ODSTOPNA IZJAVA ALENKE BIZJAK
Žale, grad in še kaj
Kmalu po prvi seji novoizvoljenega preasedstva občinske konference SZDL Ljubljana Center }e Iz tega organa izstopila Atenka Bizjak. Uredništvu Do-govorov je v zvezi s to svojo odločitvijo poslala posebno izjavo in izrazila željo, da jo objavimo v ce-loti. V izjavi pravi naslednje:
Sporočam Vam, da izstopam iz predsedstva OK SZDL Ljubljana Center v znak protesta do »stališč mestnega izvršnega sveta in mestne skupščine, pa tudi regionalnega zavoda za spomeniško varstvo, da Plečnikove Žale po nobenih merilih niso več primer-ne za opravljanje pogrebnih slovesnosti.«
Izstopam tudi v znak protesta do odnosa, ki ga imata ista organa glede urejanja Ijubljanskega gradu. Kajti grad je že dolgo simbol Ljubljane in kot tak v srcih Ljubljančanov, katerega propadanje in stro-kovno tudi sporno sanacijo lahko vrsto let le nemoč-no spremljamo.
Enako velja za Plečnikove Žale, ki so velik kultur-no-arhitekturni in zato zgodovinski spomenik, ki predstavlja izvirno slovensko idejo o pokopališki ure-ditvi in človeško osebno slovo ob smrti. Njihova na-
membnost je bila s kratkovidno politično odločitvijo, ki so se ]i podredili stremuški vodilni strokovnjaki iz vrst arhitektov, pred leti nasilno prekinjena. Od takrat nezadržno propadajo, vse kulturne družbe pa ohra-njajo in negujejo svoje kulturne spomenike. Če si vodstvo SZDL kot najširša frontna organizacija res-nično želi pridobiti zgubljeni ugled in zaupanje naj-širš/h množic doma in v kulturni mednarodni javnosti ohraniti sloves pluralistične in demokratične organi-zacije, mora odločno zastaviti besedo za njihovo ob-novo in povmitev prvotne namembnosti.
Nenehno razpravljanje o pomembnih in nepo-membnih rečeh še v okviru SZDL in nenehno poudar-janje, kako mora okrepiti svojo nadzorno vlogo, de-janj pa ni, dokazujejo nadaljevanje sprenevedanja in brezplodnega stihijskega teka, ki jemlje voljo še ti-stim že redkim aktivistom, ki so pripravljeni še kaj storiti v njeno dobrobit. Ustavna določila o svobodi veroizpovedi se ni udejanjalo v celoti in v vsakdanjem življenju naletava na mnoge ovire. Plečnikove Žale in naše nove Žale je treba oboje vključiti v enakovredno uporabo po volji pokojnih oziroma svojcev ob zad-njem slovesu, s čimer bi zavrgli tisto kulturno ideolo-ško bojno izhodišče, ki je bilo temeljni vzrok za njihovo ukinitev. Krematorij bi tako ali tako lahko in morali zgraditi. Edini izhod za spoštovanje Plečniko-ve zamisli, ki je evropsko velika, je obnova in vrnitev njenemu prvotnemu namenu.