclodec, jc izven nevarnosti. V smrt jo je menda gnala nesrečna ljubezen. * Umrla poleg bolnega moža. V Ro-janu v Trstu Jc bolehna In napol slepa Antonija CernlgoJ, že veS tednov zvesto stregla svojemu težko bolnemu možu, lianskega Sokola, obč. sveta z županom dr. Peričcm, zastopniki ministrstva - kočijažu Andreju. Stara zakonca sta ži-poljoprivreoc in voda in Mestne hra. nilnice, skoraj korporativno magistratno uradništvo, mnogo dam in okoli sto ljubljanskih mesarjev in mesaric. Me« sarska zadruga je poslala tudi lep vencc, ki so ga nosi'i mesarski zastopniki. — Pevci so zapeli pred hišo žalosti in pred vela v zelo siromašnih razmerah. Ko je v pondeljek neka soseda potrkala na vrata Cernigojcvcga stanovanja, da bl revežema prinesla kaj malega, se dolgo nl nihče odzval. Končno je prišel bolni Ccrnigoj sam odpret. Na veliko presenečenje je našel svojo zvesto družico na Pravoslavna bo-oslovnlra t SkTplTu kapelico na Martinovi cesti. Vclczasluž. ! 1'pdnlku za vratm. mrtvo. Sosedje so - ................... "aT1,, g. Anton nn otroškem oddelku spiosne ooinice v______„ . . . . Viltan, bivši dolgoletni tamkajšnji župan, ^oplju je imerovana dr. K„ja Djordje- P«lvo in pristni med .Čebelarskega Pokojnik je bil izredno ljubezniv, prikup- vlčeva, za šefa na olioškem oddelku jav- . .„. IJivega značaja tn umen1 gospodf Nji « ^ice v Nišu p. d, Nadežda Slano- ^^^^rTtaS spkiSen^lnves. 'po "^'eprifnnju ST^ ^ -rana črnogorske ve„ke. S ^ polagoma u=tilo Ljubljana m Ulj en ik SLS., vendar pa se zlasli zadnja Celinja prihaja vest o smrti vojvode La- Me »ta« občin« s> izposo uje mihjone za leta ni več vmešaval v politiko. Bolehal kiča-Vojvodiča, starega veterana vojske "»il.jon, P* Je pri (tem iže tiiko opešala je i" dalje časa. I)o«eEel e starost 68 i I JuuaSke Črne gore. Bil je opetovano črno- da nc more več p ečati mti obresti teh Pogreb bo v petek ob^^ 10. dopoldne na B^ski minister in velik prijatelj narod- posojil... Gospodje ženejo mesto v pokopališče v Složicah. Vsi, ki so ga po- nes?" edhistva. K0"KU"' r«,i ^rt, n, znali ga ohranijo gotovo v blagem spo-1 * Dola Velika noč v Sarajevu. Iz Sara- u~ Pollc ske pnjave. O torka na minu! jeva nnm poročajo: Na veli!:i petek zvečer sredo so bili prijavljeni policiji sledeči * ft irlletnira dogodkov na Zaimki ce- ie »čel padali gosi moker sneg in pn lal »'^»J« 3 ^tatvine, 11 prestopkov cest. sli. Danes so prelekla šliri^Teta odkar Z '«<» v soboto dopoldne, tako da so nega po'lcljskcga reda 2 prestopka pas. se do-odili ni Zaloš' i resi i v Ljubi hn" bile bele vse strehe, vsi naši hribi in do- )cl-a kon umaca, 1 oholc'ost na cesti, 1 znani žalostni dog^ki. O priliki takrn"- "ne. Naši kmetje večinoma še niso preo- W 1 PrCSt°PCk izzlvalnC«a vc' ne železnifarske sla -ke, kateri je sledila rlt,i SV0Jn' niiv in r - bo vsled tega j.irina tu-nja- , _ tudi splošna stavka delavstva, so se vrsi- lelos Prpi:pi zakasnila. Namesto zeleno tZ te >a le nn Zaloški resli ^-monslracije, katere sino imeli lukaj lelos belo Veliko noč. j c_ Umrl je 22. t. m. v najlepši dobi je dež. predsednik dr. Brejc dal Danes zadnjikrat I Človek brez srca ,,Viold!i Veliki film svetom« fefke tvrdk« vi: film' 1'ragi ''*, Predstave ob 3., '/,5., '/8. in '9. ur"/, Kino „£jubljansm Marij Kogoj: Vzajemnost evropskih kultur G. Anton Lajovic je zadnje Čase po ča-1 sopisih priobčil več člankov o ia tnarodiii» umetnosti, o Uuietniški po- Pod naslovom »Inozemska pomoč« je prinesel «S'ovcncc» 18. t. m. lažnivo po« ročilo o razpravi, ki se je vršila proti meni. Ker jc «S!ovcncc» pod zaščito po> slanske imunitete svojega odgovornega urednika odklonil objavo mojega, rea< niči odgovarjajočega popravka, sem pri. siljen, da si iščem zadoščenja na ta na> čin. V svojem popravku sem ugotovil, da nisem bii obsojen radi prestopka proti domovini, ampak le po § 104. radi ostre kritike na denarno globo. Tudi ni res, da bi bil iskal inozemske pomoči radi svoje redukcije, ampak sem hotel s pis> mom, o katerem govori «S!ovencc», sa> mo obvestiti v inozemstvu živeče so« rodnike svoje žene. Zato me sodnija radi kakega takega prestopka tudi ni za« sledovala. — Karakteristično za «Slo< vci.ca» jc, da ic vse te izmišljotine celo mastno natisnil. Sicer pa ni bil to prvi napad «S'.oven< ca» na mojo osebo. Povodom znanih dolarskih afer na ljubljanski pošti in sodne razprave o njih me je ponovno krivično napadel. Ker takrat za odgo> vornega urednika še ni imel nctožlji« utemeljitelja Hu'1"* -'venikov, nn rsnje Arskisove legende cDibuh» na Dunaj. Stanlslavski se odzove poziva baje mesrca avgusta. Konflikt med Pirandell m in dunajskim gledališčem. Na Dunaju se sednj tiiiriznrja Pirandellov igrokaz je slovenski in srbo- j Krstlčeva pa je Izjlnila v valovih in so hrvatski, I jo pozneje mrtvo potegnili Iz Save. Nova epern Sle-frfcda Wa~nerja. —I * Poiar. Kakor nam lz Celja poročajo, Plegfrled Wagner, Rirhnrdov sin, je prav- jo Izbruhnil na vel" onočnl praznik v, vornost politična oblast, kl pa zopet in kar dovršil novo operno delo, ki se ime- Veliki Pirešici pri 2nlcu požar, pri kate-- zopet mimo trpi, da v najvišjo čast nuje . Ooeia se prvič uprl- rem je odnesel posestnik Puncer Marko božjo izigravajo nezreli In nerazsodni «orl v NemČiiL Itako težke ooekline. da so sa morali ta-1 fantiči »vola Ustno življenje. kmetskem ljudstvu že ukoreninjeno mnenje, da brez hrupnega pokanja ni vstajenja. Koliko denarja pa se zaprav« lja po nepotrebnem, In kar Je šc bolj žalostno, kako lahkomisc'no se izpo. stavita pri takih prilikah življenje mla. dih ljudi smrtni nevarnosti. Vsako leto, ko že padejo žrtve, se kliče na odgo« stojajo), da nudijo človeštvu del popol nitvenega akta, ki se vrši na nJem. Kakor Jo delo raznili narodov različno, tako vrlioli vse njih kulturno delovanje v eni sar: misli, v misli človečanstva. Potemtakem tvorijo sploh vse kulture eno enoto. Evropske kulture pa tvorijo poleg tega šo drugo. Saj sem pisal v ravno istem poročilu (po svetu ie to splošno znano) da se je razvil Debussy iz Mussorgskega. Foleg tega primerjajmo gotove stvari od Smetane z Wagnerjem ali poglejmo naj-poznejše opere od Verdija in videli bomo, da bi nikoli ne zgledale tako, če bi Wagiierja ne bilo. Koliko je v Wagner-jevlh prvih operah italijanskega, koliko med Rusi nemškega I Kaj z Mozarlom? Kaj z Mahlerjem? In končno vzemimo g. Lajovica samega. Ali nima največje sorodnosti v koncepciji in izdelavi 1 nemškimi romantiki? Danes smo torej prišli tako daleč, da slučaj, se je pokazalo par dni kesneic, ko mi je duhovni urad bolnice izročil mrtvaški list moje žene in me v njem označil tudi za poduradnika, Na moje vprašanje ml je g. kurat odgovoril, da je bil pri njem neki gospod, ki mu j« rekel, da so moji podatki, v katerih sem se označil kot poštni uradnik, ne' resnični in da sem samo poduradnik. Mislim, da govore ta dejstva sama r» sebi tako jasno, da je vsak drug ko> mentar nepotreben. V L j u b 1 j a n i, 22. aprila 1924. Milan Detela, poštni uradnik v pok- Izpromenljivo, hladno, ie kulture evropskih naeli iniciraio dru-1 no. Lahke nadavine mogoče. Vreme Dunajsko vremensko poročilo: V Av stri ji je večinoma nejasno. Ob severnem robu Alp dežuje, ob vzhodnem robu P1* jo temperatura blizu ničlo. Vremen?!" položaj je še vedno neugoden. Ni kovati izboljšanje. Napoved za četrt«1*1 večinoma noja'- Eleonora Duše in sveta V torek smo kratko poročali, da je na velikonočni pondelick v Pitsburgu v Arne rlkl umrla za špansko influenco slavna italijanska tragcdlnja Eleonora Dusc. Dočakala je starost 65 let ter je sedaj gostovala s svojo gledališko skupino v večjih ameriških mestih. Pokojnlca se je rodila 3. oktobra 1859 oa zolo nenavaden način v vlaku, ki je vozil njeno mater v Benetke. Starši so Ji bili takisto gledališki ljudje. .H krstu so nesli dete v cerkev, kakor je bila tedaj navada, v zlati omarici. Avstrijski vojaki nenavaleni na podobne prizore v domačiji, so menili, da sc v omarici nahajajo relikvije kakega svetnika in so pre-lentirall orožje. Na očeta je napravil ta dogodek globok vtis in ko se je vrnil domov k svoji ženi, jI je dejal: «Ta otrok bo nekaj posebnega, kajti vojaških časti ne izkazujejo po naključju nepomembnim občanom.* V svoji mladosti nI Eleonora kazala nobene nadarjenosti za gledališče. Ko je bila 14 let stara, ji je umrla mati. Z materjo je otrok Izgubil najkrepkejšo oporo svojega življenja. Poslej se je morala Eleonora boriti z neštetimi težkočami in neprilikami gmotnega značaja. Trpela je lakoto, hodila slabo oblečena In često-krat so jo obhajalo misli, kaj bo ž njo, če pojde še tako naprej. Stopila Je v neko potujočo gledališko družino In štiri leta po materini smrti je nastopila v dramskem gledališču v Vcroni. Igrala je vlogo Julije v Seksplrjevl tragediji .Romeo in Julija*. S to kreacijo si je namah osvojila srca vsega gledališkega sveta v Veroni In postala čez noč slavna. Take Julije, ki ljubi s tako preprosto in naravno nežnostjo, že dolgo niso videli italijanski odri. K temu uspehu so Eleonori v veliki meri pomagale rože, s katerimi je umetnica živela posebno intenzivno življenje. Rože so jI bile to, kar drugim ljudem živa bitja. Tehnika rož zavzema v življenju Eleonore Duše sploh eno prvih mest in skrivnostim, ki so jo spajale s kraliestvom rož, se ima zahvaliti za svoje najpomembnejše uspehe. Dve leti po tem dogodku se Eleonora ai izkazala v nobeni večji vlogi kot izro-len gledališki talent. Kmalu se je tudi poročila. S tem začenja druga doba njenega gledališkega udejstvovanja, 4jba prave gledališke umetnosti. V cej d«<6l le najprej Igrala v neapclskem gledališču »Florentlni* različne vloge, toda na pravo površje ni megla splavati. Sele I. 1880 ko je nastopila v vlogi Tercze mlajše v Zolajevi «Terezl Rf.quln* Je njeno ime vnovič odmevalo od -st do ust vseh ljubiteljev gledališča v fbjijl. Občinstvo In kritika sta bila prepričali, da je Eleonora Duše res genijalna umetnica, ki ponese slavo svojega imena tudi čez svetovne odre. Sledile so večje vloge, v katerih je Duše rastla od kreacije do kreacije In s katerimi je nastopala tudl v inozemstvu. Srednjeevropska gledališča so sloves umetnice utrdila In ga poglobila. Po tej dobi svojega oderskega udej-tvovanja se Je vrgla umetnica na re-■crtoar Oabrliela d' Annunzija. To je bl-a doba takozvanega dannuuzljanskcga icdallšča v Italiji. Nastopala je v dra-iiali: »Francesca da Rlmlnl*. »Cltta mor-.t», <11 sogno dl un mattino di prima-era» ln »La Qlorla». V teh dramah in «Giocondl> si je umetnica ustvarila ■vol lastni izraz ter je ž njim prodrla tudi drugod na kontinentu. Med d' An-mnzijem In Duše je nastalo prijateljsko azmerje, kl pa se je vsled d' Annunzl-ievc srčne plltvosti kmalu ohladilo in prej velika prijatelja sta st postala zagrizena nasprotnika. Eleonoro Dušo je stalo poznanstvo z d' Annunzijcm ne samo duševnih, temveč tudi ogromnih gmotnih žrtev. Pustolovec je požrl umetnici vse imetje in premoženje, katerega sl je nabrala s svojim delom na deskah. Da poplača njegove dolgove, je morala Eleonora prodati celo svojo vilo na deželi, s katero je bila zvezana takorekoč na življenje ln smrt. Prelom razmerja z d' Annunzijem Jc umetnico potisnil nekoliko v ozadje. V tem času začne študirati Duše ibsenov-ski repertoar ter se specijallzira nanj. Trlumfirala je zlasti kot »Nora«, mnogo pa Jo nastopala tudl v drugih dramah. Med njene več ali manj uspele kreacije spada tudl «Qospa z morja*. Dušo so smatrali za prvovrstno Interpretinjo Ib-senovlh del, vendar so jo skandinavske gledališke umetnice kmalu postavile v senco, ko so prinesle na svojih gostovanjih po Evropi na oder precej drugačne ibsenovske tipe, kakor jih Je podajala Duše. 2c pred svetovno vojno se Je Duše umaknila Iz gledališča. Bila je po lastnih izpovedih sita ne umetnosti, anipak gledaliških desk, rampe, režiserjev, luči so- { igralcev in soigralk in tisoč drugih čini-teljev, ki sodelujejo pri gledališčih. Njena umetnosti je med tel precej izgubila na intenzivnosti podajanja, toda poglobila se je v liniji sladkosti. Ta stran je bila, ki je napravila umetnico poslej najbolj privlačno. Toda gmotno razmere, v katerih je živela Duše, so bile vedno slab še. Lani je zabredla v take gmotne neprilike, da jI je morala država pokloniti poseben narodni dar v znesku 30.000 lir. Nato se je umetnica podala na gostovanja. Šla jc na Dunaj in pozneje v Ameriko. Dunajčanl so se za staro znanko, ki Je takorekoč začela svetovno karljero na dunajskem odru, zopet vneli ter jo sprejeli z velikanskim navdušenjem. Pot v Ameriko pa Je bila po lastni izjavi po-kojnlce njena zadnja turneja, katero je hotela absolvlratl pred svojo smrtjo. Na tej turneji je morala Duše večkrat nastopiti kljub čestim indlspozlcijam, kl so bile zanjo vedno v življenju poglavitna ovira. Približno pred dvema tednoma se je prehladila, dobila je Influenco; komaj sc je počutila nekoliko bolje, le odpotovala v Cleveland. Tu se je njeno stanje proti pričakovanju poslabšalo in na velikonočni pondeljek zjutraj je izdihnila. Smrtne ostanke pokojnlce, kl sc le Imela 12. maja vkrcati na ladjo za vožnjo v domovino, prepeljejo v Italijo. Ako žena kadi Izredno zanimiva razprava se jc vršila to dni pred dunajskim deželnim so« diščem. — Sekundarij .dr. Oton R. je vložil proti svoji ženi tožbo na ločitev po evangelskem obredu sklenjenega za« kona in jc utemeljil svojo tožbo s tem, da je njegova žena strastna kadilka ci» garet. Ko jc bil on vpoklican v vojake, se je žena popolnoma vdalo tej strasti. Ker je mnogo zahajala tudi v gostilne in kavarne, je vzbujala vsled tega žc splošno pozornost in so se gostje na« ravnost zgražali nad njo, ker je popu« šila več cigaret, kakor najbolj strastni moški kadilci. Tudi sicer jo s svojim kokotnim obnašanjem v kavarnah obra« čala nase pozornost. Stroški za cigarete so bili tako veliki, da jo morala delati dolgove in prodati različne stvari. To« žltelj jo navajal dalje kot vzrok za lo« čitev prekršitev zakona. Iz tujske knji« ge nekega hotela v bližini zapadnega kolodvora jo doznal, da jo prenočila njogova žena z nekim moškim, isto« Časno ž njo priglaSenim. Kar se tiče ka« jenja samega, je tožena žen« izjavila, da cigarete za ženske že davno niso ni« česar posebnega, glede prenočitve v ho« telu pa jc odklonila pričevanje In privo« lila v ločitev zakona. Deželno sodišče je nato izreklo ločitev zakona, ki jo je po« trdilo kesnejo tudi višje deželno so« dišče. X Ekspedieiia na najvišji vrh sveta opuščena? Angleška ckspedicija generala Brucea, ki se le podala v tibetsko pogorje, da se popne na najvišji vrh Mount Everesta, se baje opusti, po prvi verziji radi Brucejeve bolezni, po drugih vesteh pa radi nepričakovano naglo nB-stopivšo suše, ki ovira plezanje ekspe-dlclje kvišku. Vendar navedene vesti do-zdaj še niso potrjene, dasi poroča «Mor-ning Post., da se člani ekspedielje radi nastalih neprlllk že vračajo domovi X Nov rudnik dragotln. Na otoku Ceylon so odkrili novo ležišče dragih kamnov. Posebno mnogo je v njem sa-tlrov. Nekateri tehtajo nad 300 gramov In predstavljajo vrednost od približno 50 tisoč rupij, v našem denarju okolu poldrugi milijon dinarjev. X Bivši kalif v denarni stiski. Bivši turški kalif Abdul Medžld, kl se sedaj nahaja v Svlcl, je zabredel v denarne škripce. Sredstva, katera ima na razpolago, baje ne zadoščajo niti več za mesec dni življenja, a to nc povzroča Abdul Medžldu nobenih skrbi, kajti oti prebije ves dan v zabavišču ali pa sedi ob klavirju, katerega glasbo posebno ljubi ln ceni. Haremsko žlvljenjo teče še vedno po starem In dvorska etiketa je takšna kakor poprej. X Korupcija v Turčiji. V Turčiji se zdaj vodi velika časopisna kampanja proti koruptnim razmeram, kl vladajo v republiki Kcmala paše. Po odhodu zavezniških čet Iz Carigrada so namreč Armenci skoraj popolnoma ostavill mesto. Turške oblasti so jim povratek za-branile, toda kmalu so sc izgnanci zopet vrnili na turška tla. Dovoljenja za povratek so Jim izdali podkupljeni upravni organi, vsled česar zahteva javnost preko časopisja, da se uvede v zadevi najstrožja preiskava. Od vlade zahtevajo listi pojasnila, kako je pravzaprav prišlo do zlouporabe v tej stvari in čc so tu sodelovali politični somišljeniki sedanje turške vlade. X Nenavadna svatba na Dunaju. Na Dunaju se jc te dni vršila kaj nenavadna poroka. Vzela sta se 77 letna Sofija Reisner ln 81 letni Mihael Ncuwlrth. Nevesta in ženin živita v zavodu za onemogle starce. Zanimivo pa je pri tem, da se poročenca poznata že od nevestinega 17. leta. Ljubezen zaljubljencev je preživela celo vrsto zanimivih faz. Oba sta imela toliko smole v življenju, da sta se mogla odločiti za poroko šele na svoja stara leta, ko že stojita z eno nogo v grobu. X Najnovejši daljnogled na svetu je teleskop, ki so ga pravkar napravili v Angliji za rusko zvezdarno Simeis. Daljnogled je izredno visok, stane nad 15 tisoč funtov šterllngov, leča pa mu je široka nad en meter. Izgotavljall so aparat celih sedem let. Posebnost tega teleskopa je fotelj, kl je montiran pred lečo tako, da se v nJem sedeči zvezdo-slovec lahko z daljnogledom vred obrača kakor krožijo zvezde. X Iz strahu pred ženo. Tržaško časopisje prinaša nastopno zanimivo zgodbico: Neki T. je prišel te dni na policijsko ravnateljstvo ln tam Izjavil, da mu je neznani žepar ob priliki vožnje na tramvaju izmaknil iz žepa listnico, v kateri je imel 500 lir. Do policije ga je spremila njegova žena, ker ni hotela verjeti, da je bila možu listnica resnično ukradena. Bil je določen detektiv, da stvar preišče. Ker pa se je detektivu ce- la zadeva kmalu zdela sumljiva, jc zaključil preiskavo In pričel T. ponovno zasliševati. Ta pa le sedaj svojo Izpoved Izprcmenil In končno priznal, da je denar zapravil v taki družbi, za katero njegova žena nI smela vedeti In da Je bil prisiljen prijaviti zadevo kot — tatvino. G. T. se bo seveda moral zagovarjati radi svojega nepremišljenega koraka. Kako pa so bo zadeva rešila med možem in ženo, o tem časopisje nc govori. X Karpatskl Siraplon. Iz Bukarešte poročajo, da se tamošnji državni tehnični svet že delj časa ukvarja z načrtom predora skozi Karpate. Predor Ima namen spojiti staro Rumunijo s Transil- vanljo. Gorovje bi prevrtali na točki Nc« lioase, tako, da bl tekla proga čez Odor, Velni in Brašovo. X Dvestoletnica prve ekspedielje ua severni tečaj. V letošnji pomladi je dvestoletnica prve ekspedielje na severni tečaj, in sicer gre ta čast Rusom. Organizator tega pohoda jc bil tedaj, leta 1724., ruski pomorski poročnik Srdov. X Kačja moda v Parizu. V Parizu je letos prišla v modo kačja koža, katera se uporablja kot okras za ženske čevlje v najblzarnejšlh oblikah. Tako prihaja moderna Eva naposled do svoje prave obleke — čeprav samo na nogah, Univ. prof. dr. Fr. Veber: Imanuel Kant K dvestoletnici njegovega rojstva (Konec.) Vsled toga pa razlikuje Kant končno polog zgolj teoretičnega »razuma*, kateremu edinemu gre funkcija spoznavanja. v dosedanjem smislu bosede, žo praktično »pamet*, kl ima neodvisno od »razuma* še svoje in takisto legitimne po-stulate, n. pr. vprav postulat eksistence božje. Onionjono nasprotje mod onimi spoznavanji in temi postulati pa je samo navidezno: o takem nasprotju smemo namreč govoriti samo tedaj, če motrimo omenjene postulato z vidika orlsanega spoznavanja ln narobe, če motrimo »pamet* s stališča »razuma* in narobe, česar pa ne smemo storiti, ker smo itak že ločili med »razumom* in »pametjo*, med spoznavanjem kot funkcijo razuma in med postulatl omenjene posebne pameti: Kakor pa » slednjo ne moremo do-soči, kaj še ovreči razuma, tako s prvim ne moremo doseči, kaj še ovTeči — pameti. Vsekako zanimiv zgodovinski poizkus, spraviti v neko bratsko soglasje tako diametralno nasprotne tendence in to v isti osebil Ze psihološko pa nam vse to na Kantu lepo razlaga znani njegov izrek: »Dva pojava (ta, ki me vedno prevzameta: zvezdnato nebo nad mo-noj in moja vest v meni-. Človek, ki jo bil toliko dovzeten za gole naravoslovne zakone in obenem res prešinjen lastne moralne vesti, iz ostalih svojih pro-mis ter iz njih ostalega tedaj možnega tolmačenja ni mogel najti drugega izhoda. Orisal sem načelne strani Kantove filozofije, kolikor vsaj zadevajo problem spoznavanja, ki pa. je tudi sicer ujeno glavno izhodišče in žarišče, kar velja tudi za vso sledečo ter iz njo izisle nove filozofije, za ves tradicijski in sodobni »kriticizem*. Ne samo Kantovi nasprotniki, temveč tudi njegovi poznejši učenci so opazili neko načelno hibo njegove filozofije, tikajočo so prav orisanega raz merja med golo izkušnjo, med »rečjo na sebi* in pa med pristojnim, spoznavajo-čim subjektom. Kant sam se izraža, da mora ta na sebi nespoznavna »reč* subjekt, k| naj spoznava, »aficirati*, kar bi merilo na neko vzročno ali podobno razmerje med njo in plstojnim subjektom. Naj pa je zdaj to razmorja kakršnokoli, vsekako je »razmerjo*, torej nekaj, kar spada po Kantu samem med iste idejne kategorije, ki so orisana aprijorna last spoznavajočega subjekta samega. Ce pa jo temu tako, tedaj pa sploh več ne ino-re biti govora o ničem, kar bi bilo kakorkoli nezavisno od spoznava'očega subjekta, to tem manj, ker jo tudi »zavisnost* kakor »nezavisnost* ista idejna last spoznavajočega subjekta samega. Zato pa o zadnji Kantovi učenci — mislim osobito n tako zvano »Marburško šolo* — vrgli stran še ono Kantovo »roč na sebi* in se postavili tako konsekvent-no na ono stališče, ki ga vsaj načelno nahajam n. pr. že pri prastarem Parne-nidu: Spoznavanje v strogem pomenu besedo ni snmo od vsake izkušnje povsem nezavisno, temveč vsaka izkušnja narobe tlele lz spoznavanja Izvira. In če pravimo, da jo to, kar spoznavamo, tudi istlnito, tedaj moramo fio dodati, da t-po-znavanjo po svoji veljavnosti no izvira iz istinitosti svojih objektov, temveč da narobe samo Istinitost teh objektov izvira iz — njih spoznavanja. Ne smemo re- ji, da lahko pojave samo toliko spoznavamo, kolikor so istlnlti, temveč reči moramo narobe, da so namreč pojavi samo toliko »istlnlti«, kolikor jih »spozim.-vamo* ali lahko spoznavamo. Pravo, znanstveno spoznavanje ln prava, istinl-ta bit Je eno In Isto. Kolikor pa bi kdo hotel med obema še razlikovati, hi moral reči, da spoznnvanje no izvira iz biti, temveč da samo bit izvira iz spoznavanja, da spoznavanje no »utemeljuje* pristojna bit, temveč da uarobe lo spoznavanje "-utemeljuje« pristojno bit. Kantom kritlcizom jo tako dosledno končal z ekstremnim racionalizmom starih elea-tov. Posebna kritika vsega orisanega — kri tielzma (e mi zdi na tem mestu odveS ter si jo lahko čitatelj poiščo v drugih mojih publikacijah. Sklicujoč se na svoje podrobno delo v teh publikacijah, v tem oziru le pozitivno toliko omenjam, da nikakor ne morem pristati na kardi-nalno tezo kriticizma, češ spoznani objekt je zavisen od spoznavajočega subjekta, sub prav s »spoznavanjem* obenem — ustvarja neobhodno »objekte* slednjega, temveč, moje trdno prepričanje jn v tem pogledu prav nasprotno, tla je namreč spoznavajoči subjekt že načelno zavisen od objekta, ki naj ga spozna, in da vsako spoznavanje žo po lastni naravi tudi svoj objekt naravnost in načelno predpostavlja. Kaj jo spoznavanje le posehna vrsta »dojemanja* sploh, prav najboljša vrsta dojemanja. Kakor pa ni in no more biti »dojemanje*, kl bi ne bilo dojemanje nečefa drugega, kar ni več to dojemnnjo samo, in kakor torej že vsako, tudi »najslabše* dojeina-njo po lastni naravi naravnost predpostavlja svoj objekt, brez katerega bi s« tudi samo zrušilo v prazen nič. isto velja in mora veljati v tem večji meri za ono dojemanje, ki nuj bo spoznavanje, ki jh takisto po lastni naravi in načelno vedno spoznavanje nečesa drugega, kar nI več to spoznavanje samo. Nekaj drugega pa je seveda ostalo historično mosto, ki gre Kantu v razvoju človeškega mišljenja. V tem ozirn smem tu spomniti n* svojo definicijo filozofije kot, onega sestava posameznih ved, ki ima prav psihologijo za svojo neobhodno izhodi&eo in Za svojo neobhodno oporo. V polnem soglasju s tem pojmovanjem filozofije pa jn tudi historično dejstvo, da so vsi veliki filozofi, ki so v istini ustvarili novo in plodne filozofske smeri, nekako instinktivno pričenjali prav pri subjektu, ne pa n. pr. pri goli vnanji prirodi. Sem spadajo n. pr. v premi črti Sokrates, Au-gustinns, Descartos, Leihnitz in seveda tudi Kant. Naj bo njegova filozofija v temeljih napačna, njegova ostala metoda je ista, ki jo nahajamo pri vseh pravih očetih novih In plodnih filozofskih problemov. Tudi Kant jo obrnil svojo pozornost predvsem v nolranjost človeka, v njegovo duševno plat in motril prav s to plati tudi vse ostalo, celo vso vnanjo prirodo. Da jo šel pri tem predaleč iu da je pri tem ekstremnom svojem jiou-darjanju »subjekta* celo — psihologijo zanomarjal, vse tn no moro stemniti njegovega resnično filozofskega čina in hotenja. Tudi v naši dobi bi bil kaj potreben tak povratek nazaj — k samemu sebi. Dr. R. A i Škof j a Loka Naš Rothenburg! pozdravljam te in 'voje stare zidine, polne romantičnega 6ara davno minolih časov. Pozdravljam ponosni grad, eden najlepših v Sloveniji, tvoj meščanski trg, tvoje kapricijozno zidane hiše, tvojo oboke in izzidke, tvoje ozke, a tako domače uliee, in tudi ostanke tvojega nekdaj mogočnega mestnega zidu! Preteklost živi in pluje mogočno 5e v tebi in prav nič bi se ne čudil, 5e m iz stolpa sivega gradu zatrobil rog čuvaja in iz zvonikov farne, uršulinske jn kapucinske cerkve hkrati zadoncli bronasti glasovi zvonov, napovedujoči prihod velemožnega tvojega gospodarja, presvetlega kneza in škofa brižin->ke?a, spremljanega od pestre čete srednjeveških vitezov z vihrajočimi Perjanicami in bliskajočimi so oklepi. Vse je v mestu kakor nekdaj in vendar zopet drugače: Po veliki cesti se začuje ostor žvižg in uglušni ropot "T* poštna avtomobila v Selško in Pogansko dolino drvita mimo, dim iz to-varne klobukov »šešir* se dviga proti nebu, brzojavni in elektrovodnl drogi Pa prenašalo človeško misel in naravno silo tudi v ta mirni kot slovenske domovine. A vzllc tej koncesiji, ki io le Skofia Loka dala modernemu napredku, je ostala v bistvu nedotaknjena od drugih manj lepih pridobitev moderne dobe, nedotaknjena predvsem v svoji harmoniji svojega zunanjega lica, v božanskem miru in nečasnosti, ki vlada v njej prav kakor pred 100 in več leti! Kdor se zanima za idilično poezijo slovenskega podeželnega mesteca; kdor hoče raziskovati in proučavati prehod in prilagodivanje očarljivega sloga naših kmetskih domov v harmonično strnjeno mestno skupino, naj poseti to mesto, ki hrani v svojem okrilju nebroj umetniških motivov! Krenimo pri gostilni »Plevna* od glavne kolodvorske ceste nizdolu proti mostu, ki vodi tik nad stočjem obeh Sor čez selško Soro. Ali nam ni, kakor da ta kraj še vedno hrani spomin na Agato Schwarzkoblerico. M je prestala božjo preizkušnjo v Poljan-Sčicl, kakor nam to popisuje nesmrtno pero Ivana Tavčarja v »Visoškl kroniki*? Nehote se ozremo tja proti škofjeloškemu gradu, — ne, ondl ne vlada več mogočnost nemških knezov — milosrdnost, slovenskih redovnic se posveča ondi vzgoji naše mladine. In zopet čutimo, da se vrti kolo časa polagoma, a nevzdržno! I Preko mostu, mirno "kaščes nas I mrko trleda ob nekdaniih vodnih via- Itih še ohranjeno mestno zidovje, potem smo na doljnem trgu, ali kakor {se zove v ljudski govorici: na Lontr-gu. Samo majhne ponižno enonadstropno hišice, v sredi bolnišnica, kojl se vidi, da je bila nekdaj samostan le .v zgornjem, severnem delu večje, dvonadstropno poslopje — tovarna klobukov. Poslopje je staroslavno; v njem je v prejšnjih časih tovarnar Krenner izdeloval slavnezna.no in nad vso trpežno »Krennerjevo* gorenjsko sukno. Iz Lontrga vodi samo ena vozna, a strma ulica v zgornjo mesto, na Glavni trg in tudi tu nas spremlja ob desni, vzidano med hišami, staro mestno zidovje. Tu na Glavnem tTgu je vse, kar je v Skofji Loki imenitnega in veljavnega. Veliko, dvonadstropno poslopje, v katerem sta nastanjeni sod-nija tn davkarija, kažs na novejšo stavbno dobo, a koj za njim se prične škofjeloška romantika. Tu je Zigono-va hiša s svojimi prizidki in izgTadki, tu na zunaj neznatna, a znotraj tim zanimivejša mestna hiša: na pročelju ji škofjeloški grb, s črno zamorsko glavo in rdečim knežjim klobukom s škofijskimi insignijami — grb obenem brlžinskih škofov; tu j« ponosno žup-nlSSe s svojimi krasnimi stopnišči in hodniki, a na koncu skupina srednjeveških hiš, za katere nas lahko zavidata Rothenbunr in NOrnbnia: taned [njih najstarejše in najzanimivejše Ho-manova in Koširjeva, Od Giavnega trga vodi ozka ulica proti farni cerkvi sv. Jakoba, ki od zunaj ne slutiš, kakšno lepote gotskega sloga hrani v notranjščini. Okolu nje stisnjene prastare hiše in hišice, dremajoče kakor v stoletnem snu. ■ Med Koširjevo in Thaler,jevo hišo so ulica tako zoži, da ee dva voza ne 'moreta več ogniti ter se obenem okre-ne v rezkem pravokotu proti za,padu. Samo staro, dvonadstropne hiše jo obdajajo, na koncu, na levi, pa se dviga uršulinska cerkev, od katere vodi, navadnim Zemljanom nedostopna, pot v višje ležeči grad, ki je pretvorjen od 1. 1890. naprej v nunski samostan. Po starih slikah je imel grad v sredi mogočni stolp, ki sc pa sedaj ne vidi več. ker so mu redovnice, ko so se vselile, snele staro visoko, a vso trhlo glavo in jo nadomestilo z novo, nizko; stolp sam pa služi sedaj s svojimi velikimi in 6votlimi sobami dekliškemu internata. Od kipa lurStn Matere Božjo, ki Jo postavljen v umetni votlini pod zidom nunske cerkve, zavijo ulica zopet na desno. Samo nekaj kornkov in pod širokim obokom, kl veže dve starinski hiši, stopamo ven iz ulice in obenem rz mesta. Na mostu smo, ki se boči visoko nad uenečo or :oliko Soro. Pogled s tega mostu je mikaj nad vse očarljivega. Proti za padu nas pozdravlja iz temne Soteske rastoč, mrki Ljubnik s svojimi nad 1000 m visokimi vrhovi, pod mostom drvi temnoze-iona Seleč,iea mimo Koširjevega., nekdaj grajskega, mlina; proti vzhodu stojo staro meščansko hiše ob strmih skalah, padajočih skoro navpično v vodo, ki toče tu že težje radi bližnjega jezu; med hišami vstaja silhueta farne cerkve, kojc nova streha se lesketa v sotačnem svitu. Naravnost, čez most, pa pridemo v loško kapucinsko predmestjo, in eni tu po cesti mimo Guzeljovo gostilne in nekdanjih Štetna-rjev na kolodvor, Kdor pa hoče spoznati ves čar škofjeloške okolice, naj jo mahne v severo-zapadni smeri ]>roti Stari Loki in naprej v Selško dolino, v kraljevino Jelovice in Ratitovca, ali pa mimo Viličarjev na razvalino starega gradu kl.-i-ti vitezov Divje loko (Wilden!at:k) nli pa slednjič mimo samostanskega zinu na mogočni Ljubnik, poglavarja in varuha škofjeloškega. Kdor j>a so hoče poklonili mamoiu nosnirtnega opisovalca Škofje Loke in njonih hribov, naj so vrne v mestu ter naj poseti po dobri 2%urn1 boji skozi Poljansko dolino na Visokem grob dr. Ivana Tavčarja. okrog 366.82 milijona lir. Italijanski Iitoi v Jugoslavijo (v milijonih Ur). Register o prodaji žganja n. Ko je spravil register v red, mora za« togo tekočin vpisati v register za novo četrtletje in stari register najkesneje do 10. dne po zaključku četrtletja (10. apri« la, 10. julija, 10. oktobra ali 10. januar« ja) poslati pristojnemu oddelku finančne ikontrole v preizkušnjo. Registru se mo« rajo priložiti vsa potrdila (pobotnico, prtznanice, računi), ki izpričujejo pre« jem in potrdila kupcev o nabavi tekočin v količini 5 litrov ali več. V točki 119. člena 116. trošarinskega pravilnika je izrečno določeno, da se mera prenesti v novi register ona zalo« ga. ki jo kaže register ne pa dejanska' ^ „r' m^La.1.. t\Ar.imnvnA »nl-Afinn /ur« in odarstvo Ves uvoz iz Jugoslavije leta 1922.' zneje in sltor desetletja se je industrija tako razširila in izpopolnila, da je pred le dohodke pod I milijonom. Skupni dohodki glavnih carinarnic od l. julija 1923. do konca marca t. I, so znašali 1„804,194.349 Din (v isti dobi prejšnjega lota 1„046,827.536 Din). = Uradni tečaji za mesec maj: napo-leondor 282, zlata turška lira 819, funt vojno veljal kg neobd včenega sladkorja ^ do,ar g0) 100 ff franko„ B00( mo komaj 28 vinarjev. Pred vojno je krll|8vjc frankov 1410( 100 drahem 150] 100 r fivin« živila 80 98 «ladkor ,r8a (kclonljaln sladkor) ,ta, ,,r ar)B 1Q0 Kj, ,36 ,00 mK 0105 I semen te hi oHnl Plodovi olja in <0 odst. svetovno potrebe sladkor iz peso m toJ ^ , 58 m II. semenje in oljni plodovi, eija in pa w ods, D(mes krije kolonljalnl siad. J ho|andskih forintov 2975 100 masli itd. 0.76, III. tkalne snovi in njihovi izdelki iz njih 258.81, IV. rudo, kovine, stroji 2.19, V. kamenje, min rali itd. 5.79, VI. kemični, medicinski itd. izdelki 2.88. VII. razno blago "3.62. Ves izvoz v Jugoslavijo v 1. 1928. okrog 386.03 milijona lir. Ves izvoz v Jugoslavijo v 1. 1922. zaloga posamezne tekočine. Zato je I" Jf pregleda vidimo, da smo bili nujno potrebno, ds se spravi zaloga po i y ( ta, t ItaUjo aktivni M 153o4 fn .In mncl-A volnrla vo A K ti« registru in dejanska zaloga že ob za« ključku starega registra v popolno so« glasje, sicer nc bo tudi v nastopnem četrtletju reda v registru. Registri sc morajo pošiljoti finančni kontroli natančno ob določenih rokih. Kdor bi ne poslal registra pravočasno sli bi ne priložil potrdil o prejemu in prodaji, ima pričakovati kazen zaradi nerodnosti v znesku 50 do 250 dinarjev milijona lir (nad pol milijarde Din po sedanjem tečaju lire), v letu 1922. pa za 111.82 milijona lir. kor 70 odst. Da vidimo, kako se je razvijala svetovna produkcija sladkorja, navajamo nastopne številke. Pridelalo se je (v tisočih ton): leta iz trsa iz pese 1859/60 1876 451 1869/70 1856 846 1879/80 2084 1589 1889/90 2522 8523 1899/00 2978 5466 1909/10 6198 6092 1910/11 6286 8016 1919/20 15500 5650 Zanimiv je tudi r"e?l°d' kako 6e je razvijala sladkorna produkcija v nekaterih važnejših sladkor pridelujoči!) drža- Tekom lanskega leta je uvozila Italija vah_ ^ Kubi (trs) ter Nemfiji in Ru-iz inozemstva skupno 168.898 glav živine ( . PrideIni0 ,e je (v tisočih (konj in goved), od tega iz Jugoslavije tonj. 94.348 glav (75.724 goved In 18.624 konj). V letu 1922. Je uvozila Italija 155.054 glav živine, od tega iz Jugoslavijo 67.133 ,. j -r\ j, , , , ,, , i glav. Perotnino žive je uvozila Italija l (m 30 do 50 dinarjev takse za obsodbo). ||5 }85 kvin(nlov za ia5s milijona Ilr I V ljubljanskem finančnem okraju je 20.618 kvint-lov v vrednosti 16.18 r navadi, da zaključujejo prodajalci rc miU[*na ,if ^ JugoriavlJe. Mesa ^ mes. gister vsak mesec sproti oddajajo ga njh ide|kov je uvozila ,an, pa seveda četrtletno, kakor je v točk, j„g0SFlavije 18Vl9 q v vminoeti 10.58 mili« predpisano. 1 a način zaključevanja , „ nnd 20s40 , lurSfice v »e je prav dobro obncsel, ker se napake vrcJnosti 22 67 miHjona „ gu, so_ vsakem posameznem mesecu mnogo lažje najdejo in popravijo nego za tri mcsccc skupaj. leta Kuba Nemčija Rusija 1859/60 587 145 80 1869,70 775 217 132 1879/80 547 415 800 1889/90 032 1260 444 1899/00 308 1795 898 1909/10 1804 2037 1124 1910/11 1600 2570 2115 1919/20 9000 1500 700 Izračunali so, da je leta 1910. porr.t ena oseba v Avstraliji 55, v Zedinjenih državah 28.2, v Evropi 15, Aziji 4.5, Afri- zlasti, plačana si pošljejo oddelki finančne kontrolo medsebojno izpiske iz registrov, iz ka« terin ugotovijo, ali sc oddane in prejete količine in drugi podatki v potrdilih vjemajo ali ne. Ako sc pri preizkušnji registra poka« no razpo'a 4'5' 4~ -..................- V skupini: tkalne snovi je uvozila garjjj 35 Italija iz Jugoslavije izključno le svilene Jugoslavija porabi na leto okrog 6000j kar s« namerava" kokone, in sicer 2211 q v vrednosti 15.66 vagonov sladkorja. Čeravno imamo osem I = Svetovna produkcija petroleja v L milijona Ilr. tnv(lrDi ki bi lahko izdelale 8000 vago-j 1923. je doMgia 1„104.413.000 baril. to V peti skupini Je važno, da je uvozila n0v ,|a(Jkorja. vendar uvažamo znatne J0 za 159,604.000 baril (18 odst.) več ne-. h—- i .'ri 18™ . To« "T množine slartkoria. kor se Pri na9 P"de-igo v letu 1922. Ta porast je pripisati v žc popolen red, sc vrne register s priio« 1.T,«,.0 ,uia Premnl° Pese- le,a 1921- ie n13*' slavnem Zedinjonim državam Severne 2ami vred prodajalcu, da z njim poljub« 1 lir.\.Fem^ 84 ,01 ,on v vrcdn0,h 854 uvoz tujega sladkorja v našo drŽavo Amerike. milijona lir. 3246 vagonov, leta 1922. pa 2776 vagonov.!_ Glavno jugoslovansko izvozno blago za Letos so, kakor čttamo, naše sladkorne Preizkušnja registra pa ni edina kon« ! IteliJ.? f ."„ le!,-T Raz,ne?!1 'f^J® »vornice zasigurnne z zadostnimi nasadi, trola, ki jo vrše linančni organi v po« "V0Z1,a Ia"\ Ita''la, " •T0u3nsl,avl'e 4,50 475 Zato se ceni. da bo produkcija v nastopni gledu prometa z žganjem itd., temveč \ ° 168,83 .mll^na ^ 1D kampanji krila vso domačo potrebo. ^ ^.Jinančni j^^V^ organi se morajo namreč tudi v teku ,, . _ , . _„ „__ četrtletja večkrat prepričati, ali se vodi i!.1^!1!.11;0,^! 885:°55 register v redu, ali se vsak prejem in vsaka prodaja od 5 litrov navzgor uic« ma z računi o nakupih, odnosno potrdili i o prodaji in ali sc ujema dejanska za« 1 loga vsake posamezno vrste tekočin t ton raznega lesa ln 101.222 ton drv za kurjavo in oglja; to pomeni, da je jugo- Tržna poročfa Novosadska blagovna borza (23. t. m.) slovenski lesni uvoz v Ilalijo lani znatno P ženi ca: baška 324. Turščica: ba« napredoval. ška, za april, duplikat kasa, 232'5 do Izvozila je Italija v našo driavo med 235: banatska, duplikat ka6fl, za junij, ton), moke 107.037 q v vrednosti 15.27 spremenjena, milijona lir (v 1. 1922. 47.833 q), Južnega Zagrebški tedenski sejem (23. t. m.) sadja 58.888 q (1. 1922. 43.877 q), tkanin V soboto se bo vršil letni «unarkovski» in manufnktur lz konoplje* Ionu iz jute sejem, pa jc bil zato današnji sejem 11.1F9 q (5.37 milijona lir), bombažnega slab. Cene za kg žive teže: voli domači I. l.S—15.75. II. 13—14.5, III. 10-12.5, nih tkanin 54.952 q (168.30 mil. lir),, vol- bosanski I. 13—14, II. 12—13, III. 10— nenih tkanin 10.760 q (49.20 mil. lir). 11. junice domače I. 13.5—14.5. II. 13— svilenih tkanin 1..821 kg (1.40 milijona 14, bosanske 12—12.5, junci domači I. lir). Nadalje je izvažali Italija v Jugo- 15— 15.5, II. 13—14, bosanski 11—13, slavijo sodo, kalijev cijanamid, strojo, krave domače 1. 13—14, II. 11.25—12.5, ostankom, ki ga kaže register, r! en fT'"1"'^™ ^ (V L ^ ^ 245' °tr°bi: 21°" ^^ tega morajo po točki 118. člena 116. fi. nančni organi na primeren način (n. pr. z zaupnim poizvedovanjem) ugotoviti, ali se prodaje pod 5 litri, ki se vpisuje io v register sumamo koncem dneva, ujc« '' "'"J™? „ „ , v majo s prometom dotičnega prodajah. pr.edl.Va . Uredništvo prevzame Božidar Jankov. Šah = Dohodki glavnih carinarnic so znašali v tretji dekadi meseca marca vsoto 55,816.273 Din. Največ dohodkov je Imela carinarnica Zagreb južni kolodvor, in sicer 8,396.163 Din. potem Beograd železniška postaja 6.252.187 Din, Ljublja- na 5.279.422 Din, Subotica 4,282,522 Din, na Kubi, kl je še danes največji produ-: Beograd Sava 4.188.381 Din, Maribor cent sladkorja. 3,269.887 Din, Novi Sad 2.811.545' Din, Prava ljudska brana ,'e postal sladkor .^koplje 2.262.056 Dln, Zagreb 1.730.710 šele z odkritjem načina, po katerem se Din, Split 1,621.488 dinarjev, Sarajevo pridobiva sladkor iz sladkorne pese. Ta 1.372.560 Din. Dubrovnik 1,220.1» Din, način je odkril leta 1809. kemik Markgraf., Celja 1.167.006 Din, Beograd pošta Porabliati eo začeli U način nekaj let po-! 1.062J78 Dim Oltale carinarnioe to ima- rega svetovnega mojstra in brlljnntna tehnika sta razvidna iz te partije. Maroczj js imel prvo potezo in je moral kapitulirati po 30. potezah. Totek Iger jo bil sledeči (beli: Maro-czy, črni: dr. Lasker): 1.) e2 - e4 Sg8 - f6, 2.) Sb 1 - c3 d7 - d5, 8.) c4 - e5 Sf6 - d7, 4.) d2 - d4 e7 — e6, 5.) Sc3 - e2 c7 -c5, 6.) c2 - c3 Sb8 — c6, 7.) f2 - U Lf8 - c7, 8.) Sgl - f3 0-0, 9.) g2 - g3 c5 X d4, 10.) c3 X d-i Sd7 -b6, 11.) Lfl - h3 Lc8 - d7, 12.) 0-0 Ta 8 - c8. 13.) g3 — g4 f7 — 16:, 14.) e5 X 16 Le7 X f6, 15.) g4 - tudi dejansko napadla sodnika V letošnjem februarju je porazilo moštvo Uruguaya svojo največje konkurente — Argentince z 2 : 0 in si s tem pridobilo naslov prvaka Južne Amerike. V tem tiči tudi razlog, da bo na pariški olimjiijadi zastojiala Južno Ameriko reprezentanca Uru-guaya. Moštvo se sedaj žo nahaja v Evropi, kier tekmuje z močnimi španskimi klubi. Dne 25. marca je moštvo igralo v Vigu v Španiji, kjer je porazilo močan klub »Celto» z 3 : 0. Po mnenju gosp. VTeissa reprezentira . . _ Umguay moštvo, ki je za cel razred Lf6 — e7, 16.) Kgl — hI Sh6 — c4, boPše od naše reprezentance in so po njegovem mnenju izgledi za naš uspeh naravnost minimalni. Dunajska Ostmark v Ljubljani. Kakor smo že kratko poročali, je naši Iliriji uspelo pridobiti za gostovanje v Ljubljani nogometno moštvo prvorazrednega dunajskega kluba »Ostmark«. Dunaj-čani so nastopili o Veliki noči daljšo turnejo, ki jih vodi preko Inomosta, Beljaka in Ljubljano v Beograd; na povr.it-ku Igrajo končno še v Novem Sadu. V soboto in nedeljo so zmagali v Inomostu nad Innsbrucker SV s 5:1 in 5:2 ter v pondeijek nad reprezentančnim moštvom Tirolske s 4:2. Danes Igrajo v Beljaku s Villacher SV, v petek doe 23. 17.) Se2 - cS Le7 — b4, 18.) Ddl -e2 Tf8 - c8, 19.) De2 - d3 Sc4 -d6, 20.) f4 - 15? Sd6 X f5, 21.) SČ8. X d5 Lb-i - d6l, 22.) Lh3 X f5 e6 X f5, 28.) Sd5 — f4 Te8 — e4l 24.) Dd3 - b3+ Kg8 - h8, 25.) Sf8 - h4 Scfi Xd4, 26.) Db3 - h3 Tc8 - c2l, 27.) g3 - g6 Ld7 - c6, 28.1 Sh4 - f3 h7 -h6, 29.) Sf4 - e6 Sd4 X e6, 30.) Lcl * h6 Te4 - h4. Maroczv se uda. Lnstnlk In Izdajatelj Konzorcij cJntra». Odgovorni urednik Pr. Bron'"-Ti«k Delniške tiskarne, d. d v Ljubliml. Uite dneunik .liro"! pf, Ljiidevil Pivko: i Šifrirana pisma jo vpra-f?l. (Cosa da nulla austriaca.> (Torej kaj?> ,-Mascalzonil> (lorovi). .Oni, ki so sestavili letak.» ^Marmafl^li je siknil Žagar, ki je rad dostavljal svoje psovke, kadar je kdo psoval. (Marmaglia! Canaglia! Oente scal-ea!> je dodal major Germano, dasi re do tedaj ni zanimal za našo razpravo. Večerjal je, mlaskal z jezikom in si nalival črnino. Ko je slišal naše Iceoke izraze, ja takoj vedel, da im;.. o Avstrijake v mislih in je ču-|i potrebo, dn se nar.i pridruži. Sedeč na sredi med skupinama oficirjev 'ri dolgi mizi je pomaknil stol bliže k nam. Cdložil Je servieto, vidignll kupico in trčil z nami. Polli (D.R.U.P.) folliji sem naprosil, naj ml prepiše letak, da si ga shranim kot zanimivost. Obljubil sem mu, da ga nikomur ne pokažem. bajo ni dovolj poučila, kaj mu je storiti in kako se mora javiti Avstrijcem. — O St. pravi letak, da je moral umreti*, bil je (sovražnik* ali legijonar, katerega so Avstrijci po vojnem zakonu morali obesiti. Ta dva so Avstrijci ujeli, ostalih udeležencev letak ne omenja. Glavna uganka je Šmarda. Več novih avstrijskih ujetnikov je v zadnjih tednih poročalo, da so bili še v odseku pri Rivi, ko so obesili v S. Alessandro dva čehoslovaka-legiio-narja. Drugih pn niso ujeli ko Štorcna in Smardo. O Jerabku pravijo, da so ga ustrelili v vodi. Letak pa ne govori o smrti dveh ali treh legijonarjev, temveč samo o fitorchovi smrti. Mi v Italiji smo živeli v trdnem prepričanju, da so mrtvi vsi, Jerabek, Štorch in fimarda. Letak pa govori III. ie vaše zaupanje preveliko. Takim ljudem bi morali dati nekaj mesecev prilike, da se v taboru duševno raz- namen določeno mesto Foligno v Umbriji kol koncentracijski tabor, inače. Kaj je torej s Smardo? Saj ni mogoče, da bi se bil v legiji zatajeval med legijonarje elemente, ki so pred in se hlinil kot sovražnik Avstrije, v kratkim služili v sovražni vojski. Tu srcu bi pa bil vchun, avstrijski pla- pri nas ima češkoslovaški izvidniški čanec! — Prepričan sem, da je oddelek dva oficirja, podporočnika je pa zložil svoja pisma in jih vtaknil; mrlev. Avstrijska hijena govori iz Junga in Mikulika, ki sta pred 10 v žep. j letaka, ki hoče izrabiti ime nedolž- dnevi dezertirala iz Avstrije in ki O drupu i' bilo več govora. Hvalili nega in nesrečnega legijonarja, da bij vršita že danes aktivno službo v lepilni" r.iojorjcve konje, kar je majorja namelala blata na legijonarje vobče, jonnrskem oddelku. Eden izmed nji- da bi jih diskreditirala pred an-jju jo že zopet na fronti, na Tonal-tanto ... I skeni prelazu. — Po mojem mnenju Drugo jutro, 1. avgusta, sva se odpeljala ob 10. uri s Kumrom v Bresclo. Iz pisarne vojaškega poveljstva v Bresci sva se javila telefonično po- . ročniku Kovačiču, kl je svetoval, naj kjer bi moral vsak legijonar prede- se pripeljeva takoj s tramvajem k'1"" ":------- njemu v Mompiano, kjer naju čaka obed. Popoldne sem spremil Kumra. da ga predstavim pri nekaterih ilalijau-skik poveljstvih VII. armade, ki so se anhnjala v vili Guinerl v Mom-pianu. Podpolkovnik Vecchiarelli, major De Giorgis, kapitan Chiaratti lu kapitan Archel so mi bili dobri znanci. Poročnika Kovačiča in njegovo vzorno disciplinirano četo so hvalili vsi brez izjeme. Major De Giorgis si je pa dovolil nepotrebno vprašanje, ali je bil moj podporočnik že na fronti in ali je zanesljiv oficir. Spomnil sem se veronskega cdru-pa> in alpinskega polkovnika Mar-ohettija. Dirnilo me je vprašanje, ki je vzbudilo slutnjo v meni, da je tudi Iukaj nekdo izpodkopal v zadnjih dneh ugled slovanskim dobrovoljcem. cVerjemile, gospod major, da poznamo svoje oficirje. Preveč bi riski-rali, ako bi postavili na važno samostojno mesto človeka, v kojega bi ne imeli popolnega zaupanja?* Sedli smo v široke usnjene naslanjače v sprejemnici podpolkovnika Vecchiarellija. Navezal sem na majorjevo opazko z vprašanjem: (Gospoda, ali ste slišali morebiti o kakem slučaju nezanesljivosti ljudi iz slovanskih legijonarskih oddelkov?* !>Rd dobrovoljco. To so podporočniki lilo 0 polnoči smo se razšli. P« . čeških oficirjev. Slišal sem o dotičnih oficirjih. Služila sta v I./8. bosanskem bataljonu in sta dezertirala skupno s tremi jugo-slovenskiml oficirji s katerimi sem že govoril. Gospoda, to so vam sami fanatični mladi možje, kl so zahtevali, jedva prlšedši v Italijo, naj jih takoj uvrstijo med legijonarje. Znane so mi ludi podrobnosti njihovega odhoda iz Avstrije. Dušo naših ljudi so odkrivajo najpopolneje v borbi na fronti. Ni jih mnogo, ki kažejo plemenite duševne lastnosti takoj po prihodu iz Avstrije. Kdor je v prvem trenotku pripravljen žrtvovati svoje življenje za svobodo naroda in se odroka večmesečnemu odmoru, kojega bi lahko užival v ozadju, tistega častim kot možatega, energičnega borca. — Na drugi slraui bi se zdelo meni nezmiselno, ako bi smatral slovanskega človeka za tako pokvarjenega avstrijskega plačanca, ki bi dezertiral iz Avstrije s posebno nalogo, da bi se priglasil v legijo in si ogledni njeno uredbe na fronti, potem pa se vrnil ob ugodni priložnosti zopet v Avstrijo. Za take službe Avstrija Slovanov ne more porabiti. — V splošnem res ne smemo odobravati prakse, da bi tujega človeka kar na fronti preoblekli in ga — makar na njegovo zahtevo — uporabili. O imenovanih dveh Cehoslovakih sem pa prepričan, da ju žene narodni idealizem v borbo zoper Avstrijo in mislim, da lahko izborno uporabita svoje lokalno znanje o nasprotnem sektorju. Saj je skunina teh dezertorjev že dosegla krasen us^eh. Osem Bošnjakov jo prišlo za njimi in njihov avstrijski bataljon je sedaj za ' elu2bo ua fronti nesposoben. Preden Avstrijci disciplinirajo ta bataljon in ga obnove, preteče več mesecev. — Gospoda, to so uspehi!* *Kdo je vas informiral?* se je čudil Čurič, Popadio in Fedel. A nisem mogol drugače, ker nimam doslej posebnega koncentracijskega vežbnlišča, kakor ga imajo Cehoslovaki v Fo-lignu. A kmalu ga dobim tudi jaz.> t K je?* z Lamelen-kuplungu, 3 premenje-valne brzine, v zelo dobrem atnnu, se proda zn ceno 12.000 Din. Josip j Grašič v i-tuju. 8386' Gospodično zadnjo, največjo m.d Štirimi, v ponedeljek proU 5. oa Večni poti, protilm za naalov rod ..Popolna tajnoat" na upravo ..Jutra". 8511 Stnižnica za kelezo, eposolina za atru-JenJe nad 15 ni dolžine, i-e l proda. — Ponudbe ped filfro ..Stružnica" na upr. .Jutru'. 8551 Najboljša kolesa^ { Dopisovati želita I iva mlada soanoda (obrtni, i ka) z gor.podlčno tz hollSe ! hfeo v atnroatl 17-19 let. — PrednoJ-t Imajo Izučcna Šivilje. Resne ponudbe a sliko na upr. ,,Jutra" po.1 Rlfro ..Dobra, lepa, IzuOena Šivilja". 8515 Oamstte in Mliške slamnike v veliki izberi nudim po nizkih eenuh. Prevzamem tudi vsa popravila. IVI Inka Horvat modistka (554/a Ljubljana, Stari trg 31. Pisalna miza popolnoma novn, se proda ca polovično reno ua Poljan.kl cesll it. 58, 8486 Strojepiska možna perfektne italljan- ike porespondence, so takoj »prejme za' Beograd. OBebne ronudbe od J2.-14. do 20. t. m. pri vratarju hotela Union 8493 Pevka Krojaški pomočnik dober delavec, za vsako Ceno se proda: 1 nov dlvan, dva potovalna kovčka, 2 kopirni fiskalni* delo. ISče službe. Č eni čile ci, X malg .Igmoreznloa, Z ponudbe prosi na upravo kublnjnkl balančnl tobtnlcl, " pod ,,Zanesljiv 5". 1 mlln 11 gvlrc«. 4 nove 8502 kropllnlce, 1 brusilna naprava z 2 brusoma. 1 rezervo- ,, Jutra" primeren za klparako de lav. nlco v mestu ali periferiji llče. Popravim sam. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Delavnica 24". 8458 Šivalne stroje, vsakovrstne atenske io žepne ure ter budilke, kakor tudi kolesne plnEče, zračnice ter vse dota koles, kupite nr.Jcenele v trgovini M. Plevel v Preski _ , , _ „ , pri Medvodah. 8549 Zamenja se stanovanje ------------- dveh sob, kuhinje in prlti- „ , I klin, zračno In svetlo, na sliko na" upravo „Jutra" pod Hrastove prage 1 periferiji, za ravnotako. če ,,60BQ". 8436 ozkotirne, 1000 komadov — mogoča v aredlnl mcata. — . ' __ prodam. Ponndbn pod alfro Ponudbe pod ,.Nujno 1924' gigfTTe ..Takojšnja dobava 7322" na na upravo „Jutra". uprav« „Jutra". 8537 Gosnod s kapitalom star 48 let, a. želi oženiti t lepo gospo, kl Ima mogoče kako trgovino. — Ponudbe suho, dobre kvalitete, vihno, samo za ok«port zmotno blago, kupu jo vedno 182S a Guerrlno Msrcon. Trst Via 8an Angetaso 10. Obvezno oferte z naj-ni>jo ceno franko Postojna se lulresirajo na poniji naslov ali pa na Olov. Maroon, Straža (Dolonjsko). Cementni oddam po ugodni ceni, raili izpraznitve prostora za stavbo. Velike zaloge cevi vseh dimenzij, ploiie za tlak itd. — Tvornica cementnih izdelkov Jo(. Cihlaf, Vodovodna c. 1 Ljubljana 199tia Izšla je knjiga Dtiaie Mm Za priročno uporabo priredil M. Kostanjevem. Cena 10 Din s poštnino 11 Din. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi Ljubljana, Prešernova nI. 54 $439 49 let star mož k zdravo lo pridno Seno, 4 »II tudi začetnica z dobrim 2roinlk°d l,^' t!^""' "liran glasom, se ISče " orožnik, Izuften trgovec iJamako "kapelo'. " siavko ?'4".nl?>. tlasom ln leaom, RsSkaJ, kapelnlk, Poeta reetante. ar, 3 zračne sesalke za bl-clkelj, 150 ključavnic, kompletne Skrinjice vojaških novincev. Naalov pove uprava ,,Jutra". 8140 Kompletni stroji Deklica „„,,,. žo 6 let pri eni tvrdkl v OK« službi, po celi Sloveniji in . . , . , . 8536 v Uauatu dobro ioznan. želi leaenih tev- ---, službo kot oskrbnik, zastop- liarsklh žebljev, se proda, nik, potnik. nakupovalen »'"V _odd* cel" "varna 1 tlta. lesa aH drugih polj- 7 "»>««• Tovarna Je v obra-"»M« in nepokvarjen«, ee skih pridelkov, ali pa kot l.u ln. J«, vpeljana po celi 'Prejme za labka pomožna skladllčar. Cenj. dopisi se Jugoslaviji. Ponudbe Je po-«1». Kje, pove upr. „Jutra" prosijo na upravo , Jutra" "latl p°d ..Tovnrna na Alo-8469 pod „Vesten". 8504 m» Company, Ljubljana. _______________________________8005 Fino šiviljo "a aom, ISče za takoj .Tosl-Plna Golob, tovarna, V16 .>7. S462 Jabolka kupfm. Ponudbe pod ,,Sadje" na upravo „Jutra". 8480 Jel- Vsako množino Prazne sobe 1—< v pritličju ali I. nadstr. Din 10.000 posojila Iščem. Visoke obro- sredlnl mesta, b* iftčejo sa stl, absolutno varno. — Po pisarno. Ponudbe pod Slfro nudbe pod Slfro ,,Sigurno" ..Imperlal" na upr, ,,Jinraj upravo „Jutra". 84.15 Večja lesna industrija In parna žaga v Sloveniji, od sprejme aodelujočega, v lesni Leno stanovanje 2 sobama, 10 minut Eoetaje Medvode, se odda. — Ia ' ' ' atroki popolnoma Izvežbano-ga družabnika. Potrebni ka Pošteno dekle "«o 30 lat, kl razume vsaj '"kal kuhe, Jo ubogljiva ln marljivo, se sprejme k mali Mljčl družini takoj. Naslov Pov« uprava ,.Jutra". 8400 Dva prikrojevalca Oirojača) zmožna vsega kon-'Wljskega dela « dobrimi Jfterencatnf, sprejme takoj ™ I UO dn.flvn.l, UnnFaki-ll.kn Kovaški pomočnik I»urjen v Izdelovanju BekJr, motik in drub-«-a poljedelskega orodja, zeli mosta. — Ponudbe na '»^ravo „Jutra" pod „Fu2ina". 854S Ia trapistovski sir po 30 Dir kg franko poŠta ali ieleznlftka postaja, nudi Dor. Sbll, Kočevje. 797B bukovega, cmrekovega, fiovega oglja, bukove deske, % ^iinC Naslov* p"oVe ^ aslov pove uprava „Jutra". ' ga dru 8255 pital 100 do 200.000 Din. — ---------I Ponudbe Je poslati pod alfro „ , , ,| ..Družabnik" na Aloma Com- Na hrano in stanovanje, pnny, Ljubljana. eooo se sprejmo gospod pri bolj---------—--- (Scblelfbolz), kupim. Cenj. ponudbe franko Postojna pod ..Takojšnjo plačilo" na upr. „Jutra". 8448 „ Jutra" 849(1 Tapetn čl?a Pran Jacier klavnica — Ljubiiana, Kolodvorska ulica 27 = so pripoto6a sla«, občinstvu za vsa v lo s roko spada-Ja6« del • kakor izdelava KLUBOVIH GARNITUR. DIVANOV 0T0M»N0V, vseli vrst 2IMNI0, naprava OKENSKIH Z»-ŠTOROV to ŽALUZU ZIMA vseh visi vedno v zalogi. Cena konkurunčne. Uradnik z večletno prakso, zmožen slovenske ln nemSke kore-i spondence ter strojepisja, ISče aluibo. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod Slfro ..LJubljana". 8528 Wanderer avto moderno opremljen, v prvo* vratnem stanju, Bt po ugodni cen! proda. Posredovalcem provizija. Naslov pov« uprava „Jutra". 7817 ______ I Po znižanih cenah Prodajalka prodaja radi preselitve trgovina Marij« Rogelj, Vcverlčne polhov« kože ln od vze drugo divjačine, kupuj« za Inozemstvo v vsaki množini D. Zdravlč. trg. uanja. Ljubljana, Sv. Florijana ulica 0. 439 Mesečno sobo tSčo samec. OonJ. ponudbe na upr. „Jutra" pod Slfro „Soba". Lepa ae odda. mesečna Naslov Pridni žiti se želi iTimemu In solidnemu podjetju s prlmornim kapitalom Inteligentna, energična, trgovako naobražana go*pa, kl govori več Jezikov. Po-8490 nudbe pod ..Doblo olireato-vanje" na upravo ,,Jutra". 3497 , soba povo upr. 8501 Sode kupim Mesečna soba ----------------------j______.,„. ........ Ljublja' Dtd!«Ld0S<"£ru meSane trg. stroke, atarejla "«■ Llngarfeva ulica Stev 4. fflfiL r- Derenda 4 Cie.. mo6 , večletnimi spričevali, V zalogi Ima razno aukno, Munijana. Osehue ponudbe pridna In zanesljiva, želi cajRe, kotenlno. zeflr, ezport-Buon.tr1!:. Ur.° T p",Vo",' Premeniti mesto, najraje v cvlllh za modroe« kovtre, bonska ceeta S. TT01 Ljubljano aH Maribor, sicer bf'o. rjavo za rjuhe, molko !u/unij'-u»rupr^r?ju.?.°" drobnarij«. "zVmako^Cpid Kostanjeva tanln. drva " ' ' 8586 laatno cano. Nobeden naj ne ponudite « navedbo cen« ta- vočjo množino, novo nll rabljene, vellkOHt od 100 do 700 kg In aleer la črne In pocinkane pločevine. NaJnIŽJ« ponudbe ln množino naj ««»poroči Francu Majdlču, trgov™ v Kranju. 7764 v sredini mosta, s< odda. -Naslov pove (lJutra". takoj uprnva 8505 Soba s telef. nancljavo v aredtnl mesta, se 1. maja odda. Naalov pove uprava , .Jutra", S506 Postrežnlca !®'»»a, poštena, ae ISČ« od 8. do pol 10. are tju- ;r,l. za takoj. Naslov pove "■•"■»a .,Jutra". 8510 Po?!eno dekle !«!« nekaj kuhe In htSnlh 'M. s« sprejmo s 1. ali 1B. ""Jem. Naslov pove uprava »Jutra". F 8513 IzkuKen strojnik kurjaC-klJučavnlčar, veS8 popravljanja, ISče stalnega na- zamudl ugodne prilike. Samo koj plačujotl tvrdkl Kupnlk, " " ---- Podplat do 80. aprila. 7011 Otroški voziček na visokih koteslb, lahek, za (Kraljevi vrelec), 8317 OtroSkl vo".i?ek uprava ..Jutra". Blaga'nlčarka f". •> a v a r n o. >• »prejme Pl»m«n« ponudb« pod ••Kavarniška blagajrtčarka" uoravo ..Jntra", »»2»1 finalno opravo zeln lepo. novo, moderno s palho, svetlo potit lrano. pro* dam pa salo nitki eenl radi pomanjkanja prostora. — Natlov pov« uprava „Juyerowa 71. Poštni prodal 129. Telefon 165. Informaoije brezplačno! SUŠ AK. MINA! Zs bi ž o roljo. nikar ns pozabi kupiti si jumper pri II Tam dobii: tolaon ium-per od Din Stv— u.iprej Svilen jumper po Piu 1H), -6U, 325, 410. F.umin ia opul bluze od Din 1M -.