Uto LXVL, $L 250 Ljubljana, Dla L- lana;* tmfc dan popoldne, lanemil aedei]e ts prosilke. — Znserat* do 80 peUt a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.60, od 100 do 300 vrst 4 Din 3.—, Teč j i inseratl petit vrata Din 4.—. Popust po dogovoru, lnaeratnj davek posebej. — >Slovenald Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, sa tnosemstvo Dm 26.—. Rokopisi se ne liaeajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VNIdTVO LJUBLJANA, Knafljeva ollca St. 5 Telefon št, 3122, 3123, 3124, 3126 m Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska osuta, telefon it. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva uMca l. telefon sU ofi, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon SL 190 — JESENICE, Ob kolodvoru ML Račun pri postnem čekovnem zarodu v Ljubljani it. 10.861. SMEU NAČRTI ROOSEVELTA Rooseveltov finančni strokovnjak napoveduje uvedbo državnega komunizma, ako bodo ostali dosedanji poizkusi za obnovo ameriškega gospodarstva brezuspešni — Ameriški manever proti francoskemu franku \\ ashington, 2. novembra, r. Ogrom- I no senzacijo "m pravo zaprepaščenje v finančnih in gospodarskih krogih je izzval članek, ki ga je objavil v ameriških listih gospodarski strokovnjak Perl, ki je eden izmed najožjih gospodarskih svetovalcev predsednika Ro-osevelta. V svoiem Članku naglasa Peil. da bo predsednik Roosevelt. če njegovi sedanji ukrepi za obnovo in noži vi je-n}e ameriškega gospodarstva ne bodo rodili pričakovanih in zaželjeniii uspehov, uvedel neke vrste državni komunizem. V tem primeru bodo morala iz-gmiti vsa zasebna podjetja, a vsak ameriški državljan bo dobil letno kot reden dohodek oo 5000 dolarjev. V onih krogih, v katerih presojajo položaj mirneje, ne verujejo, da bi itnei Roosevelt teke usodne načrte, kakor trdi Perl, vendar pa je ta članek povečal razburjenje in negotovost, ki vlada v Ameriki. Finančno ministrstvo odločno demantira vesti, da bi bila vlada že začela kupovati zlato, dodaja pa, da se bo to zgodilo v najkraćem času. čim bodo končane priprave hi izvedena potrebna organizacija. Ameriški finančni prvak Jones se ic včeraj sestal s predsednikom Roosevei-tom in je po tem sestanku izjavil novinarjem, da se bo že v nekaj dneh pričelo s kupovanjem zlata v inozemstvu. Amerika ne bo kupovala zlata samo v Evropi, marveč tudi v Afriki in Aziji. Kupovanje zlata ne bo tajno, marveč bo finančno ministrstvo vsak teden objavilo stanje zlatega zaklada državne blagajne. Predsednik Roosevelt hoče na ta način dvigniti cene zlata. »New York Times« ostro kritizirajo gospodarsko politiko Roosevelta in pri tem naglašajo sedanje težkoce, ki so nastale zaradi tarifnega sistema, uvedenega zaradi regionalnih podpor ameriškemu gospodarstvu. Ta sistem le no-stal sedal docela nemocoč. ker onemogoča tudi vsaka uspešna nogaiania z drugimi državami v svrho sklenitve no v'h trgovinskih oogodb. \a drugi strani pa se vedno boli manjša odpor proti Rooseveltov! eo-spodarski reorganizaciji. Kakor poročajo ltsti. se je sedaj ndal tudi Ford. i.i *fk n^idpl; Vhibovpl Tnrli v ForrfovMi tvornicah bo od 7. novembra dalje uveden skrajšani delovni čas ki zvišane mezde v smislu določb NIRA. Pariz, 2. novembra, r. Finančni svetovalci francoske Narode banke kategorično izjavljajo, da Rooseveltov manever s kupovanjem zlata na evropskem trgu nikakor ne more kompromitirati solidnosti francoskega franka. Ameriški manever lahko doseže k večjemu 10 milijard frankov, dočim iznaša francoska valutna masa 10.1 milijarde irankov. od čegar je okrog 95 milijard narodnega premoženja. Zaradi tega nobena spekulacija ne more izpodkopa-ti stabilnosti franka aii ga razvrednotiti. Tudi če bi prišlo do neverjetne situacije, da bi se cirkulacija denarja znižala od 100 na °0 milijard, bi francoska zlata podlaca iznašala še vedno štjenimi balkanskimi državami za dobo desetih let. Ti pakti bi se poznete na skupni konferenci pretvoriti v enoten balkanski pakt o nenapadanju rn nevtralnosti. Kol pro-tauslugo bi se štiri balkanske države, to so Rumunrja, Jsigooslavitja, Turčija in Grčija obvezale, da izpomajo svoje obveznosti do Bolgarije v smislu ne-uillske mirovne pogodbe m to prav tako v roku desetih tet. Po mnenju g. Titulesca bi tak balkanski pakt aa vedno jamčil vse interese balkanskih držav, Bolgarski državniki so zavzeli stališča da bi morale poprej, p redno bi ISoigu-rija sklemila tako pogodbo, ostale države izpolniti napram njej svoje obveznosti. Razprava o tem je bila zeio živan-na, do pozitivnih sklepov pa ni prišij. Sklenjeno je bilo samo to, da se bo vršil še eden sestanek obeh suverenov v navzočnosti odgovornih ministrov. Rumunaja, Jugoslavija in Bolgarija so pristale na ta sestanek in ni izključeno, da se ga bodo udeležili tudi zastopniki Turčije in Gr&ije. Bolgarija pa ie s svoje strani naglasila željo, da bi se najprvo uredili politični in gospodarski odnošaji med Bolgarijo in njenimi sosedi ter da se končno rešijo vsa še odprta vprašanja. Rumunski ministrski predsednik Voevod in zunanji ..linister Tiituiescu sta sprejela ta bolgarski predlog ter sta povabila bolgarske državnike na razgovor v Bukarešto. Uradno se potrjujejo vesti, da je bil pri tej pritok! dogovorjen tudi obisk kralja Borisa v Snnaji, kjer se bodo ob enem sestali tudi rumunski in bolgarski držav-miki. da nadaljujejo te razgovore. Ta posel se bo vršil po vsej priliki med 7. in 15. januarjem prihodnjega leta. Protifašisti ob enajsti obletnici fašizma kaJijarrski p*fb*c4st prfe*4»#}e skorajšnji konec fašistične vladavine ▼ Kaftfi in JI itaoovedhrje gospodarski zlom Pariz, 2. aOPMBl—k r. >Er« TfouveHe« objavlja uvodnik izpod peresa znanega italijanskega publicista Artura Labriola, v katerem naglasa, da fašistična vlada in fašistična stranka ▼ Italiji s karnevalskimi svečanostmi slavita enajsto obletnico fašističnega ponoda na Rim Rim je osvojila oborožena stranka, ki je izkoristila okoi nos t, da je bila vsa drtava predhodno terorizirana ter je na ta način postala oborožena stranka gospodar države. Dalje naglasa Labriola: Enajsta obletnica fašizma se proslavlja v izčrpani in osiromašeni državi. Povsod vlada brezposelnost. Industrija in trgovina se nahajata v stanju popolnega umiranja, v najsiromašnejsih pokrajinah države vlada glad. Enajsta obletnica fašizma predstavlja dejansko proslavo bankrota. Ta bankrot naj prikrijejo pustne veselice in svečanosti, ki jih prireja fašizem. Toda vse to ne bo moglo prikriti resnice in prevaliti Italijanov. Sedaj že ves narod uvideva v pravi luči vso antinaciojnalnost fašizma. Italijanske narodne sile so danes postavljene pred samo eden problem: kako zrušiti HMmmn, Ta praktičen zziačaj. Fasirem je, o tem ni ve* dvoma, nevaren neprijatelj naroda. Italiji moadB nikdar v vsej njeni zgodovini m grozila tako velika in smrtna nevarnost, kakor ji grozi sedaj. Toda presenečenja so ie nekak stalen pridevek italijanske zgodovine in to nam daje nado, da tudi fašizem bo mogpel docela uničiti Tt&!i>?. Svetovna konferenca za Žide London, 2. novembra. AA. Včeraj se ?e sestala v Londonu svetovna konferenca za podpiranje Židov iz Nemčije Konferenca je Izvolila izvrševalni odbor, ki bo stalno zasedal v Londonu. Njegova naloga bo tudi, da sodeluje s komi&arijatom za nemške begunce pod okriljem Društva narodov v ženevi. Dalje je konferenca sklenila, naprositi Veliko Britsmijo, naj imenuje Ce-cila kot svojega zastopnika v posvetovalni odbor, ki bo podpiral visokega komisarja Dnrttv* narodov aa nemika bapnea. Rumunski prestolonaslednik v Beogradu Beograd, 2. novembra r. Včeraj je na povratku iz Švice prispel v Beograd rumunski prestolonaslednik princ Mihajlo, veliki vojvoda Alba Julije. Na postaji v Beogradu ga je pričakovala Nj. V. kraljica ter rumunski poslanjk z osobje.m poslaništva. Rumunski rresfrolonaslednik bo ostal v Beogradu nekaj dni kot gost naše kra-jevske dvojice. Zmaga laburistov pri občinskih volitvah London, 2 novembra. AA. Včeraj so se vršile v Veliki Britaniji nadomestne volitve v nad 300 občinah. Po prvih izidih sodeč je odnesla delavska stranka povsod veliko zmago Delavska stranka je pridobila po več sedežev skoro v vseh občinah, kjer so bile volitve. Vendar pa ti še ne zadoščajo za dalekosežnejše izpremembe v sedanji sestavi dotičnih občinskih svetov Po dozdaj objavljenih izidih so dobili: konservativci 6 sedežev (izgubili 106). liberalna stranka 5 (izgubila 31), delavska stranka 172 (ijgubila 5), neodvisna delavska stranka 10 (izgubila 51). Med poraženimi konservativnimi kandidati sta tudi dva poslanca spodnje zbornice. Mari 1 a Jeritza v LJubljani Ljubljana, 2. novembra. Danes ob 16. zapoje prvič v Ljubljani znamenita dunajska operna pevka ter primadona Metropolitan opere v New Yorku Marija Jeritza. Poje v naslovni vlogi filma »Velika kneginja Aleksandra«. To je prvo njeno fil msko delo. Doslej so ljudje slišali to znamenito pevko samo na svetovnih odrih. Nedavno se je pa odločila nastopiti v filmu, ki je bil zasnovan nalašč za njo. To je prva velika filmska vloga. ki jo zaseda ženska kot pevka svetovnega slovesa. V tem delu nastopajo poleg nje še ves ansambel dunajske drž. opere z vsem orkestrom V delu nastopajo Paul Hartmann. Leo Sle-zak. Szoke Szakall in Johannes Ricmann. Z »Veliko knjeginjo Aleksandro« je postala umetnost Marije Jeritze dostopna vsem, ki ljubijo lepo petje. Pela bo par arij iz »Aide* ter nekaj Leharjevih skladb. V delu prevladuje Leharjeva glasba. Dejanje se vrši v Petrogradu in Parizu. Vsi posnetki so naravni, kakor je naraven nastop dunajske dr opere s celokupnim ansamblom. Filmska snov je zajeta iz revolucije v Rusiji in beg velike kneginje Aleksandrove pred boljševiki. Delo je prava senzacija in je remek delo na polju glasbe in igre. Reservirajte si vstopnice pri blagajni kina Matice. Sorzna ooročiSa. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: >~nsterdam 2307.63_2318.99, Berlin 1362.91 *U73.71, Bruselj 797.74 do 801.68. Curih 1108.35_1113.85, London 178.19—179.79. Newyork 3686._053714.31, Pariz 223.85_224.97, Praga 169.90_170.76, Trst 300.68_303.08 (premija 28.5%). Avstrijski iilme; t privatnom klirmgu 8J0. Konec spora med Berlinom in Dunajem? Optimistična izjava avstrijskega narodnosocialistične-ga voditelja, ki prerokuje skorajšnji preokret Dunaj, 2. novembra, r. Eden Izmed bivših prvakov narodnosoclallstinega pokreta v Avstriji, odvetnik dr. VValter Riehl, Je v razgovoru x novinarji izrazil upanje, da bo kmalu prišlo do temeljite izpremembe v odnoftajih med Avstrijo in Nemčijo ter da bo na mesto sedanjega sovraštva prišlo do tesnega sodelovanja in prijateljstva. — »Reichspost«, organ Dollfcssove vlade, komentira to Izjavo in naglasa, da dr. Riehl sedaj sicer ne zavzema v narodnoaociall-stičnem pokretu prejšnjega vodilnega mesta, da pa ima vendar odlične zveze z berlinskimi krogi. Zato njegove Izjave ne morejo biti brez pomena ln sklepa, da imajo te optimistične izjave dr. Riehla svoj izvor v Beslinu. Iz pisanja lista se da sklepati, da bi avstrijska vlada likvidacijo sedanjega spora toplo pozdravila. Druga občinska seja v Kranju Razni predlogi. - Volitve 10 občinskih odsekov hi upravnega odbora Mestne hranrlrrlce Kranj, 1. novembra. Včeraj popoldne ie župan g. Pire Ciril otvori'1 drugo sejo novoizvoljenega občanskega odbora, pozdravil sreskega načelnika dr. Ogrina, navedel, da je vloži! g. Jeglič na upravno sodišče pritožbo radi obč. volitev, da sta vložena dva nujna predloga dr. Dolarja, da delegira me*stna občina svojega zastopnika v od'bor društva »&o'a in dom« in g. Završnika, da se izvoli na tej seji poleg nove uprave Mestne hranilnice toda nov njen pravni konzuient. Nujnost obeh predlogov je bila priznana. Poročilo občinske uiprave glede nakupa Suhadoini-kovega zemlj-išča za kopališče jc podal njen član g: Tajnik, ki je po preči tanj u dr. Su-hadolnikovega pisma in odgovora nanj predlagal, da občinski odbor sprejme nro-dajne pogoje dr. Suhadolni;ka, da se kupita obe parceli za 140.000 Din v večih obrokih, katerega prvi naj se plača 13. t. m„ toda brez vseh pridržkov kupne pogodbe. Predlog g. Tajnika jo bil sprejet V krajevni šolski odbor so bili itzvoljeni na predlog g. Mayrja poleg g. župana še gg. Tajnik, Za-vršnik, Sire, dr. Sajovic, Kern. V o»brtno nadaljevalno šolo je bil izvoliem na predlog ing. Grosa g. Majnik. Nato so se vršile volitve v deset občinskih odsekov in so bil', na predlog g. Ma-yrja izvoljeni za načelnrfta finančnega odseka g. Tajniik m še gg. Mayr, Berjak, ing. Gros, Kern, Košniik, Fock; za načelnika tržnega odseka g. Bezjak in gg. Čolnar, Cn-gelman, Rebolj, Krt. KošnOk, dr. Šemrov; za načelnika U'božnega odseka g. Rebolj in gg. Jereb, Jakofčič, Engelman, Feifar, rste-nič, Kumer; za načelnika policijskega o. g. Mayr in g-g. Prah, Jakofčič, Rebolj, Fejfar. Krt. dr. Šemrov; za načelnika gradbenega o. g. Bezjak in gg. ing. Gros, Mavr, Kosmič, Majnifc. Porenta, Focfr; za načelnika obrtnega o. g. Kern in gg. Majnik, Rebolj. Cofoiar, ZavrSniik, Prah, Fock; za načelnika kopališkega o. g. KoSnflc in gg. Bezjak, Mavr, Uroš, Završni!k, Majnik, dr. Somrov; za načelnika ljudsko šolskega o. g. Prah in gg. Bezjak, dr. Dolar, ZavrJnik, Jereb, Jakofčič, dr. Šemrov; za načelnika odseka za razsvetljavo ki vodovod g. ing. Gros m gg. Tajnik. Cokiar, Krt. Ke»rn, Bngelman. Pock in za nače-lmka zdravstveno socialnega o. g. dr. Dolar in gg. Jarefo, Porenta. Prah. Završn'k, Istenič, Kumer. — Po volitvah i>red'laga dir. Košnik, da se It sedaj pooblasti kopalšfri odsek, da pritegne po-:eg arh. VurnHka še ing. Subica. Sprejme se ing. Grosov posredov ni predlog, da sme kopališki odsek po s\oji uvidevnosti izbrati enega, ki bo najbolj prlikladen, da se rmi poveri izdelava idejne skice Ba kronal išče. Sledile so volitve upravnega odbora Mestne hranilnice in so bil; izvo+jeni na predlog dr. Do'ar;a gg. Adamič, Bezjak, *r. Crobath, tlolzhaker, Mavr, Majdič J., Pfcrc, Prah, Sire, Tajn-ik, Kristan in g. Fock. Nato je podal dir. KoŠnik kratko poročilo o delovanju D'jaške kuhinje, ki je bilo odobreno, in pred+a?ail. da s& izreče najbolj zas-iužđiermi članu te ustanove dr. Dolarju priznanje in zahvala, kar *o navzoči soglasno odobrili. Na predlog ing. Grosa so •bili v odbor Dij. kuhinje izvoljeni gg. Koš-nOk, Čolnar in Tajnik in za pregledovale« računov gg. Prah in Tajnik. — Na nujen predlog d»r. Dolarja j« bfl v društvo »šola in dom« kot zastopnik mestne občino izrvo-Ijen g. Prah. Končno je bil sprejet nujni oredlog g. Završnika. da se razreši kot pravni konzuient Mestne hranilnice dr. Sa-bothy Beno !n da se izpolni to mesto z dr. Sajovicem Stankom. G. župan Ciril Pire i o zaključi! sejo, ki je potekal« nadvse harmonično in ki je pokazala dooro volio večine sodelovati vsestransko s soglasjem in pritegnitvijo manj-Shie Požar na Hujah pri Kranju Po nesreči je nastal požar pri posestniku Janezu Grašiču. - Škoda znaša 26.000 Din Kranj, 2. novembra. Ze dolgo ni gorelo v neposredni bližin Kranja.. Včerajšnji praznik vseh »vetih je bil posvečen spominu mrtvih in množice so ves dan hitele na pokopališče, ki je bilo vse v cvetju in lučkah. Najlepše pa je bilo proti večeru, ko je na mestnem pokopališču in onem na Rupi kar žarelo lu6k in SO se v ozadju svetlikale od lune ožarjene 8 snegom pokrite gore. Okoli 20. ure zvečer pa je pričela tuliti sirena tovarne Semperit in po mestu se je razlegal klic: Na Hujah gori! Na nasprotni levi strani Kokre, streljaj od mesta, je zažarelo nebo. Ljudje so drli po stopnicah v Dol in čez brv na Huje, večina pa po cesti čez nw»t. a le malo takin. da bi pomagali, največ iz radovednosti. Gorelo je prf posestniku in trgovcu z živino g. Gra-šiču Janezu, po domače Božiču, nn sicer se je najprej vnela šupa. nato še pod in hlev. ki je hil pod njima. Kasneje se je vnel in zgorel še mal svinjak in v veliki nevarnosti je bilo veliko stanovanjsko poslopje, ki ima na sprednji, to je oni strani, kjer je stalo goreče gostoodarsko poslopje, lesen hodnik, fn ker je pihal močan severozapa^nik, je bila nevarnost, da pogon* vsa vas. ker stoje h'še tesno druga ob dru^i. Le hitri intervenciji gasilcev s Primskovega, Kranja in Stražišča, ki so bili v 10 minutah na kraju požara, se je zahvaliti, da se ie osen i loka-liziral in da je pogorelo le gospodarsko poslopje g. Grašiča. Poleg šupe. poda. delno hleva, pristrešja za orodje in svinjaka je zgorelo okrog 1500 kg slame m sena, štirje vozovi stelje, slamoreznica, pTece'jsen kup drv in žaganja in na stanovanjskem poslopju so popokale vse šipe. tako da trpi posestnik Grašič 30.000 Din škode, ki pa je deloma krita z zavarovalnino. Pogorelec je bil namreč zavarovan za 15.000 Din pri ' i mmmnmhd draJbi »JugosUmja« za gospodarsko poslopje in posebej za 1000 Din za svinjak in za 1000 Din za aiamorez-nico. Živino, in sicer štiri krave fa prašiče, vozove in drugo gospodarsko orodje pa bo rešili iz plamenov. Ker stoji hiša g. Grašača na bregu pod cerkvijo in je le par a*o korakov oddaljena od Kokre, je bilo vode ▼ izobilju m dve motorni briegalni iz Kranja in Straži&ča sta črpali t*k pod mostom take curke vode, da je bil ogenj — gospodarsko poslooje se pač ni dalo več reSi'ti — v pičlih dveh urah popolnoma pogaden. In senzacij željni gledalci, ki jih je bilo toliko, da so imeli orožniki pri vzdrževanju reda polne roke dela, so prišli menda na »voj račun. Vse pohval« so pa poleg vrlih gaail-cev vredni oni, ki so pomagali reSevatri živino m gospodarsko orodje iz gorečega poslopja. Požar je nastal po nesreći. Mak) pred osmo uro, ko je dekla v hlevu še opravljala živino in so bili domači zbrani v haši, se je domači 201etni sin Tone, ki je hrom in spi v šupi, odpravljal spat. Da bi našel ležišče, si je svetil s svečo, katero je pa tako nerodno postavrl, da se je vnela slama, ki je bila naenkrat v plamenih, tako da se je hromeč še sam težko rešil rz ie goreče in močno zakajene šupe. Ker je bik) pač gospodarsko poslopje večinoma leseno ter polno slame in sena, ni čuda, da je bilo vse naenkrat v plamenih in da se ni dalo več rešiti. Tragično je zlasti to in kjer je tudi treba iskati vzrok nesreče, da j« vaa vas Huje elektrificirana in da ima tudi posestnik g. Grašič v hiši elektriko, da pa je ni imel v pogorelem gospodarskem poslopju; zato je motral rabiti njegov hromi sin svečo, ki je povzročila požar. Ta nesreča bi morala biti vsem ljudem na deželi resen opomin, naj ne hodni jo zvečer v lesene z gorljivimi stvarmi natrpane prostore * ne-za^srovanwni svetnkanu. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, dne 2. novembra IW» Me V 25U Dan« posvečen spominu mrtvih Ves dan so hodili včeraj ljudje na pokopališča, da počaste spomin umrlih svojcev Ljubljana, 2. novembra. Vse mesto je bko včeraj pod dojmom dneva, posvečenega mrtvim. Ulice so postale zgodaj živahne. Meščani niso zapustili mesta, čeprav vreme ni bilo najslabše. Le na obe pokopališči so romali ves dan. Dolgi sprevodi ljudi, ki so se pomikali proti Sv. Križu od rane ure, so se zgoščevali čedalje bolj. Popoldne je bila celo nevarna gneča na cestah v vzhodnem in severnem delu mesta, zlasti se, ker je bil na njih tudi izredno živahen vozni promet. Posebno za avtobuse je bil včeraj vroč dan. Kljub res velemestnemu prometu je šlo vse gladko ter v redu, kar je treba pripisati naši policiji, ki je vzorno vzdrževala red, kar ni bila malenkost. Izreden naval je bil pred Sv. Križ om, kjer so imeli stražniki mnogo dela, da so odvračali ljudi, ki so silili pod avtomobile, s ceste. Tudi na vseh cestnih križiščih v severovzhodnem delu mesta so skrbeli za red stražniki. Padlim šentpetrske župnije Ob istem času, ob 11., so se pa zbrale ljubljanske skupine bivše Zveze bojevnikov in mnogo občinstva ob spomeniku padlih šentpetrske župnije ob sentpetrski cerkvi. Ob 10.30 je bila maša za padle, nakar je duhovščina opravila molitve še ob spomeniku. Svečanosti so se oficijelno udeležili predsedniki krajevnih odborov bivše ZlB gg. L. Zupančič, Fr. Hlebš in I. Rozina, zastopana je bila tudi sreska organizacija Zveze vojnih dobrovoljcev s predsednikom Lorgerjem, dalje Udruženje rezervnih oficirjev, pododbor Ljubi iana, ki sta ga zastopala gg. TuTel in Primožič. Udruženje vojnih invalidov je pa zastopal a. Tome. V imenu vseh združenih skupin Zveze bivših bojevnikov je govoril g. Kozina. Poklon?! se je padlim tovarišem s prigodnima besedami, ki so pa razodevale resnično bolest, doživljeno čuvstvo do onih, ki so umirali v nesmiselni vojni. V imenu bojevniških skupin je položil pred spomenik krasen venec. Pri svečanosti so sodelovali združeni pevski zbori šentpetrske župnije. Zapeli so lepo. pretresljivo »Blagor mu« in -»Doberdob«. K tej svečanosti pride vsako leto izredno mnogo ljudi, kajti v Ljubljani je mnogo svojcev onih, ki so morali prezgodaj umreti zaradi blaznega svetovnega klanj«, spomenik ye pa samo eden in posvečen prav za prav le padlim iz šentpetrske župnije. Na starem pokopališču Popoldne se je mesto skoraj povsem izpraznilo. Vreme se ej toliko izboljšalo, da je lahko šel vsak z doma. Na novem pokopališču je bila celo cneča, čeprav je ta njrva mrtvih zelo razsežna. Tudi na starem pokopalrsču je bilo precej ljudi, a mnogi so se ga najbrž izogibali, ker je tako žalostno ter v resnici sramota *a mesto. Zadnji čas je, da nekaj ukrenemo s to strašno pu-Seo. Kaj čudni občutki se polaščajo človeka, ko zagleda v izpraznjenih grobnicah trhle krste. gnNe vence in drugo nesnago. Najmanj, kar bi človek pričakoval, je, da so grobnice povsem zasute. Grobov je bilo vseeno precej očiščenih. Na gomilah naših zaslužnih mož so položeni tudi venci. Zadnja leta je namreč začel skrbeti »Preporod« vt ,MPu§čeTie gomile naših slavnih mož. Nedvomno bi se na teh grobovih bohotil le plevel, če bi jih ne okrasili Preporodov-81. ker se nihče drugi ne zanima za nje. tfrugi narodi pa zidajo svojim velikim sinovom skupne gTobnice. Sv. Krištofa v trumah zapuščajo mrtvi, pa >e začei zbirati žive m si z,jdati večja dom. Dobrohotno je varuh mrtvih sfclenul odstopiti novo hižo svojima kolegoma Cl-,rrlu in Metodu, ki sta Lahko upravičeno vesela tako lepega dani. Nova cerkev je ie do vrha, a povsod je na njo sv. Krištof pritisnil svoje pečate Ln spomine na svojo dosedanjo shužbo, povsod je dosedanji gospodar vzidal na novo cerkev nagrobnike. Ni izibral ravno najlepših, ki bi Jih zaradi njih zgodovinske afc umetnostne vrednosti morali ohraniti, vendar pa upamo, da bo še zbral vsaj najvažnejše nagrobne spomenike in j»ih rešil propada in izgube. Pred letom smo lahko še čitali lepe nemške Prešernove verze rra belem mramorju. sedal so pa Prešernove besede z večino že pce-pereie m necvtljtve. Na Vodnikovem spomen rku n4 več vaze, tam ob srednja po* pa leži lep star spomen*c, prek>m*Jen na dvoje. Na spotfcifc poftovrci so vsesane besede: Moge atter Zel ten Zahn Unbeschadet nagen dran. Kamen to-rej govori, naj bi vsi čas" gtoda* brez. škode na mern, a prelomil se je ki k zavržen, kakor je Btomrjenih m savrtc-nm "rra mi r j aOe trckrrth sklepov in upov. Vse pokopališče sv. Krištofa je zavrženo in zapuščeno, kakor ta kamen v blatu. Na grobovih znanih mož so venci. Naša mladina iiz »Preporoda« jA je rjoložfla. Hvala jim! Jurčičev groto Je vet v lučkah in najbo-hrtfrielStti tortaaatemah. Narodna tiskarna Se ni pozabe svetega najslavnejšega ureo-sfflca. Mod poiomtteosrn gm»čev>em ji ty ki tam posekanimi cipresami leže stari kriti ki nagrobni kamni, »d ie na večlfc krstih podrt drugje je pa odrt da lufcnje zfjafc) v njem, kakor krvave rane. Sočutno se čez nje ovrje srebot s svo>frni volnennm belt-mi šopku Prasne grobnice odpirajo napol zasuta črna žreia, tam ob kraja je pa odbit ogal pioSee »a grobnici foi tiudtje z grozo gledajo na aapuJceno krsto. Tudi mestna občina >e potoftUa vence na grobove za-shfinih moi, posebno mnogo Dudi fc pa zbranih pri spomen&n Ressia in pri prsate*} ski probnset Lirikoma Cimpermanoma so ne*ne rake posvie grob z rožnimi daii-jami. Tam pod odri nove cerkve no več trave. temveC teče pot okrog novega *i-dovia. Orobovi so pobojenA 4n zravnani S posla na sredo te poti je pa nekdo popisi peska, poMtf natr» rr«w* v rjftfžsst t-veče... * gib prenesti k Sv. Križu. Poslavijajo se od njih, od grobov in tudi od pokopališča, da Je praznik se bolj turoben in žalosten. Za mrtvašnico se boči vteok nasip in sjva rlo-vica iz Ljubljanice kakor veletok lave požira dolino z grobovi — nova 40 m Široka cesta. Kmalu ne bo več pokopališča sv. Krištofa, a varuh j njegovi naj bodo usmiljeni z njim v njegovih zadnjih izdihi jajih ter naj gledajo na to, da obvarujejo vsaj kokkor tolnko pieteto, ki jim je bik) do-sedaj tako malo do nje. Za Sv. Krištofom je mrtvo pokopališče vojnih žrtev. Le en grob s kamenitim spomenikom je okrašen. Ob lesenih križih, ki se na njih ne morejo čitati več napfts:. gore na vsem pokopališču le 3 aM 4 male svečke. Pod nagnjenim nemim križem je nekdo položil na travo nagelj. Morda ga je položil v mislih na grob dragega tam v tujem neznanem svetu. Pri Sv. Križu tatca razkošna parada, tu pa pozabljenost n osameđost... Najlepše urejeno in najbolj svečano ie evangeljsko pokopališče. Kakor nekako poddvorje je pred vrstami grobov lep nasad poln cvetja. Poti so vse posute in vestno so obrezane zelene trat© ob njih. Uprava pokopališča je poskrbela, da so v*! grobovi brez izjeme okrašen* s cvetjem. Posebno se ljudje ustavljajo ob resnobnem spomeniku Antona Kristana, ki ga pokrivajo rdeči nageljni in gore rdeče sveče na njem. Naj bi varuhi katoliških pokopališč prišli pogledat tudi sem. Na Suhem bajerju Na suhem bajerju so padale nedolžne žrtve podivjane avstrijske soldateske. V 17 grobovih leže. a niso stale pozabljene. Vsako leto se jih spomnijo zavedni nacijo-naiisti iz šentjakobskega okraja, njim na čelu g. Kalin. Tudi letos so nacijonalisti okrasili grobove teh žrtev. Marljiva mladina z Grada je napravila lepe vence in šopke ter okrasila vse grobove. Včeraj ob 11. se je vršila na Suhem bajerju lepa spominska svečanost, ki ji je prisostvovalo več 9to ljudi, med njimi tudi senator dr. Valentin Rožič, prvi podstarosta Saveza SKJ En-gelbert, občinski svetnik g. Vrbinc z Barja, zastopnik rezervnih oficirjev Franc Kramer in drugi. Šentjakobski pevski zbor je najprej zapel žalostinko »Človek glej«, nato je pa šentjakobski župnik g. Janko Barle opravil molitve. Ljubka deklica Zupančičeva z Grada je deklamirala prigodno pesmico, pevci so pa zapeli še pretresljivo »Vigred se povrne« ter Prelovčevo »Oj, Doberdob, slovenskih fantov grob«. Molče in globoko ginjena je stala množica in ko so izzveneli zadnji akordi turobne žalostinke. se je v tihem spominu za nesrečne žrtve razšla. Na novem pokopališči1 Letalo je krožilo nad novim pokopališčem popoldne, ko so se zgrinjale množice ob velikem križu, kjer so ob 15. zapeli združeni pevski zbori Hubadove pevske župe pod pevovodjo Zorkom Prelovcem Vil-harjevo »Nagrobnico« in Prelovčevo »Zadnje slovo«. Na grobove žrtev našega civilnega letalstva so padali šopki iz letala. Tudi v tem je nekaj posebno dojemljivega, takšen poklon mrtvim je na svojstven način veličasten. Skoraj vsi grobovi so bili bogato okrašeni, povsod so plapolali plameni sveč in skoraj na vsakem grobu se je kdo tiho pogovarjal z dragim pokojnim. Pije-tetni čut je pri nas globoko zakoreninjen. Narejene žalosti ni bilo mnogo, marsikje si pa lahko videl tihe solze Vendar je pa bilo tudi nekaj povsem zapuščenih grobov, celo brez križev. Na nekaterih zapuščenih gomvlah so odmetavali ljudje papir in plevel. Po končanem obredu ob velikem križu so se množice zgrnile na vojaškem pokopališču okrog spomenika judenburških žrtev. Tik ob spomeniku so se zbrali številni zastopniki organizacij, za spomenikom je zavzela prostor železničarska godba »Sloga«, v ospredju pa pevci HPŽ. Komandanta divizije je zastopal podpolkovnik Radivoje-vič, svečanosti se je pa udeležil tudi komandant 16. artilj. polka polkovnik R. Jo-vanovič. UVI »ta zastopala predsednik oblastnega odbora M. Stefe in blagajnik Osana, organizacijo dobrovoljcev predsednik Lorger in odbornika E. Prinčič in Fab-jančič, URO tajnik Kramar, mestno občino Turel, Z-druženje četnikov Hrovatin. Straus. Jankovič in Škafer, vse štiri bojevniške skupine pa Zupančič, Hlebš, Rozina, Gom-bač in bivši funkcijonarji osrednjega odbora b.*TŠe Zveze bojevnikov. Zastopan je bil celo krajevni odbor boj .-vn'Ske skupine is Tržiča po tajniku Gilerju. Pred spomenik SO položili sikupen. venec združene bojevniške skupine, dobrovVjci, rezervni of:-cirji in četnillct in kot vsako leto je poklonila tudi letos mestna občina narodnim mučenikom krasen venec. Ob spomeniku je pa še ležalo mnogo cvetja, ki »o ga nosili tja ves d«m Ijiadje. Vsi vo>asld grobovi 90 biii lepo okrašeni, vendar se človek ne more otresti misli, da bi Ljubdjana motala Hneti doartojncjse vojaško pokopališče. Načrta veličastnega spomeniška padlim vojakom, ki ga je izdelal mojster Plečnik, ie nismo pozabili. 2a4no svečanost je otvoriia godba »Sloga« pod dirigentom H. Svetlom z reHgijoz-nim koralom, ki je zapustil globok do jem. Večno lepa ter pretresljiva je žalostinka »Vtgred«, če )o zapojo pevci tako dovršeno, kot jo je zbor HP2 Kot vselej je govoril ognjevito bivši kurat Bonač, ognjevito in iz srca. Mnogi se niso mogli ubraniti solz, ko je naslikal pretresljivo materino ljubezen, obsojajoč zločinsko vojno. Letos je prišla v Tržič z Dunaja stara mamica, da vidi kraj, kjer je umrl njen sin — sedanjo meščansko šolo, kjer je bila med vojna bolnica. 16 let je varčevala starka, da se je lahko končno pripeljala tako daleč. In ljubezen one matere, ki je šla iskat sinov grob ;tav;"^sko boti«?e! Našla ga lepega govora je še poglobila žalostinka, ki jo je zaigrala godba res (fcmaeno. Molitev je opravu bivši kurat Kogej xz St Vida, nakar so pevci zapeli »Doberdob«. Svečanost je zaključila godba. Kmalu potem se je začelo pokopališče prazniti, ker je že ugašala zarja. Ljudje so se ustavljali zlasti pred grobom pokojnega dr. Gregorja Žerjava, zasutim s krasnimi venci in šopki Kakor vsako leto so se »Preporodovci« tudi letos z lepimi venci spomnili narodnih voditeljev in buditeljev. Položili so na dr. Žerjavov grob lep venec, prav tako so se pa oddolžili rodi spominu nesrečnih trboveljskih žrtev Stanka Znidaršiča, Žarka Boltauzerja in Franceta Slajpaha. Grobovi teh žrtev, ki j padle v borbi za nacijonalno stvar, so bili zasuti x venci in cvetjem, ob njih pa so stali na častni straži ves dan trije člani Narodne odbrane. Pozabljen tudi ni ostal skupni grob največjega našega pisatelja Ivana Cankarja ter Ketteja in Murna; tuda na tem gTobu so ležali krasni venci. Na dr. Oražnovem grobu Z e make ostanke pokojnega pr\ ja staroste jugoslovanskega sokolstva br. ar. Ivana Oražna so nedavno prenesli iz rodbinske grobnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu, kjer je bila na novem delu takoj za zidom urejena nova grobnica. Spominu velikega dobrotnika in mecena se je včeraj dopoldne oddolžilo dijaštvo Oraž-novega doma, ki je priredilo ob grobu skromno komemoracijo. Akademik Jože Kosma t in se je v toplih besedah spominjal pokojnega dr. Oražna, orisal njegovo delo kot prvega sokolskega staroste, ki je bilo vedno v dobrobit, napredek in prospeh Jugoslavije. Dijaštvu je zapustil svoj dom. ki mu je v zatočišče. S tem plemenitim dejanjem si je postavil najlepši spomenik. Lepe pietetne svečanosti so se udeležili tudi v imenu zdravniške zbornice njen predsednik dr. Rus, dekan medicinske fakultete dr. Kanskv, starosta Lj'ubljanskega Sokola Kajzelj in upravitelj Oražnovega doma g. MajCen. Na grob pokojnega dr. Oražna so dijaki položili krasen šopek belih križan tem, prav tako pa tudi Savez SKJ. Sokol I. svojim pokojnim bratom Obširna sokolska dvorana na Taboru, kjer vlada sicer večer za večerom živahno vrvenje telovadnih oddelkov, je imela Včeraj popoldne lepo pijetetno svečanost. LTprava Sokola I. namreč vsako leto na praznik Vseh svetnikov prireja spominsko svečanost svojim umrlim sestram in bratom ter dobrotnikom sokolskega Tabora. V dvorani je vladala grobna tišina, s črnimi zavesami obdan oder, v sredini na visokem podstavku sokol-ptica z razprostrtimi krili in velik napis »Slava svetlemu spominu bratov in sester«, je napravil na številno članstvo in prijatelje Sokola I globok vtis. Nekaj minut po pol 14. so se oglasile nad črno okrašenim odrom fanfare društvene godbe, pod vodstvom br. Veri j a Švajgarja, ki so zaigrale mogočen žalni koral, nakar je imel član društvene uprave br. Ivan Prosenc, lep pijetetni spominski nagovor. Med drugim je dejal: »Sledeč dolžnosti, ki ga veže do pokojnih bratov in sester, prireja tudi danes Sokol I — Tabor v svoji veličastni stavbi, v dvorani šole in dela, trenutke spominov onim članicam, članom in vsem pripadnikom velike slovanske sokolske družine, posebej še onim, katerih življenje je bilo ožje zvezano z našim društvom, a spe sedaj ne-vzdramno spanje. Ni to samo naša dolžnost, to je tudi ona velika sokolska ljubezen, ki se ne ustavi pred mrtvaško jamo, temveč ima moč in veličino preko groba. Današnji dan je namenjen vsem tem dragim, da se jih spominjamo ter se zatopimo v razmišljanje in spomin na nje v ljubezni in s hvaležnostjo. Spominjamo se onih, ki so v delu za sokolsko in narodno življenje, za sokolsko misel in delo omahnili strti v naročje matere zemlje, ki jim je in je tudi nam dala življenje. Spominjamo se ob tej priliki idealistov-ustanoviteljev našega sokolstva in vseh onih borcev-junakov za svobodo zlato, ki so sicer morali pustiti življenje, a seme, ki so ga zasejali, je bilo plodonosno, rodilo je in rodi še vedno tako, da so njih dela nesmrtna. Spominjati pa se moramo tudi naših pokojnikov iz društva, lei so sejali in sadili semena ljubezni, enakosti, bratstva, zavesti, poguma in ponosa na sedanjem našem Taboru.« Brat Prosenc je potem naštel imena vseh pokojnikov, ki jih je smrt iztrgala iz taborske sokolske družine. Padli so m kakor njih predniki, ne vstanejo več, zapustili SO nas, a njih dela žive med nami. Na današnji dan jim kinčamo sveže gomile kot zunanji znak spoštovanja ljubezni in hvaležnosti. Pred našimi dušami vstajajo obrazi 12 skrivnosti večnosti in potapljamo se V spomine, ki prihajajo iz razmišljevanja. Vseh se spominjamo iz čiste ljubezni, zapustila so nas njih telesa, za gotovo dobo bodo iginile njih gomile, pozabljeno bo grobišče na katerem bo zrastlo in že raste novo Življenje, a oni sami bodo živeli v naših srcih. Spominjamo se jih s ono prezreno sokolsko ljubeznijo in v zavesti, da jim sledimo vsi — prav vsi — v kraj, kjer bo enakost najpopolnejša Le delo ustvarja nepozab-Ijenost! Mar in pokoj nj* dušam! Slsva njihovemu spominu! Pobožni slava-klioi so zao rili po dvorani, oglasne so se zopet fanfare z žalnim koralom, nakar je bila lepa pijetetna svečanost zaključena. Vsi udeleženci žalne slovesnosti so odšli potem na pokopališče k Sv. Križu počastit spomin svojih dragih._ — Registracija biciklov. Uprava policije v Ljubljani pozsva lastnika biciklov, ki niso prejeli prometom knjižic in evrd. tablic, naj se zglase na oni policijski stražnici, kjer so svojeceano vložili prijavo in plačali prijavno takso, kjer dobe prometne knjižica Evidenčne tablice dobe isto tam, potem ko bodo p"*letno takso pr —" • -------' •■ bodo r,<^'" 1 toniitj',1 ?s4At *e tr*»—.* tira- i ki bw >c pojiočii p.. ------ »raki ... - r r. " •*" • t 1 četna kameri Parsifal v naši operi LJubljana, 2. novembra. >2Hma je zbežala in potnlarl je tu. V soineu ae blestijo poljana, zdaj bitja vsako se radarje, posnema svojega Boga ln svoj mu spev poklanja. Hvmtežn* vsaka Mu je stvar, vse kar cvete in spet zamre, v veselju slavnostnem žari: reženj a praznik zdaj slavi.« Tako prepeva Gurnemanz v m. dej. — na veliki petek; v sredi aprila t. 1. za velikonočne praznike smo bili resnično ubrani za ta veličastni bimnus pomladanskega prerojenja, vstajanja in odrešenja iz zimskega mrtvila. Eno najbolj impozantnih., tehtno kvalitetnih predstav smo takrat uživali, v natlačeno polnem gledališču, s publiko, Id se je napeto pogrezala v nedoumljive misterije, v simbolno dejanje in osebe »Parsifala« in razkošje Wag-nerjeve čudovito z neprestano ponavljani-mi motivi prepletene glasbe, — da, takrat smo polno uživali ves ta čar, mistiko, pobožno ubranost, poezijo in duhovno poglobljenost. In predstava Je bila za nase razmere takrat dovršena, vzorno pripravljena in v^rledno izvajana. Snoči marsičesa izmed vseh navedenih pogojev za polno uživanje velike umetnine nI moglo biti. Mrzla, megdena, mokrote, kaslja in nahoda bogata jesen ne prinaša pomladanske ubranosti, a napol prazna hiša z nemirno, nedisciplinirano publiko ni okvir za uživanje misterijev, za neskaljeno umetniško in čisto duhovno doživljanje. In predstava zlasti v zborih, v orkestru za odrom, v prvem zvonjenju pa že v tem in onem ni bila na velikonočni stopnji. Ostala pa je kvaliteta glede solistov. Zlasti Gurnemanz g. B e t e 11 a, Klingsor g. Marijana Rusa, pa Parsifal g. Mar-č e c a in Kundry ge. T h i e r r y-Kavčniko-ve ter Amfortas g. Primožiča, kakor tudi Titurel g. Petrovčiča so stali zmagovito na svojih postojankah in so se odlikovali zopet v spevu in igri. Ogromne so njih partije, skrajno naporne v vsakem pogledu; obvladovali so jih brez izjeme in želi najlepši uspeh. Kakor njim. pa gre prav posebno primanje dirigentu in režiserju, g. ravnatelju Poliču ter inscenatorju g. Uljani-5 C e v u. Predstava je trajala do polnoči. Nadejamo se za bodočo veliko noč se 6. ln 7. reprize tega viška nase operne produkcije. Lahko smo ponosni nanj. In zato: vsa čast vztrajnosti in sposobnosti ansambla ljubljanske opere. Figovčev vrtiljak Ljubljana, 2. novembra. Ljudje so se novega prometnega reda na Ajdovščini kaj naglo privadili. Prve dni so sicer postajali v velikih gručah na hodnikih in radovedno motrili stražnike, ki so imeli polne roke dela, da so uravnali promet po novih določilih. Po stari ljubljanski navadi so se prav posebno veselili, če temu ali onemu vozniku ni šlo v glavo, da mora peljati okoli otoka, na-mestu po bližnjici S Figovčevega dvorišča je po dovozni poti med Knezovo hišo in Figovcem pri-vozil kmetic. Potegnil je vajeti in konjič je veselo zarezgetal in se obrnil proti levi. Konjskemu veselju pa je napravil konec stražnik, ki je dvignil levo roko z belo rokavico in pokazal proti Dalmatinovi ulici, z desnico pa je napravil krog. Kmetic je osuplo pogledal in ustavil konja: »Saj se peljem v Št. Vid in ne morda v mesto!« »že prav, okoli otoka morate!« V Gorenjcu je v sveti jezi zavrelo: »Tukaj je vendar bližje.« Obveljala je straž-nikova in zapravljivček je moral okoli Otoka. Ko je tako prispel ponovno do neizprosnega stražnika, ga je kmetic zmagoslavno ošinil s pogledom in zamahnil z bičem po konju, češ. pa sem le na Gospo-svetski cesti, ter je jadrno oddirjal proti St. Vidu. Zgodbica je gledalcu silno ugajala in povzročila obilo smeha Zgodilo se je tudi. da je neki avtomobilist kar trikrat napravil pot okoli otoka in so bili ljudje že v skrbeh, da se ubogemu šoferju ni morda zmešalo. Ljudski glas je kaj hitro našel za novo prometno napravo dobro ime. Otok brez morja si je težko predstavljati in zato so ga ljudje imenovali Figovčev vrtiljak. Danes gre promet v redu. Bele puščice na modrem polju kažejo smer prometa in Figovčev vrtiljak deluje dobro. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. urL četrtek, 2. novembra: Hamlet. Izven. Znižane cene. Petek, 3. novembra ob 15. url: Sonata stranov. Dijaška predstava Globoko znižane cene. Izven. Sobota. 4. novembra: Pravica do greha. Red Četrtek. Nedel-ja. 5. novembra ob 15.: Mlinar in njegova hči. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Turške kumare. Premijera, riven. >Harrrlet< v prevodu Otona Zupančiča !n z. g. Debeveem v naslovni vlogd. se ponovi drevl ob 20. t ljubljanski drami. Opozarjamo tuđi na to, da nastopi nocoj prvie v letoSnJI sezoni goepa Sarieeva tn sicer v vlogi Ofelije. Predstava je izven abonmaja, veljajo znižan© dramske cene. >Harem gospod« Vrbfcsc Je druai naslov burke, ki se igra v ljnbljanskl drami pod naslovom >Turške kumare*. Premijera bo v nedeljo 6. t. m. zvečer. Poleg gg. Cesarja, Kralja ln 2eleznlka igra evnuha Abdulo g. Bratina, tri odallske pa gdene Boltarjeva, Slavčeva ln Kukčeva. Segajte pravočasno po vstopnicah. Pred. stava je izven abonma na. OPERA Začetek ob 20. urL četrtek, 2. novembra: H alka. Red A. Petek, 3. novembra: Zaprto. Sobota, 4. novembra: 01_01. Zaoaranl ptič Red Sreda. Nedelja, 5. novembra: Havajska roža. Izven. Znižane cene. >Halk«. z gospo Zlato GJungjenac-Gavellovo v naslovni vlogi, se pode drevl ^ 20. uri v naši operi, za red A. Opozar- • - ",-t^'-1!&np poljske ple- t"t je to » " " u~" zataji - ; , i -u. Naja Oywi «i priprt iija v ]■ 1 ■• novi zasedbi in Inscenaciji ter tu !j i uo- ▼em prevodu Verdijevo opero >Travl«ta« Naslovno vlogo bo pela ga. Gjungjenac, opero dirigira kapelnik Stritof. Premijera bo prihodnji teden. Koledar. Danes: četrtek 2. novembra katoličani Verne duSe, Zdanila, pravoslavni 20. ok tobra. Današnje prireditve. Kino Matica: Marija Jeritza; >Ve!lka kneginja Aleksandra* ob 16. Kino tdeal: Mati. Kkio Dvor: >Po sledovih«. ZKD: >V znamenju krl2a< ob 14. r ki nu Matici. Kino Slika: >Noc pred poroko«. Dežurne lekarne. Danes: Mr. Bohinec, Rimska cesta 24., dr. Kmet. Tvrseva cesta 41, Leustek, Res yeva cesta 1. {Tssfsed sita Pravijo, da nam gre tako telo slabo, jaz pa pravim, da to ni res. Glejte, pri meni doma se kadi juha na mizi od 12. pa tja do 15. ure. Obedi, ki tako dolgo trajajo, so pa po navadi vedno imenitni. Ob 12. uri sede k mizi moj Janezek, ker mora biti ob 13.30 že v šoli, ki je pre cej daleč, in ker plenus venter non studet libenter. Po 13 uri pride iz Šole vsa sestradana moja hčerka in sede takoj k mi zi jaz pa začnem srebati tretfič pogreto juho iele okrog 1430, ko pridem iz urada. Vmes pa kosi moja žena tako, pri vsakem en'grižljaj spotoma. Priporočajo mi priju tel ji, da bi imeli namestu zvečer mrzlo hrano opoldne, ker bi si prihranil mnogo kuriva. Toda ne maram uvesti zopet nove ga reda, ker pravijo, da je šolska oblast slišala pritožbe naših žena nad enolič nostjo življenja in da jih hoče osrečiti z večjo spremembo tako, da bodo otroci menjavali z dopoldanskim in popoldanskim poukom najmanj trikrat na teden in ne samo enkrat na mesec. Pravijo tudi, da bodo naše žene potem tudi »red oval U in sicer bo dobila odlično ona, ki ne bo nikdar zamenjala ure prvega kosila, prav dobro bo dobila, če bo ob pravi uri pogrela juho drugič in dobro, če na to ne bo pozabila, ko bo treba greti juho tretjič, za moža, kar pa ne bo tako težko, ker mož pride redno iz urada. Govori se tudi, da bodo žene delate malo maturo, vendar pa to še ni tako gotovo, ker pravijo nekateri, da bodo preje postale šolske oblasti in starši z otroki vred preveč lačni na duhu in telesu, da bi mogli vsi skupaj prestati še to preizkušnjo. Okradeni na] se javijo Policija je prijela dva že večkrat kaznovana sumljiva tipa, pri katerih je nasla razne popolnoma nove predmete, ki ocivid-no izvirajo od tatvin, tako nov trenčkot, nov klobuk, novo čepico, svilene šale in razne druge drobnarije, oškodovanci naj se javijo na policiji, soba St. 23, pri referentu g. Tomicu. Samomor šestošolca Kamnik, 2. novembra. Včeraj okrog 10. ure je bilo na kamn; škem pokopališču končano cerkveno opra vilo in ljudje so se bas v trumah vračah domov, ko je ves zasopAjem pritekel na po kopališče neki fantič in rx)vedal orožnikom, da je videl na kozolcu za glavno kamniško postajo obešenca. Orožniki so sc takoj podali tja in sneli s kozolca trupi«, okrog 18 let starega mladeniča. Pri preiskavi so ugotovili, da je mladi samomorilec neki dijak 6. b razreda ljubljanske klasične gimnazije. V žepu je pustil neza- pečateno pismo, v katerem v zmedenih stavkih navaja vzroke svojega dejanja. Trdi, da ga silijo v »mrt žalostne rodbinske razmere in neznosen polžaj. ki ga ims v šoli kot dijak. Pismo je datirano v Kamniku z 31. oktobrom. Oćividno je, da je nesrečni mladenu prišel že v torek, 31. okt s popoldanskim aH pa večernim vlakom iz Kamnika. Tu je tudi napisal poslovilno pismo, najbrž v kaki gostilni ali trafiki. Iz pisave lahko sklepamo, da pismo ni pisano z nalivnim peresom. V mraku ali pa že pozno zvečer je odšel po poti, ki vodi za kamniško glavno postajo proti Podgorju in splezal na enega izmed štirih kozolcev, da izvrši svoje obupno dejanje. Prazno aktovko in dežnik je obesil na gornjo lato, nato pa je šestkrat ovil dolgo, debelo vrv okrog podpornik«, Id drži streho. Po končanih pripravah je skočil iz gornje late in obvisel ob pokon čanem stebru. Truplo je viselo na kozolcu ves včerajšnji dan. vendar pa ga ni nihče opaziJ. ker vodi pot na nasprotni strani kozolca. §ele pozno popoldne so ga zagledali" otroci, ki so 9c lovili in skrivali tam okrog kozolcev. Truplo nesrečnega dijaka so prepeljali v kamniško mrtvašnico, ljudje pa so s so-outjejn nad nesrečno usodo mladega dijaka okrasili krsto s cvetjem. PogTeb bo v petek nopoldne, po prihodu popoldanske-ga vlaka, najbrž ob 15. ali pol 16. uri. Samomor dveh Slovencev v Zagrebu Na včerajšnji dan, ki Je bil posvečen opominu način pokojnih, na katere smo Be s tugo v srcih spominjali, sta v Zagrebu obupala nad Življenjem starejši kamnoseški pomočnik in že priletna vdova, ki so }u naall obešena. Okrog: 8. zjutraj Je naSla dnlnarica Slava jriletin v gozdiču za pokopališčem Miro-goj obešenega nekega moškega. Obvestila Je policijo, ki je ugotovila, da gre za kamnoseškega pomočnika Antona Kramarja, rojenega 10. januarja 18S3. v Pij a vi gorici pri LJubljani Obesil se >e na hlačni jermen, našli so ga pa klečečega, Vzrok samomora ni znan, ker pokojnik ni zapustil nobenega pisma. V Deželičevi ulici se je pa obesila Dragica Sadar, vdova ravnatelja pomožnih uradov, stara 55 let. Zadnje čase je bila zelo potrta in obupana zaradi moževe smrti. Poleg težkih gmotnih razmer, je bil to glavni vzrok njenega obupa Zapustila Je Štiri pisma, ki v njih navaja vzrok svojega obupnega dejanja ter prosi, da ji oproste, češ, da ni bilo drugega izhoda Njena zadnja želja je bila, da naj bo njen —Treb r^Tcserr 'n da Jo naj pokoplje -r ] ur-- - ' — -,,,|*a, ker Je ne bc • aicl. Tudi m ireoa na grobu njene ~ 3 onen?.. Star jflLOVBKSKI NAROD«, 4ne S. novembra IMS MARIJA JERITZA VELIKA PREMIJERA! prvič v filmskem veledelu Velika kneginja Aleksadra Marija Jeritza poje arije Verdija iz: »Aidec in »Moč usode« Leharja: »Servua Wlen«, »Ti in jaz sva drug za drugega* »Povej mi, kje se moja mamica žalosti«, »čase naj zvenijo«. Paul Hartmanti Leo Slezak Szdke Szakall Jchannes Riemann Glasba: Lehar Predstave ob 4., 7% ln 9 K Rezervirajte vstopnice! Elitni kino Matica Telefon 21-24. Dnevne vesti — Z nase univerze. Rektorat univerza kralja Aleksandra I. v Ljubljani razpisuje mesto izrednega profesorja za histologijo na medicinski fakulteti. Prošnje je treba vložiti do 5. decembra. — Premestitev v poštni službi. Na lastno prošnjo je premeščena v Knin uradnica pošte in telegrafa Ljubljana I. Mira Hafner. — Občni zbor ZKD bo v nedeljo 5. t. m. ob 9. v prostorih velika kazinske dvorane v Ljubljani. Pred običajnim dnevnim redom bo svečani del občnega zbora s pozdravi zastopnikov, popoldne ob 15. razgovori o bodočem delu. Vsako društvo ima pravico poslati za vsakih 50 članov po tri zastopnike. Društvo, ki ima manj kot 50 članov odpošlje tudi 3 zastopnike. Zastopniki se morajo izkazati s pooblastilom. Prometno ministrstvo $e dovolilo udeležencem občnega zbora polovično voznino z odlokom MS 24-361 z dne 31. oktobra, ki velja od 4. do 6. t. m. Delegati kupijo na cdhodnl postaji cel listek, ki velja tudi za povratek. Legitimacij ne potrebujejo pri odhodu, temveč samo pri povratku. Ce so prejeli od ZKD premalo legitimacij ali sploh nobene, naj pošljejo delegate brez njih, a za povratek bo preskrbela ZKD. — Prošnja limskosportnim klubom. V >Zimskem vodniku po Sloveniji« bi rad ob-fflvil vse smučarske organizaciie in tudi ne bi rad prezrl nobene skakalnice. Vljudno prosim, da mi blagovoli vsak kl lb, ln to čim prej, sporočiti evoj 1. oficielni naslov, 2. sedež, 3. Število članov, 4. skakalnico z opisom lege, oddaljenosti od kraja itd. — R. Badjura. Ljubljana. Knafljeva 9, L nad. — Nov grob. Danes je umrla v Ljubljani zasebnica gospa Franja Strkovič, roj. Petruhar. Pogreb bo jutri ob 16. s Tyrše-ve ceste 5. Bodi ji lahka zemlja, težko prizadetim svojo?m naše iskreno sožalje! — Sokolsko društvo Brezovica priredi Ane 3. novembra, ob 20. url pod okriljem Zveze kulturnih društev predavanje g. profesor Stepišmka o temi: >Kmet t boju za obstanekc. Ker je predavanje zelo aktualno, vabimo občinstvo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno in hladno. Včeraj je po večini krajev naše države deževalo, čez noč se je pa vreme zboljšalo. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Skopljvi 20, v Beogradu in Splitu 16, v Sarajevu 15, v Zagrebu 11, v LJubljani 10, v Mariboru 9.7. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763, temperatura je znašala 8.4. — Obtožnica proti Mihajlu Markovi čn. Okrožno sodišče v Beogradu je sporočilo bivšemu bančnemu ravnatelju Mihajlu Mark ovi ču obtožnico v zadevi umora beograjskega trgovca S tankovi ća. Državno tožilstvo dolži Markoviča treh zločinov, in sicer umora trgovca Stan kovica, utaje na škodo trgovskega pomočnika čoiiča m uničenja dokumenta. — Poskusen samomor Slovenca v Beogradu. Ekonom hotela »Moskve* v Beogradu Ivan Kokalj si je hotel v ponedeljek zvečer končati življen>3. Zaužil je toliko veronala, da se je kmalu onesvestil. Prepeljali so ga sicer v bolnico, toda zdravniki nimajo mnoeo upanja, da bi okreva!. OoraščajočI mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franc Josefove« grenčice, ki doseza radi tega ker Čisti kri, želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova« voda že pri malih največ težko zagatenih bolnikih. »Franz Jo-sefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Li«Wlan€ lj Ob novi Vilharjevi cesti so dolgo stale barake za starim pokopališčem, kar je celo oviralo gradnjo ceste. Postopno so podrli dolgo vrsto barak, nekaj iih pa še stoji. Najbrž bodo stale še precej dolgo, ker se pač ljudje ne vedo kam izseliti. Barake seveda niso okra#» tako imenitne ceste, a bo potrebno zlo. Nikakor pa ni potrebu,* zlo smetišče, kjer so prej stale barake, ki so jih podrli letos. Zanemarjen, nesnažen prostor tik ob cesti bi lahko uredili brez posebnih stroškov in upamo tudi, da ga bodo. —\\ Ston. stoji tam Beiiarad . . . Glede članka »Stofi, stoji tam Bežigradc v >Slov. Narodu« z dne 21. t m. podpisano Gospodarsko in kulturno društvo n Bežigrad v smisli tozadevnega soelasnega sklepa društvene uprave z dne 25. t. m. rraj.xlličnej5e odklanja iznesena zlobna natoirevanja, neresnična podtikanja in namigavanja. v kolikor so naperjena proti oodpisanemu društvu ali posameznim odbornikom odnosno društvenim članom. Delovanje dru$tva je javno in ga lahko vsak nepristranska Beži-grsjčan kontrolira in tudi stvarno kritizira, način pa, kakor ee ga poslužuje dopisnik, zavračamo in ne bomo nanj odgovarjali, dokler se pisce navedenega Članka ne podpi- sa — Gospodarsko ln kulturno društvo za Bežigrad v Ljubljani. —lj Družabni večer oficirjev ljubljanske garnizije. Oficirji ljubljanske garnizi-je prirede v soboto ob 21. v hotelu »Metropol« družabni večer. Rezervni oficirji naj smatrajo to objavo za povabilo in naj se udeleže družabnega v»sčera. Upravni odbor oficirskega doma ljubljanske garnizije. —lj Vprašanje učnih knjig na srednjih šolah v dravski banovini Je postalo tako aktualno, da je smatralo društvo >3ola m dom« za potrebno sklicati sestanek vseh prizadetih organizacij in ustanov. Sestanek bo jutri ob 20. v prostorih Slovenske Matice na Kongresnem trgu fit. 7, v I. nadstropju. —-Ij Predavanje o ruskem slavista La-manskem. Ruska Matica priredi v soboto ob 20. v prostorih Francoskega instituta zanimivo predavanje o ruskem slavistu Vladimir ju Lamanskem ob lOOtetnici njegovega rojstva. Predaval bo znani ruski učenjak Peter Struve, ki je prispel te dni v Ljubljano. ■»■■■■sMmMsHH _lj Strojepisni pouk, večerni tečaj za začetnike In izvežbance. Šolnina znižana. Dljakl(nje) drugih šol poseben popust Vpisovanje dnevn0 Christofov učni zavod. Domobranska c. 15. 557-n —lj Proslava vozarskega eskadrona. Tukajšnji vozarski eskadron priredi proslavo Sv .Dimitrija 8. t. m. s službo božjo in rezanjem kolača. Začetek proslave bo ob 11. v vojašnici kralja Petra Osvoboditelja, popoldne pa vojaška zabava, na katero ste vljudno vabljeni. _IJ Otvoritev sezone šentjakobskega gledališča bo v soboto 4. novembra. Letos otvori šentjakobsko gledališče sezono z narodno Igro v desetih slikah >Deset1 brat<. Jurčičev istoimenski roman je na novo dramatiziral član Sentj. gledališča Pri predstavi sodeluje celokupen ansambel Dekoracije za to predstavo so popolnoma nove in so jih naslikali Po režiserjevih osnutkih člani pod vodstvom g. Jeroma. — Vstopnice se bodo dobile od petka dalje od 10__12. in od 15_17. pri gled blagajni v I. nastr. Mestnega doma. Vabljeni. _lj Precej močna slana je padla poči. Po dolgem času Ln morečem, jesenskem vremenu se je vreme končno popravilo. Zjasnilo se je, kot se navadno ob polni luni, zato je bilo ponoči precej hladno ter je slana pobelila polja ln vrtove, škode seveda zdaj ni napravila nikjer, razen na pokopališčih, kjer je osmodila nežno cvetje, ki so ga te dni nanosili ljudje toliko tja Vrtnarji so pa srečni, da ni bilo slane pred vsemi sveti, da Je šlo cvetje v denar. —lj ZKD predvaja danes ob 14 v Elitnem kinu Matici znameniti film V znamenju križa. To filmsko delo j« vzbujalo v našem mestu splošno pozornost Da se pa omogoči poset tudi manj premožnim, je ZKD sprejela film >V znamenju križa« v svoj program. Predstave bodo vsak dan ob 14. Za sole je ZKD pripravljena prire diti posebne predstave in sicer v petek in soboto ob 9. in 11. dopoldne po znižanih cenah. Prijave In pojasnila pri ZKD. —lj Prijateljski sestanek članov >Ta-borskega okrožja JNS« (to je kraj. organizacije JNS za sodni, kolodvorski, sent-peterski in vodmatski okraj) bo v soboto 4 t. m. ob 8. zvečer v restavraciji glavnega kolodvora. Spored zanimiv in raznovrsten. Pridite v6i. ki nosite v sebi politične in kulturne pMrt»bei ZVOČNI KINO DVOR Telefon 27-30 DANES Georg O'Brlen KRALJ PRERIJ v filmu ki ,J?0 SLEDOVIH Pot v »Dolino smrti«. Boji z Indijanci in roparji Hudi boji z na ravo. O' Brien premaga vse nasprotnike. JUTRI! TOM MTX JUTRI! „DIRKA V SMRT44 Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer _lj Večerni gospodinjski tečaj na »Mladiki« se začne 6. t. m. ob 17. Vpisovanje bo 3. in 4. novembra od 16. do 18. —lj Vsi bivši mornarji na važen sestanek v soboto 4. t. m. ob 20. pri »Llo7diK. —lj 2enski Pokret. javlja, da se vrši njegov redni sestanek danes 2. t. m. ob 18. v dsMsfrJ sobi kavarne »Emone«. _lj Nabavita al In zadovoljni boste, nogavice, rokavica, perilo, trikotažo In druge modne potrebščine pri M. Plmatu, Sv. Petra cesta 22. —11 Absolvente kmetijskih Sol sreza ljubljanskega se vabi na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo 12. t. m. ob 9. uri dopoldne v lokalu restavracije >Pri levuc na Gospo-6vetSki cesti. Na sestankj se bo razpravljalo o ustanovitvi podružnice Zveze absolventov kmetijskih Sol sreza ljubljanskega m o drugih važnih kmetijsko stanovskih zadevah, predvsem o izdajanju lastnega zvezi-nega glasila »Brazdac. Vabljeni tudi tovariši iz okoliških srezov. — Ab. Miklavec a r.. Član ožjega odbora. Iz Trbovelj — Deriški Jakob na sokolskom* odra. Tukajšnji sokolski oder je otvoril let^Snjo gledališko sezono z burko >DevtŠki Jakobe v režiji brata Patjrnosta, ki smo jo gledali ▼ nedeljo zvečer. Reči moramo, da je Trbovlje tjdi na polju dramske umetnosti v zadnjih letih močno napredovalo, vsem odrom ps fliveda prednjači sokolski. —- Nedeljska burka je bila v vseh smereh izvedena tako temeljito, gladko in okusno, ds se }s gibala znatno nad nivojem podeželskih predstav. Burka nam je ugajala ko eelota. Poznal se ji ie vpliv vešče režiserjev i roke br. Pater nosta, posamezniki pa so Se pripomogli vsak po svojih močeh. Ni treba niti pripominjati, da sta bila br. Plavšak Robert v glavni vlogi in br. Odlazek Pilds kot Ovčjak na višku in kot ljubljenca trboveljske gledališke publike burno aklamirana. Tudi vse ostale, posebno Se ženske vloge s s. Bsllen-zierjevo na čelu so bile izvedene odlično. Sestra Jagodic j* nastopila prvič, toda tako uspešno, da f> zamoremo pozdraviti kot novo uporabljivo moč, ki bo postala trdna opora našega gledališkega odra — Med odmori je marljivo igral pomnožen sokolski orkester pod vodstvom br. Delničarja, dvorana je bila zasedena še dokaj dobro- Taki večeri kot je bil nedeljski, delajo čast sokolskem'i )dru in si |ih želimo le več. — Praznovanje pri rudnika t novembru V novembru bo položaj v revirju za spoznanje boljši, kajti rudniška uprava je napove dala za november 17 delavnih dni napram 15 v oktobru. Praznovalo se bo potem takem poleg nedelj še 9 delavnih dni in sicer p>leg Vseh svetih še 2., 6., 11., 13., 18., 20.. 25. in 27. novembra. Kakor v ostalem gospodarstvu, tako se tudi v rudarstvj kažeio znaki neznatnega izboljšanja, ki pa ne more bistveno vplivati na težak položaj naše ga delavstva, ki sicer pozdravlja vsako, tako tudi prej omenjeno zb>ljšanje, vendar pa se rudarsko delavstvo zaveda, da zamote učinkovito izboljšati težko stanje samo Izredno huda zima, ki se prerokuje. Zato ru dareko delavstvo z zaupanjem pričakuje pritisk trde zime. ki ga bo vsaj deloma rešila bede. pomanjkanje in dolgov. — Napionalnn delavstvo ie organizira Lep uspeh pri občinskih volitvah in volitvah v Delavsko zbornico, ki so ga dosegi* nacionalno orijentirane nameščenske in delavsko organizacije v Trbovljah, le dat nob ido. da se osobito narionalno delavstvo k repke je oklene svoje stanovske organ iza ci je Narodno strokovne zveze. Tako bo vod stvo Narodne strokovne zveze v kratkem izvedlo temeljito reorganizacijo zaupniške ga sistema v revirjih, ki ga bo razširilo in ojačilo tako. da bo lahko z uspehom izool njevalo organizacijsko nalogo po delavskih naselbinah Narodno strokovna zveza pa bo svoj delokrog tudi razširila še na ona pod-ietia, kjer doslei še niso obstojale zaurmi-ške edini ce Narodno strokovne zveze, tako n. pr. cementarno, kjer vlada med delavstvom veliko zanimanje za nacionalne strokovne organizacije, ki so dosegle osobito v rudniških revirjih tako sijajen uspeh. Iz Celja —c Ogenj v tovarni V torek 31. oktobra ob YK 7 zjutraj je nastal v tekstilni tovarni Bergmann in drug pri Sp. Lanov-žu ogenj, ki bi bil lahko iiL.. usodne posledice, a so ga delavci k sreči kmalu pogasili. Iz motorja je švignila nenadoma iskra na transmisijsko kolo stroja za kosmatenje blaga Fino zrahljana tkanina se je takoj vnela Ogenj je uničil nekaj flanele in barbenta ter gonilni jermen. Škoda znaša okrog 9500 Din. —c O Vseh svetih so romale na celjsko pokopališče nepregledne množice prebivalstva deloma z avtobusi in avtomobili, deloma pa peš. lasti grobovi na okoliškem, mestnem in vojaškem pokopališču so bili lepo okrašeni. Pri glavnem križu na gornjem delu okoliškega pokopališča so omladinci namestili šest križev s tr-njevimi kronami in imeni bazoviških žrtev ter jih obdali s cvetjem. Združeni moški zbori Celjskega pevskega društva. »Oljke« in Celjskega Zvona« so zapeli pod vodstvom g. Peca Segule ob 15. na okoliškem. n**a pa na mest.i m pokopališču Jelenovo »Usliši nas« in Prelovčevo »Zadnje slovo«, potem pa še na vojaškem pokopališču Prelovčevo »Oj. Doberdob«. Vreme je bilo ves dan ugodno. ALBUS v,\ terpentinovo milo ^ odstrani vso nesnago 5? / Z in varuje Vaše perilo. Posebna izdaja! Posebna izdaja! V torek so se ljudje v mestu in na deželi kar trgali za posebno izdajo ..Slovenskega Naroda44 Ljubljana, 2. novembra. Povsem smo prepričani, da bo prodrl predlog: Treba je otvoriti poseben sanatorij za živčno utrujene, ki bo sprejemal Ljubljančane v brezplačno oskrbo po velikih senzacijah. Danes so namreč meščani 3e vedno strašansko zbiti telesno in duševno, listov ne morejo več videti kot guljaža, ki je bil preveč papriciran. Kljub temu pa moramo priznati, da živci naših meščanov vzdrie izredno mnogo, ker so prestali v torek tako tažko preizkušnjo. V torek popoldne ie bila Knafljeva ulica v pravem pomenu besede oblegana. Kdor je prišel k nam in ni vedel, kaj se godi. je misli, da se ie zgodilo nekaj strašnega. Toda na ljudeh nisi mogel opaziti ničesar, kar bi ti razodelo nenavadno senzacijo. Niti govorili niso mnogo, samo nervozno so prestopali, silili na tvorišče naše tiskarne ter drjg drugega vpraševali, če bo kmalu. Ob 16. \e bila ulica že zabaeana, še mnogo bolj kot pred izidom razultatov športnih tekem. Ljudi se je polaščala od trenutka do trenutka čedalje bolj mrzlična nestrpnost. Končno ljudje niso več niti dihali, kot hipnotizirani so strmeli v tiskarno. Pred vrati uprave so ee pa zvrstili v vrete kot so se med vojno pred trgovinami za kruh. Toda nedvomno ljudje niso mer! vojno čakali bolj nestrpno, kdaj se odpre trgovina, kot so v torek na Izid posebne izdaje. Značilno je že, da so mnogi prišli pričakovat posebno izdajo, ne da bi sni oh kaj vedeli za napoved, da bo Izšla. Vedeli so samo, da bo ob 15.30 razglašena sodba v Novem mestu ter so pravilno ra&atrali, da je to tako izreden dogodek, da morajo tiskarne takoj začeti bruhati posebne izdaje. In ni čuda. če so ljudje tako težko čakali na vest o novomeški sodbi, ko ao mnogi «tavUi, kakšna bo sodba. 2e dolgo n1 bilo pri nas bolj popularnega dosrodka. kot le bil Matijev proces. Novomeška senzacija je povsem prevzela ljudi, tako rekoč napolnila Jn izpolnila je vse njihovo duševno življenje Nedvomno mnogi niso mogli več niti spati pred dnevom sodbe in najbrž se je novomeška sodba dojmila mnogih celo bolj kot samih obtožencev. V naši miroljubni Ljubljani je prišlo celo do mnogih zakonskih prepirov zaradi strašne novomeške zadeve. Vse to ie pa pripisovati predvsem časopisju, ki ie razgibalo ljudsko domišljijo do skrajnosti ter vznemirilo celo najbolj hladnokrvne meščane. Kdor hoče. lahko vid! v tem pohujšanje, lahko govori o eadJznrj ter krvoločnosti množice, o pohujsevalnem pomenu časopisja in nemoralnosti. Toda kdor hoče biti objektiven, mora tudi priznati, da le časopisje prav tako vzgojno kot pohujšljt^o. Ce je koga pohujšalo, je nedvomno tudi marsikoga v pravem pomenu bee°de pretreslo. Ze živčna napetost, v kakršni so ljudje čakali na posebno izdajo, je lahko pomemben vzgojni činitelj. In čim bolj popularna je bila sodba, tem več ljudi je bilo. ki ee iih je dojmila. To smo pa povedali samo zato, da zagovarjamo naše dobre me5čan*». Ali naj štejemo v zlo meščanom, da so se trgali za posebno izdajo >Slovenskega Naroda« po vsem mestu, da so mrzlično pulili kolporteriem list iz rok ln da so 6taM oovsod na cestah z listom v rokah ter da ni nihče govoril o drjgem kot o solbi? ?aj ie te v klicu: Posebna Izdaja! nekaj posebnega, mrzličnega, da ne more ostati nihče ravnodušen, ko zažene naši sicer flegmatični kolporterji nenavaden krik. Cim so ljudje v pravem pomenu besede požrl! Časopisno vest, so začeli komentirati sodbo V splošnem so bili vsi mnenja, da fe treba zločince kaznovati strogo ter so pričakovali najstrožjo kazen. Čeprav niso krvoločni, vendar bi ne pozdravljal! oprostitve Marije GoJmaterjeve. Mnogim se ie zdela kazen še premila. Razburjenje se ni poleglo pozno v roe, šele včerai so se ljudje nekoliko pomirili na pokopališču. Se z mnog*-* večjim zanimanjem, kakor v Ljubljani, so pričakovali ljudje našo posebno izdajo na deželi, zlasti na Dolenjskem, čeprav niso bili povsod obveščeni, da jo dobe. Ljudje so se kar trgali za njo in jo pokupili večinoma že na kolodvorih In povsod so včeraj pravili, da je bilo mnogo premalo izvodov, da bi bili morali naklado najmanj podvojiti. Po sodbi Novo mesto, 31. oktobra. Hladno in ostro padajo besede razlogov, kakor udarci jeklenega pisalnega stroja. Andrej in Tone sta med dolgotrajnim čitanjem nepremična kot kipa, le črne Andrejeve oči utripajo v nemirnih žgočih bliskih. Oba sta v vročici in gorita v obraz. Golmajerjeva pa bolestno bleda in mrzla kot led, duševno odsotna. Ob usodnih besedah o dolgih osmih letih zvije grenek krč lepe poteze okrog njenih ust m oči, neprestano uprtih v daljavo. S poslednjimi svojimi močmi premaga solze in glava ji onemoglo klone nižje, tanki beli prsti se zavijo drug okrog drugega. Predsednik dr. Kavčič, tip resnobe in logike, vpraša, če so zadovoljni. Tone vstaja kakor bi vzdigoval svet, Se malo odpre že prej na*h)l odprta usta, a elasu ni iz njih. Na ponovno vprašanje se po-drsa z nogami in zamaje naprej, kakor bi hotel pasti. In komaj se čuje fz njega nerazumljiv stok. Se v tretje ga vpraša predsednik, pa tudi ta odgovor te nerazumljiv, zato pa za njega pHjavi njegov zagovornik dr. Ivan eri č priziv in revi zt j o Tudi za Andreja stori takoj isto tempe-ramentn5 dr. Vasic, enako pa za Golma-jerjevo dr. Capuder. In že obsojenci odhajajo iz dvorane, poslušalci se pa še ne morejo premakniti s svojih prostorov. Iz predsobe plane v dvorano obupen jok, ki stresa mozeg poslušal cem v dvorani in odpre poslušalkam za tvornice solza. Stari oče Golmajer prosi za dovoljenje, če sme govoriti s svojo hčerko. Sočutno mu predsednik takoj dovoli in starček že hiti za njo. Spodaj v sobi Golmajerjeva zagleda svojega očeta in že jo bolest vrže pred njega na kolena Objame jih ln mu prisega svojo nedolžnost Vse Novo mesto šumi v .»prosčeir! napetosti. Gostilne so polne debat in hrupnega zadoščenja. Za potrtega očeta Golmajerjevega skrbi kakor sin Amalij in svak Hrovat, župan iz Zagradca. Tolaži ga in mu daje pogum in vero, da še ni izgovorjena zadnja beseda. Vagoni so nabito polni ljudi, ki so z vseh krajev Dolenjske prišli k sodbi Mnogo znanih inteligentov in tudi km tov, ki jih poznamo iz javnega življenja, je med njimi in vsak ima mehko, sočutno besedo za ubogega starega moža. 2upan Hrovat pripoveduje, kako oče Golmajer vestno varuje m lepo skrbd za hišo na Golniku, ki jo je Andrej zidal z Malkinim denarjem. Tudi Golmajer »e po malem udeležuje razgovora, končno pa omaga in nasloni glavo na dežnik, da viharji v notranjosti stresajo bremen vajena pleča V Trebnjem ljudje že čitajo posebno Izdajo naiega lista. Oče se gi-njeno zahvaljuje za besede o grešnici pred Kristom. Boji se domov s tako novico, vendar se pa tolaži, da jo je sporočil že radio. Vsem se mož smili. To usmiljenje, ld je največji dokaz, da je naš narod še dober v srcu, je tudi najlepša tolažba vse monim, ki v tej gnili dobi zločinov obupujejo nad vsem narodom. Iz Škofje Loke — Prošnja. Kakor vsako leto, namerava Kolo jugoslovanskih sester tudi letos obdariti najrevnejšo šolsko deco z obutvijo, oblekami, perilom in šolskimi potrebščinami. Ker pa Kolo nima premoženja, se bodo zglasile v prihodnjih dnevih pri posameznih dobrih srcih požrtvovalne sestre, da zberejo primerna sredstva. Meščani, podprite plemenito akcijo % odprtimi rokami in pomagaj tel — Šahovski turnir za prvenstvo Škofje Loke se neprekinjeno nadaljuje in se igra vsak teden dvakrat v kavarni. Zanimanje za turnir je veliko, saj se ga udo-iežuje 26 klubovih članov. Vsega bo odigranih nad 1200 šahovskih partij, zato turnir pred božičem ne bo končan, čeprav se je pričel že pred dobrim mesecem. Kdo bo prvak, je težko reči. ker si prvenstvena mesta dole izjemoma najboljši Šahisti. — Sedeži opčrn. Ker sedeti občin po komasaciji Še niso določeni, se vrši tirado van je do nadaljnjega v dosedanjih prostorih občinskih uradov. — Razstava hroičev in metuljev. Znani zbiralec hroščev in metuljev, davčni nadupravitelj g. Franc Adamič, je razstavil te dni svojo ogromno zbirko »drugih prebivalcev Škofje Loke«, kakor jih namreč on imenuje. Zbirka ki je gotovo prava redkost, je pokazala, da se more ponašati škofjeloški okraj tudi v tem pogledu z bogatimi, toda naši javnosti povečini neznanimi eksemplarji raznih žuželk, med njimi tudi takimi, ld jih drugod po Sloveniji nikjer ne bomo našli. Svoje izsledke obljublja podati g. Adamič v d oglednem času javnosti, pred mladino pa je že tudi imel več prav lepih in nazornih predavanj. Iz Laškega — Revna kot cerkvena miš. S to veseloigro je bila otvorjena letošnja dramska se-zira na našem odru v novem Sokolskem domu v Laškem. Igra je bila odlično režirana in naštudirana. Glavno vlogo barona Ulri-cha je igral g. Drolc nadvse dovršeno in naravno; prav nič teatraličnega ni bilo v njegovih pozah. Oliv (gdč. Etebaehe") je bi'a pristna — ne Dunajčanka — ampak že Parižanka. Ravno tako je bila Kdi Suzina igra (gdč- Kačič) mojstrsko dovršena. Obe sta želi zasluženo priznanje. Grof. Talbeim (gosp. Herlah) je bil pravi tip blaziranega aristokrata; težko in nehvaležno vlogo je prav mojstrsko kreiral. Istotako je bil tudi ^hunzej (g. Križnik) poosebljen Up bi rojskega aktuarja. Tudi Ulrichov sin Franc (g. Perko) ie bil vseskozi ko« svoji nalogi Srenerijo so le prav posebno DovzdignJl^ lepe kulise, ki so jih napravili naii domači sokolski kulukarji. Vsa čast in priznanje — Napisne table >Jadranske straie* za krajevne odbore in pomladek se dobe pri br. Ma7erju. — Prireditve, Dne 11. t. m. ob 2o. uri priredilo vsa tukajšnja nacionalna društva ob 20. uri rapalski večer v velik! Ivo rani Sokolskega doma- 12. t. m. ob 15 url bo občni zbor tukajšnje gasilske čete. Istega dne ob 20. uri priredi dniVvo >Blogo sree< čajanko, koje čisti donos je namenejsn za božičnim siromašni loleki deei. _ Sreski odbor JNS izreka vsen funk cijonarjem in celokunemu članstvu obr'nskib organizacij iskreno zahvalo in pohvalo za njihov trud in požrtvovalnost s katerim so pripomogli do tako častne zmv»7e način nalne ideje pri občinskih volitvah iti volit vah v Dslaiako »borni oo. nti bjd 4. /SLOVBN8KI NARODi, «no 3. noMUJtem 1938 u 21 ve streti Berna« Prijel je bolno grofico za roko in ji pogledal v oči. Potem je pa dejal liho, kot da govori sam s seboj: — Se vedno mrzlica... in se hujša! Grofica je povesila oči m odgovorila z drhtečim glasom; — Doktore, zdi se mi, da bi mi svež zrak pomagal____ — Svež zrak! — je vzkliknil zdravnik začudeno. — Da. doktore, rada bi šla malo na izprehod. — Na izprehod! Zdravnik je vprašujoče pogledal bolno grofico, da bi se prepričal, če mis'i resno. Toda Diana de nadaljevala živahneje, misleč na svojo hčerko, na ubogo slepo dekle, ki jo je videla na ulici prosjačiti. — Rada bi zopet hodila z doma, kakor prej, hodila bi po podstrešnih sobicah obiskovat svoje siromake in še druge ... Tiste, ki jih silita beda in glad beračiti. Rada bi hodila k njim, k vsem... Zdravnik s tem seveda ni bil zadovoljen. — Ne smete z doma, — je dejal. — Kaj ne morete revežem poslati miloščine? — Ne, saj ne gre za to, — je odgovorila grofica. — Videti jih hočem. Kar je priti sn»Hla obe roki na srce in vzkliknila: — Vedno mi pravite, da je tu breme, ki me du§i... Teže me solze, ki mi ne gredo iz oči. In upam, da bi se mogia pri pogledu na te nesrečneže zjokati. — To ni potrebno, — jo je prebil zdravnik. — Saj vam lahko jaz poKa-žem nesrečne ljudi. In prijel jo je za roko rekoč: — Glejte, baš te dni je bila na dvorišču Sarpetriere... — V Sailpetrieri? — je ponovila grofica in se ozrla na viteza, kakor bi hotela posvariti zdravnika, nai, da se pogreje in naje, potem ji pa najdete topel kotiček ... In zato sem prišel sem. Grofica je komaj zadrževala solze. Toda zdravnik se je bil že obrnil k policijskemu ravnatelju, rekoč: — Gospod grof, nehote ste pripomogli do te nesreče ... Privolite v njeno ublažitev. — Jaz!... — Tako storite, o tem sem preori-Čan; in gospa grofica vam bo pomagala, o tem sem enako prepričam, saj vidim, kako je ginjena. Diana si je res zakrivala solzne oči z rokami. — Kad šele, — je dejal zdravnik, — ko zagleda mojo varovanko pred seboj na kolenih... No torej, saj dovolite, katfne? Grof nd okleval z odgovorom. — Naj bo! — je dejal. — Dovolim. Privedite jo, kadar hočete. Zdravniku se je tresel glas od vese-loa in ooi so se mu zaiskrile. — Kadar hočem?... je vzkliknil. — Ce je tako, jo pa privedem kar takoj. — Kaj? — so vzkliknili drugi trije navzoči v en glas. Zdravnik se je priklonil pred policijskim ravnateljem. — Lahko takoj privedem svojo varovanko, gospod grof; pri vedel sem jo namreč kar na slepo srečo s seboj. Komaj so bile te besede izgovorjene, ko se je grofica vzravnala in naslonila na -vitezovo ramo. In vsa iz sebe je dejala svojemu presenečenemu nečaku: — Na kolena, dete moje, na kolena! — Tu je... blizu njega... v hiši mojega moža. Zdravnik je mislil samo na Luizo. Hitel je k vratom, jih odprl in stopil v predsobo, rekoč: — Pridite, drago dete, vstopite! Vitez je lahko videl njo, ki jo je zdravnik tako ogovoril. — Ah, — je dejal obrnjen h grofici, — to je Henrikina sestra!... In tedad je nesrečna mati prvič za-šepetala besedo, ki jo je dušila in ji polnita srce: — To je moja hči, Roger, moja hči! — Vaša hči? In vitez je uprl v svojo drugo mater pogled, ki je bila v njem vsa si-novska ljubezen in spoštovanje. Ves zbegan po tako nepričakovanem preokretu je stal grof de Linieres trd od divje jeze, ki jo je pa vendar moral krotiti; deloma zaradi svojega lastnega dostojanstva, deloma pa zato, da obvaruje grofico razburjenja, ki bi ji moglo škodovati. Čutil je, da je ujet v past, ki so mu jo tako spretno za tajili. In zda'j, ko ni mogel več nazaj, če ni hotel tvegati izbruha svoje jeze, je sklenil počakati, kakšen bo konec te pustolovščine. Dobro je slišal, kako je dejal zdravnik v predsobi čakajočemu dekletu: — Pogum, dete moje! Nehote je stopil korak nazaj ko se je slepo dekle pojavilo na pragu. Zdravnik jo je vodil za roko in dejal ji je s prozornim namenom: — Od vas je zdaj odvisno, da izprosite od gospoda grofa milost za svojo sestro. Luiza je obstala. — Tresem se! Ne upam si naprej, — je zašepetala. Zdravnik je bU vse dobro premislil in pripravil, da bi dosegel svoj namen. Privede! je Luizo do naslanjača, kjer je sedela bolna grofica, in dejal je: — No, gospa grofica, privoščite temu ubogemu otroku nekaj toplih besed. Grofica je hotela odgovoriti, pa ji je naenkrat odpovedal glas. Videč njeno omahovanje je zdravnik nežno ponovil napad. Rahlo je potisnil slepo Luizo h grofici, rekoč: — Mar vas njena nesreča ne boM tako, kakor nesreča drugih vaših siromakov? Vseučiliški profesor obsojen na smrt ker so bili porotniki prepričani, da Je umoril svojo ženo, česar pa profesorjevi prijatelji ne verjamejo David Lamson je bil profesor na kalifornijski univerzi v Stanfordu. Mož je \ iz premožne faTmarske rodbine in najprej je bH asistent, potem je pa postal profesor državnega prava. Lamson je premožen, blizu mesta ima vilo z velikim vrtom. Pred štirimi leti se je bil oženil in zakon je bil srečen. Nedavno mu je pa žena zbolela in tedaj r- sklenil oddati vilo v najem ter si poiskati v mestu manjše stanovanje. Nekega dne je delal na vrtu, ko sta vstopili v njegovo vilo dve ženski, ki sta se zanimali za njo, hoteč jo najeti. Opravdčrl se je damama, da ju sprejema v delovni obleki, in prosil ju ie, naj trenutek potrpira, da se preobleče. Kmalu se je vrnil in ves prestrašen povedal, da se je zgodiio v vili nekaj groznega, da je bila njegova žena umorjena. Tako je prišel v^učiliški profesor David Lamson pred poroto in zaradi umora ?e bil ob^o-ion na smrt. Sum je namreč tako* padel nanj. ker takrat ni bilo nikogar drugega v vili. Smrtna obsodba je zek) razburila ameriško javnost. Obsojenec sam m mnogi njegovi prijatelji so pa trdno prepričani, da nastane v tej mučni zadevi v zad-ndem hipu preokret, ker ne morejo verjeti, da bi bil Lamson res morilec. Umor je še danes enako zagoneten, kakor je bil prvi dan. Obe dami, ki sta prišla usodnega dne v profesorjevo vilo, sta potrdili, da je Lamson delal na vrtu in da se je čez tri ali štiri minute zopet vrnil v teniški obleki. Cez nekaj minut je že prispela v vilo policija, ki je našla profesorjevo ženo v kopalnici. Roke in glava so ji visele čez irob banje. Na glavi je imela več globokih ran, zadanih s topim predmetom. Rane so bile skoraj vse smrtne. Zdravniki so ugotovili, da je bila profesorjeva žena mrtva že več ur, predno je bil umor odikrit. Stene in tla kopalnice so bila okrvavljena in po kopalnici je bJla .razmetana obleka nesrečne žrtve. Pozornost policije je bila obrnjena tudi na kup pepela in težko palico, ležečo v kotu kopalnice. Vse je kazalo, da je morilec ubil svojo žrtev s to palico. Mikroskopska preiskava pa ni potrdila, da bi bil Lamson rabil palico, kajti na nji ni bilo nobenih odtisov prstov. Na policiji je Lamson izjavil, da mu je žena prejšnji dan tožila o hudih bolečinah. Zdutraj ga je zbudila in sam jo je odvedel v kopalnico, potem je pa odšel na vrt, kjer je delal, dokler ni bil umor odkrit. Za Lamsonovo krivdo ni bilo nobenih zanesljivih dokazov, vendar so bili pa porotniki prepričani, da je on umoril svojo ženo in zato so ga obsodili na smrt Nov svetovni jezik Cambndski lingvist C. K. Okden je sestavil ©o angleščini nov mednarodni jezik in ga nazval basic-english. Njegov jezik obsega 850 besed, ki jih je izbral iz jezikovnega zaklada angleščine, v katerem je okrog pol milijona besed. Izbral je najbolj rabljene angleške izraze in pravi, da to v polni meri zadostuje za vsakdanjo potrebo. Okden trdi, da se lahko vsak povprečno nadarjeni človek v 30 dneh nauči vseh besed njegovega jezika in tudi glavnih pravil angleške slovnice. Tudi Angleži se bodo morali šele naučiti novega jezika in pri tem nalete na večtje ovire, nego drugi narodi, saj se je treba naučiti na pamet 850 besed. Vprašanje ie pa, če bo Okdenova metoda praktično obveljala. Boriti se bo morala v prvi vrsti z esperantom, ki se je v 50 letih znatno razširil, tako da ga govori zdaj že okrog 130.000 ljudi. Nedvomno pa ima ta poenostavljena angleščina svoje prednosti, ker je po svetu na milijone ljudi, ki so se v šola naučili samo temeljev angleščine, a to je baš podlaga novega svetovnega jezika Razbojnik z materjo ustreljen Ze dolgo je strahovala ljudi na polj-sko-rumunski meji razbojniška tolpa, znana na Poljskem, v Rumuniji in na Češkoslovaškem. O njenem poglavarju H rimu Czajkowsikem krožijo med ljudstvom cele pravljice. Razbojnik je zahajal k liudem in jih prosil za prenočišče, potem je pa zahteval od n#h denar. Ce mu ga niso dali, jim je navadno zažgal hišo. Mož je študiral gimnazijo v Kolomeii in vpisan je bil celo na univerzo, kjer je hotel študirati filozofijo. S svojo tolpo je najraje napadal hiše županov, uradnikov in premožnih krčmarjev. Skrbel je za svojo popularnost in je rad obdaroval siromake. Nekega dne je napadel neko ženo in jo prosil, naj mu da mleka. Ker mu ga ni dala, ji je odstrigel krasne dolge kite. Czajkowski je bil dober računar. Nedavno je dal nekemu kmetu 200 zlotov, da bi si kupil kravo. Siromašni kmetic je kravo res kupil, toda za njo je dal samo 100 zlotov. be iste noči je prišel razbojnik k njemu, ga pošteno ozmerjal in zahteval, naj mu vrne 100 zlotov. Cesto je napadal siromake in pre-iskal njihove koče, ko pa ni ničesar našel, jim je dal nekaj cekinov za žganje, da bi pili na njegovo zdravje. Oblasti drznemu razbojniku in njegovi tolpi dolgo niso mogle do živega. Od drugih tolovajev se je Czajkowski razlikoval v tem, da se je bal žensk, češ da bi ga utegnile izdati. Končno so pa policijski agenti Czajkowskega te dni zasačili pri njegovi materi v Serafinkah. Razbojnik je hotel streljati, toda detektiv ga je prehitel in mu pognal kroglo v glavo. Razbojnikova mati je hotela napasti detektive s sekiro, pa so tudi njo ustrelili. _ Zaradi bolezni odgođena usmrtitev Iz Londona poročajo, da bi moral biti v pentowiUski ječi usrrtrčen morilec Frederik Sorensen, ker je umoril nekega starca, toda usmrtitev je bila v zadnjem hipu odgođena. Morilec ie namreč dobil naenkrat bolezen v ušesih in zaio ga niso usmrtila. Sorensen je umoril starca brez vsakega povoda. Mor.lec ni znal niti povedati, kaj ga je pripravilo do tega. Njegov zagovornik je prosil za obnovitev procesa, ker je bil prepričan, da njegov kKjent zaradi duševnih motenj ni odgovoren za svoje dejanje. Sodni zdravnik je pa izjavil, da je morilec za svoje dejanje v polni meri odgovoren. Potem je zagovornik izjavil, da ima njegov kldjeat težko bolezen v ušesih. Notranje ministrstvo je dovolilo, da so obsojenca prepeljali v bolnico in ga temeljito pregledali. Zdravniki so ugotovili hudo vnetje za ušesnim kostnim tkivom. r Nekai podobnega se je pripetilo v Indiji. Neki vojak je ustrelil svojega I poveljnika in obsojen je bil na dosmrtno ječo, čeprav je ostalo v procesu mnogo podrobnosti nepojasnjenih. Vojak je neprestano zatrjeval, da stotnika ni hotel umoriti. V ječi je prosi!, naj ostane kdo pri njem, ker si bo sicer končal življenje. Tudi njega so začela boleti ušesa. Zdravniki so mu pa izdrh oba zoba modrosti in bolečine v ušesih so popustile. Cez dva dni se je pa vojak onesvestil in čez štiri dni je bi! že mrtev. Obdukcija je pokazala, da je imel v ušesni duptoni blizu možgan čir. ki je povzročil smrt. To je tudi vplivalo na njegovo duševno stanje, tako da res ni bil odgovoren za svoje dejanje. Pri Sorensenu so se ozirali na ta primer in so njegovo usmrtitev za nedoiočen čas odgodili. ZVOČNI KINO IDEAL DANES HIMNA MATERAM velefilm M ATI Pesem materinske ljubezni. Ljubezen sina do staršev. To je film najsvetejših čustev. To je film življenja. Kdor ljubi svojo mater al bo ogledal to delo Sodelujejo: Mea Marsh, James Dunn Režija: Henry Kln* Predstave danes ob 4., 7. in 9. zvečer Koncert Karla Rupla LJubljana, 2. novembra. Jlitri zvečer nastopi v Filharmoničar dvorani mani nas vijodinist g. Karlo Rupel, ki ga bo spremljala na klavirju gdč. Zora Zarnlkova. Zo četrto sezono nas Rupel pristno preseneča s svojimi koncerti ki nam prinašajo vedno nove ln zelo zanimive programe. Letos so na sporedu poleg Franokove »Sonate« ln Lalojeve > španske simfonije* Ae ji^oslovenske skladbe Slavenskoga, Logarja ln Lhotke, ki jih bodo sii&ali v LJutrijani prvič. Posebnost jutrišnjega Ruplovega koncerta bo pa prvi javni nastop izredno nadarjen« pianistke Zore Zamikov*?, ki jo je sprejelo zagrebško občinstvo z velikim navdušenjem. Jutrišnji koncert nam prinese torej velik umetniški užitek. Drugo }e dražje. — No, motorno kolo bi še ne bilo tako drago, toda vse drugo, kar spada k njemu, stane mnogo denarja. — Da, posebno, če je »to drugo« zlatolaso in lepo nakodrano. m«m«n pogrebu t*rod Potrti javljamo, da je naša ljuba sestra, teta, stara teta in svakinja, gospa Franja Štrković roj. Petruhar zasebniea danes, previđena s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospođu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši iz hiše žalosti, Tvrseva cesta 5, v petek ob 16. uri Maša zadušnica se bo brala v soboto ob 7. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. T LJubljani, dne 2. novembra 1938. talujott ostali. Vsaka ta odgovor znamko I — No HajmoidU a*to» IH« S« ZIVAU SPAKJELE 2 meseca stare proda Inkret, senkov trn, p. Vodice nad Ljubljano. 4269 IZBOREN ŠTAJERSKI KROMPIR beli in roža, zeljnate glave, čebule in kostanj, vagonske pošiljke dobavlja najceneje Dolin-iek Vitomir, veleagentura, Celje. 77/L PARNI KOTEL naprodaj. Unio družba. Mari-bOT-Melje, Trstenjakova št. 23. 4271 SODE poceni prodaja Krušič, Videm-Krško. 4272 MOTORNO KOLO OHV s prikolico proda Babnik, Tomacevo pri Ljubljani. 4274 I Sv Petra cesta 14. MOŠKO KOLO proda Ogorelec, Škofljica. 4273 PAZN IVAN MAGDIC krojač LJUBLJANA, GLEDALIŠKA ULICA ST. 7 — se priporoča sa zimsko sezono. 74/L PERJE in PUH za blazine in pernice prvovrstne kvalitete ln najceneje pri NOVAKU KONGRESNI TRG 15 NAMOČENO POLENOVKO dobite vsak petek pri J. Buzzo-llni, delikatesa, Ljubljana, Lin-garjeva ulica, (za škofijo). 4276 Lepa ln topla zimska suknja bo vade največje veselje, ko zapade prvi sneg. Blago zanjo dobite v veliki izbiri pri znani tvrdki R. MKLAUC (poleg škofije) Verjemite, da Je res dobro in poceni. Najboljše Je, da čimprej pridete in se sami prepričat«. Modna konfekcija Najboljši nakup i PRESKER, LICBT JANA, 11/T POHIŠTVO iz trdega, mehkega in vezanega lesa, kakor tudi tapetniške izdelke dobite najceneje v zalegi pohištva, Vegova uUca 6. 4219 Za čiščenje parketov, iinoleu-ma, pohištva, avtomobilov itd. FLOOR VOŠČILO JUGO OTJEEN bombažne metle vseh vrst. — Impregnirajte sami s svetovno Qaeen polituro. — »Jelodvor«, LJubljana, Gosposvetsks Št. S, I. nadstropje. 68 ZIMSKA JABOLKA sortirana v zabojčkih in SADNA DREVESA za jesensko saditev — visoko in nizkodebelna — dobite prt Kmetijski dražbi v Ljubljani, Novi trg St. 3. 76 L ODPADKE od klobučevine za izdelovanje copat dobite v Tvornici SeSira, Sisak. 4270 ČEVLJE po meri ter vsa popravila izvršujem solidno ir po najnižjih cenah. — K vin Franc, čevljarstvo, Ljubljana, Florijanska ulic t 31. 4275 JUGOSLOV. ZNAMKE zamenjujem za znamke drugih držav. — Potušek, Kranj. 4253 VTNO CEZ ULICO: Namizno belo 1 Din 7.- Portugalka nova 1 > 8.-Rizling 1 > 9.- Burgundec beli 1 > 10.- Burgundec rdeči 1 > 10.-Jabolčnik 1 > 4.- 2 gan j e: Tropinovec 1 Din 20.- Slivovka stara 1 > 24.- Hrusevec 1 > 28- kakor tudi vse vrste žganja, likerjev, desertnih vin ter velika izbira sardin po izredno nizki ceni prt S. J. JER A J, buffet In dellka teaa, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 38. 4260 Urejuje: Josip Zupančič Za »Narodno tiskarno« Fran Jesersek — Sa opravo m Usseratm del Usta: Oton Unrtstof — Val v LJubljani