344. šte^. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se ::: pošilja upravništvu. ::: ::: Telefon številka 118. ::: V Ljubljani, torek dne 10. decembra 1912. Leto 1. ••• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. • •• • •• Balkanska vojna. Trozveza obnovljena. Države so kakor velekapitalisti. Glavna stvar jim je dobiček oz. njih lastna korist. Država je kakor velika tovarna — skuša kolikor mogoče utrditi in razširiti svojo oblast. Ako gre za skupen dobiček, se združi več tovaren — da ne morejo slabši z njimi konkurirati — tako se združi tudi več držav — da varujejo svoje skupne inte/ese. V Evropi imamo dve veliki zvezi: Tro- zveza in tripelententa. V prvi so: Avstrija, Italija in Nemčija — v drugi pa Rusija, Francija in Anglija. Trozveza je bila ustanovljena 1. 1883., ko je k zvezi Nemčije in Avstrije pristopila še Italija. Od takrat je sedaj trozveza drugič obnovljena. Nemški listi so polni navdušenja, ker se je trozveza obnovila. Zadnji čas se je namreč vi--tfelo, da v trozvezi glede balkanskega vprašanja ni prave enakosti. Italija je skrivaj špekulirala na Albanijo in Nfinčija ni hotela podni-rati Avstrije — zaradi Rusije. Obnovljenje tro-zveze obeta — skupno postopanje. Zato je tako veselje med nemškimi listi. To radost si ne smemo razlagati kot dobro znamenje za mir. Nasprotno: vzrastel bo greben onim. ki hočejo za vsako ceno pokoriti predrzno Srbijo — tudi če treba z orožjem v roki. Ni naša nalosfa, da bi na dolgo premišljali o tem. kaj bo sledilo. Ob času, ko je napetost med evropskimi silami dosegala svoj vrhunec — so se oglasili razni strokovnjaki s številkami in so dokazali — da ima tripelententa mnogo več denarja — nego trozveza. To je velike važnosti, kajti po staroslovnem izreku Montecuccolija je treba za vojno denarja, denarja in zopet denarja. Z državnega stališča je tudi vojna nekaka špekulacija, konkurenčni boj, v katerem vzdrži oni dfllie časa — kdor ima več denarja. Vkljub sumijivim vestem, ki krožijo po naši javnosti — še sedaj lahko trdimo, da ne bo voine, in da bo obnovljena trozveza v svojo korist morala skušati rešiti vsa vprašanja mirnim potou. Ako ne — ‘potem nastane na pomlad vojna, ki je doslej še ni videl svet. Pismo iz Belgrada. B e 1 g r a d , 23. nov. (C. dec.) 1912. Predvčerajšnjem smo imeli praznik »Uvod Bogorodice«. Ker mi ne preostaja časa, da bi pregledoval koledarje, seveda nisem vedel za ta praznik, šele na predvečer sem bil opozorjen na to pri »knjižaru«, da je v sredo velik praznik. Zgovorni možak mi ie tudi pojasnil, da le v letu samo osem takih praznikov, ko morajo biti vse trgovine zaprte. To novico sem takoj še gorko delil z mojim prijateljem in oba sva sklenila, da pojdeva drugi dan ob polu 10. uri k »maši«, seveda v srbsko pravoslavno cerkev. ker »žal« nimamo tukaj nobenega kaplana. Prej je prijahal baje en duhovnik vsak ‘praznik in vsako nedeljo sem črez »lužo« (Donavo) iz Zemuna maševat v katoliško kapelico, toda ker niti stene, niti prazne klopi niso hotele poslušati latinščine je že nekaj časa sem katoliška duhovščina napovedala bojkot »dža-urom« v Belemgradu. Toda na predvečer sva oba obračala, moj prijatelj se ie pa drugi dan ob polu 10. uri obrnil — k zidu. med tem ko je prej »molil vse štiri od sebe« in bilo je po rnaši. Vendar tega prijatelju nisem zameril, celo odobraval sem njegov »poležaj« pardon — po-ložai. ker zunaj je zmrzovalo, strehe pa so razgrnile belo zastavo, češ, da se predajo, kadar zopet pošlje Njegovo Velinčanstvo soln-ce svoje toplješe žarke. I saj pa tudi ni čuda, celo noč »so se berači tepli«, da so kar cunje plesale po ozračju, kakor snežne kosme, kakor pravijo. No. dobro ped snega smo pa le Belgraj-čani vredni. Toda za »kriščevo vo!jo«, kaj bo, ko b»> sneg začel kopneti. Pri vsakem vlažnem vremenu je po ulicah blata, kakor v Benetkah morja. Za nekaj je pa vendarle dobro to le blato Avtomobili se ga namreč strašno boje, kakor »hudič blagoslovljene vode«. Kar sem tukai. sem videl samo en avtomobil in mislim, da je edini, ker ima številko 1. Seveda je tudi vojaški avtomobil, ta je na tako velik skoraj kot železniški vagon. Na vseh straneh ima velik rudeči križ in v njem se prevažajo ranjenci iz postaje v bolnice, dasi to službo tudi tramvaji dobro opravljajo, zlasti v nočnem času, ker vozov bi bilo težko dobiti, vse je — kar je le količkaj dobrega — na bojnem polju. Istotako je tudi vprežna živina odšla nabirat lovorik na škodo Turčinov. le »kripeljni« povešajo glavo pred — drožkami. ki so zelo redko razstavljene po mestu. Mlekarji raznašajo po mestu mleko, bodisi z vozom na dveh kolesih, v katerega ie vprežen majhen konjiček, tako suh. da bi mu lahko rebra preštel, boki pa bi izborno služili za obešalnik klobukov. Nekateri mlekarji pa posnemajo škedenj-ske mlekarne v Trstu, samo, da imajo namesto sivčka. kljuse, kateremu pravijo tudi konj. Na hrbtu sedi mlekar s kučmo na glavi ob straneh ima pa na konja privezano pločevinasto posodo za mleko. Seveda, ker konj nima časa, da bi pazil kam stopi, se njegova prvotna barva sploh ne vidi izpod debele plosti blata, ki pokriva posebno noge in spodnji del telesa. No. po glavnih ulicah se polaga nov tlak in sicer najprej cementiran in na to se polagajo še leseni kvadrati v obliki opeke. Tudi kanalizacija le počasi napreduje, ker primanjkuje delavcev in stalno so v časopisju oglasi, da se vsprejemajo delavci na stalno delo. Med delavci, ki popravljajo tlak in kopljejo za kanalizacijo je tudi mnogo Italijanov in Avstrijcev večinoma vojnih beguncev. Pomanjkanje dela tu sploh ni, pač pa je »pomanjkanje dela« v trgovinah — posebno modnega blaga — in . v denarnih zavodih. Dasi je okrog 800 bančnih uradnikov v vojni, kljub temu nimajo niti ostali kaj delati. Promet blaga je skoraj popolnoma ustavljen in dasi je na železnici zopet otverjen omejen obrat blaga, vendar so železniška skladišča skoraj popolnoma prazna. Ker je pa tudi moratorij podaljšan do marca meseca. niso niti menice niti drugi dolgovi izterljivi. vsled tega tudi civilna in ir^ovska sodišča uživajo zasluženo — premirje. Odvetniki, učitelji in profesorji ki ne poučujejo, opravljajo razna pisarniška dela po ministerstvih, poštah itd. Vsled tega so vsa boljša mesta zasedena kljub temu. da je veliko število inteligence poslano v osvobojene kraje in v železniško službo. Za »trojke« bo letos slaba letina v Srbiji, ker večina šol in gimnazij so spremenili v bolnišnice. Vsa inteligentna bodočnost naroda, kar jih ni doma, na vojni ali v raznih začasnih službah, opravlja razne manjše pcsle po bolnišnicah. In kako so samozavestni ti fantiči, človek bi niti ne verjel. Če ima hel trak na rokavu z rudečim križem v sredi, pa ti gre po ulici kakor bi imel deset Turkov v žepu in kakor da bi deset Švabov pa za zajuterk pohrustal. K nekemu gospodu ie prinesel en tak fantalin — enajst let star — pismo ud bolnišničnega komisarjata. Gospod seže v žep in mu da dvajsetico napitnine. Deček je pa užaljen in piezirljivo položil dvajsetico na mizo rekoč: »Jaz sem dobrovoljec, gospod, in ne delam za plačo.« Gospod mu ni vedel odgovora, stisnil mu je prijateljsko roko, zahvalil se mu in da odslovil. Človek bi mislil, da so to slučaji, ki se do-gode povsod. Ampak takih slučajev bi lahko naštel še veliko in še bolj ganljivih, žal. da bi le preveč zlorabljal potrpežljivost čitateljev. Žilica mi ne da miru. še en slučaj Vam hočem navesti. Čez Terazijo je šel mož v vojaški uniformi, levo roko je nosil ovito z ruto in privezano okolo vratu. Očividno ranjenec. Bil je bled, upaden in slab. Dečki so prodajali časopisje. Ranjenec pristopi k enemu izmed njih in si kupi list. Med dečkom in ranjencem se je začel razgovor, drugi pobiči v bližini pa so pritekli zraven, misleč, da bo kaj »kšefta« tudi zanje. Toda obstali so z odprtimi usti in izbuljenimi očmi, ušesa pa so postavili na svoie mesto, da jim ne uide kaka beseda. Po 'I eraziji je za hip utihnilo kričanje. Ko jih je bilo kakiji deset takih paglavcev okrog njega, se je začel klopčič vedno bolj razširjati in kmalu so bili tudi veliki radovedneži okoli. Pripovedoval je, da je bil ranjen pri Kumanovem v roko in da je sedaj ozdravil, zaprosil je, da bi smel domov. Dovolili so mu in mu izdali nakaznico za prosto vožnjo na železnici, vendar pa ie tako slab. da se ne upa domov, boječ se, da bi na potu ne opešal. »Saj se peljete z železnico,« pripomni nekdo. »Seveda. Toda od postaje imam še Miri ure hoda.« »Na postaji ali pa v bližini pa že dobite en voz. da Vas potegne domov.« »Dobiti ga je lahko, ali kdo bo pa plačal.« »Kaj Vam niso dali nič denarja v bolnišnici. da pridete domov.« »Saj so mi dali listek za železnico, zastonj so me redili in zdravili in me negovali, toda hotel sem videti svo:o mater, ki me pričakuje. Več mi ne morejo storiti.« »Tukaj imate groš (dvajsetico)« pravi mal deček, položivši denar v roko in kmalu na to je že veselo kričal po ulicah: »Evo, novine, sve današnje novine, »Politika«, »Štampa«, »Pravda«, »Mali žurnal«, evo novine.« Vsi ostali so takoj sledili »smrkolinu« in vojak je imel par denarjev v žepu in s solzami v očeh se je zahvaljal ljudomilosti Srbov. Na misel so mi prišle besede sivolasega starčka: »Srb je prijazen, dober, postrežljiv, usmiljen, dobrodušen, vesel, miroljuben in radodaren, ampak samo proti svoiemu prijatelju, proti sovražniku je ravno narobe: neprijazen, slab, nagajiv, neusmiljen, mračen, jezen, prepirljiv in trd.« Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravnlštvo: s: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: Telefon številka 118. ::: Največja in smrtna sovražnika Srbu — sta Turek in Švab. Zakaj Srb sovraži Turka, to je že itak znano. Neznan ap je marsikomu vzrok, da sovraži Srb Švaba. To bi Vam tako rad povedal in še marsikaj druzega. žal, da to ni za turške razmere, ker o tem pa noče slišati diktator Našul-paša v Anajlbujlskem vilajetu in zato za danes — pika. Mars. Vojna. POSLANIŠKA KONFERENCA. London. 8. decembra. V predlog angleškega zunanjega ministra Greya. da se skliče po-slaniška konferenca, je privolila sedaj tudi Avstrija. Mesto sestanka še ni določeno. Avstrija in Nemčija sta za London in tudi Rusija nima ničesar proti temu. V ostalem se kljub mirolinb-nim vestem iz Petrograda in Dunaja, mednarodna situacija ni čisto nič poboljšala, ker so včeraj zopet došle vesti o oboroževanju P->iie in Avstrije in vojnemu razpoloženju v Srbiji proti Avstriji. Dunaj, 8. decembra. »Fremdenblatt« poroča, da je Avstri-a privolila v poslaniško konferenco. London, 8. decembra. »Reuter« noroča. da se bodo seje londoske mirovne konference vršile v palači Sant James. MIROVNA KONFERENCA V LONDONU. Sofija, 8. decembra. Romarskim delegatom za mirovna pogaiania v Londonu so imenovani: Danev, bolgarski poslanik v Londonu Ma-karov in general Paprikov. Kot tehniški stro-kovniak bo fumriral polkovnik Joštov, Sofija. 8. decembra Sofiiskj »Mir« piše. da je po končani vrni na Balknnu v interesu Turčije, da živi v naiintimneiših priiateljskih od-nošajih z balkanskimi državnmi. Balkanske države so si sves*e da leži niih sila le v zvezi in zato ne bodo nodvzele nobenega koraka, ki bi jih mogel oslabiti. PONESREČENI ATFNTATI NA BALKANSKO ZVEZO. Belgrad, 8. decembra. Na mirovna pogajanja v Londonii bo odposlala vsaka balkanska država po tri delegate. Srbija še ni definitivno imenovala svojin delegatov, vendar je pa skoro sigurno, da bodo srbski delegati Andra Nikolič, Stojan Novakovič, in morda poslanik Vesnič v Parizu. Kot voina strokovnjaka bosta fungirala generala Bojovič in Živaljevič. Kliub vsestranskemu zatrdilu da se bo balkanska zveza pri mirovnih pogajanjih razbila, se tu naglaša, da še misliti ni na to, da bi do tega prišlo. Zavezniki so se sporazumeli v tem, da morajo vse države kot skupna celota zahtevati likvidacijo Turčije, nakar si bodo balkanske države osvojeno zemljo same razdelile med seboj. POBRATIMSTVO SRBSKE IN BOLGARSKE VOJSKE. — BOI O ARI SOLIDARNI S SRBIJO Belgrad, 8. decembra. Tukajšnje časopisje z velikim zadovoljstvom poroča sofijska uradna poročila o pobratimstvu bolgarske in srbske armade pred Drinopoljem in Čataldžo, a še z večjim zadovoljstvom bolgarske izjave, ki nagla-šajo popolno solidarnost Bolgarske s srbskim stališčem v interesih v jadranskih vprašamih. Časopisi poročajo, da bolearski poslanik v Pe- LISTEK, M. ZEVAKO: V senci Jezuita. (Dalje.) In nehote je zazvenela v njunem glasu nekakšna radovednost in antipatija. »Da,« je rekel Tribulet in dvigni! glavo. »To ime pomeni menda slehrno nizkost in zlobo. Ne tajita mi tega, prijatelja mlada. Moje ime vaju plaši, in gotovo mislita v tem tre-notku: To je torej podli norec, ki se ni bal za-gremti neštetih življenj s pikrimi šalami, samo da je pripravlja! svojega kralja v smeh. Toda bogme, gospoda, vidva ne vesta, koliko neznanih bolečin se je skrivalo v mojem rezkem grohotu«. »Saj vas ne sodiva,« je rekel Lantnč prijazno. 1 ribulet je zmajal z glavo in se obrnil k Manfredu. »Pomirite se,« je dejal smehljaje, »in ne bojte se, ker sem vam rekel pravkar, da sem Ziletin oče. To je. veste, samo tako — rečeno! Resnica pa je drugačna. Leta in leta sem ji sicer posvečal vso vdanost in ljubezen, ki jo premore moje srce, toda Žileta ni moja liči.« »Gospod,« je dejal Manfred, globoko ganjen po teh besedah, »kdorkoli ste. bodite blagoslovljeni zaradi neizmernega veselja, ki mi Ja prinašate: kdorkoli ste, rad vas imam. ker jubite vi Zileto! Kaj me briga vaše ime in vaša služba: plemenit človek ste, in to zadošča mojemu prijatelju in meni.« »Torej so še ljudje na svetu, ki jih ni pokvarila laž in se jih hudobija ni rlotekmla s svo- jimi nečistimi krili!« je vzkliknil Tribulet. In pomolil je roke mladeničema, ki sta jih stisnila z gorko simpatijo. »Kje sem že bil?« je povzel Tribulet in si potegnil z roko preko čela. »Časa ne smemo gubiti.« »Rekli ste, da se bili nekega dne v kraljevem kabinetu —« »Ah, da. Javili so gospoda De Lojola. Kralj mi je namignil, da naj se umaknem. Toda jaz sem imel raznovrstne vzroke, da sem pazil na vsako kraljevo besedo in gesto, kajti — to je bilo tretji dan po dogodku ob Trahoarskem zidu.« Manfred se je zdrznil. »Umeknil sem se torej v sosednjo sobo; toda od tamkaj ^em videl in slišal vse: španjol-ski menih je zahteval Doletovo glavo... in kralj mu je obljubil, da jo dobi, ako se mu posreči dokazati tiskarjevo krivdo ... No, Lojola se je potrudil na vso moč za ta dokaz...« »O, podlež!« je zastokal Lantne. »Gospoda, to ie strašen človek. V svojem življenju sem videl že strašne obraze, toda na nobenem še nisem opazil izraza tako neutolažljivega sovraštva...« »Ampak.« je vzkliknil Lantnč, »kralj ve, 'da Dolet ni nikdar zlorabljal podeljenega mu privilegija in da se na niesrovih strojih nikoli niso tiska!« prepovedane knjige ...« Tribulet je priiel mladeniča za roko. »Ne zaupajte kralju,« mu je dejal z mračnim glasom, »nič bolj, k;»kor zaupate gnili brvi, ki vodi čez vodo .. Kralj je strahopeten ... Poznam ga... Hraber je le v boju. pogumen le takrat, kadar ie treba navaliti na čelu svojih škndronov na četo lezdecev; kakor hitro pa vidi prH Tr?n.v--( iopor«-, i»fi-n trc*Dc~ tati... Ko je bil za časa svojega letništva v Madridu, je trepetal pred Karlom. V Luvru se trese pred Lojolo ... Cesar je bil predstavitelj sile, ki je neznana Francu I.: diplomacije. In Lojola je predstavitelj druge sile, ki se je Franc boji: cerkve! K’alj francoski bi rajši dal odrezati glavo svojemu prvorojenemu sinu, kakor da bi papežu kaj odrekel...« »Kaj nam je storiti? Kaj nam je storiti? Oh, če se zgodi Doletu kaj žalega, bo Lojola drago nlnčal svojo žalostno zmago!« »Gospoda,« je izpregovoril Tribulet, »da zadobimo jasen pogled na vso reč, jo moramo pregledati v celoti...« Norec je govoril z nekakšno oblastnostja Zdelo se je. kakor da bi bil mahoma postal član rodbine, Manfred in Lantnč sta mu odgovorila kakor z enim glasom: * »Govorite...« »Pred nama ležita dve drami, ki sta zelo razlčni druga od druge,« je povzel Tribulet. »Prva: gospod Štefan Dolet je aretiran in zaprt v Konsjeržriji. Druga: Žileta je ugrabljena iz Luvra ...« »Dodajte še to,« se je oglasil Manfred, »da preti Dvoru Čudežev nevarnost...« »Torej se moramo čimprej umekniti odtod ...« »Nasprotno: midva se nameravava navezatii nanj boli nego kadarkoli. Rokovnjači Dvora Čudežev se niso bali naskočiti Luvra. samo da me ubranijo... Ako bi jih zapustil zdaj, bi bil strahopetec.« Lantne je pokimal z glavo. »Bodi si,« je rekel Tribulet. »Izvršiti nam je torei trojno de!o: najti Zileto, rešiti Doleta in ubraniti Dvor Čudežev ...« »Tako je.« »V dosego tega namena,« je nadaljeval Tri- bulet, »nam lahko služita dva načina; prvi je ta, da se združimo vsi ter izvršimo po vrsti vsa ta Herkulova dela, to je, da začnemo vsi trije z uporabo vseh sredstev, s katerimi razpolaga vsak izmed nas, iskati Zileto in se posvetimo nato osvobojenju Doletovemu ...« »Kakšen je drugi način?...« »Ta bo najbrž? tisti, ki ga bomo sprejeli, zakaj sleherno teh del je pravzaprav enako nujno. Treba bi se bilo torej lotiti iskanja Zilete in Doletovega osvobojenja hkrati... In da omogočimo to. si moramo razdeliti naloge.« Tribulet je govoril jasno in tehtno, brez senčice vidnega genotja. In ta njegov mir, ta njegova pokojnost je okrepila mladeničema duha. »Ta način bo res najboljši.« je dejal Lantnč. »To, kar nameravam poizkusiti jaz, da spravim Doleta iz Konsjeržrije, ne trpi nikakega odloga; a tudi Manfred ne more preložiti svojega iskanja niti za uro... Ravnajmo torej vsak na svojo plat, seveda s tem pridržkom, da ostane za slučaj potrebe sleherni izmed nas na razpolago tovarišu ...« »Velja!...« »Vrnem se torej h gospe Doletovi, da }o poizkusim nekoliko potolažiti...« Lantnč je stopil takoj v sosednjo sobo. »Jaz,« je deial Tribulet, »se nastanim tu... Gotovo mi najdete kako stanovanje ...« »Ravno v tej hiši.« je rekel Manfred... »tamle ... poleg sobe. kier stanujem jaz ...« Tribulet ga je razumel: Manfred ga je hotel imeti neprestano V svoji bližini. Gotovo je gorel nestrpnosti, da mn zastavi cel kup vprašanj o Zileti. Prijel je mladega moža za roko in mn dejal; (Dalje.) trogradu, Bobčev, najenergičnejše zagovarja srbske interese. ZADNJE BOMBARDIRANJE DRINOPOLJA. Beigrad, 8. decembra. V torek, zadnji dan pred premirjem, je prišlo pred Drinopoljem do velike kanonade. Ob šesti uri popoldne je pričela vsa oblegovalna artilerija bombardirati turške utrdbe in Turke, ki so ponosno poskušali udreti iz trdnjave. Kanonada je trajala do dveh ponoči in je imela strašen učinek: prizadejala je Turkom, ki so se morali umakniti, velikanske izgube. Poročilo o premirju je ustavilo nadaljne sovražnosti; ta kanonada je bila torej najbrže zadnja. Po privatnih vesteh dobiva turška posadka za cel dan le četrtinko hleba kruha. VOJNI VJETNIKI V BELGRADU. Beigrad. 8. decembra. V Belgradu je seda] okolu 30.000 turških vjetnikov. Slikar Paja Jovanovič izdeluje slike z bojišča, katere je naročil kraljevski dvor Vjetniki so dobili stare vojaške obleke, posebno pa Albanci, ki so zelo lahko oblečeni. TURŠKI PREDLOGI NA MIROVNI KONFERENCI. London, 8. decembra. »Evening Standart« poroča, da ima zanesljive informacije, da bo Turčija na mirovni konferenci v Londonu stavila sledeče mirovne pogoje: 1. Turška obdrž' vilajet Drinopolje. 2. Turška obdrži Skader. ' 3. Turška obdrži vilajet Galipolje. 4. Grška dobi luko v Epiru. 5. Srbija dobi Novipazar in del Stare Srbije. 6. Bolgarska dobi Tracijo od Midije do polovice pota med Dedeagačem in Kavalo. Vrh tega dobi Bolgarska tudi teritorij na obalah Marice. 7. Albanija in Macedonija dobita svojo avtonomijo. Turčija ima privilegij, da postavi obe avtonomni državi pod protektorat balkanske zveze. 8. Turčija stopi v balkansko zvezo, ki bo postopala skupno proti eventualnim akcijam velevlasti. STALIŠČE RUMUNIJE Dunaj, 8. decembra. V evropskih časopisih se že dolgo bavijo z vprašanjem, kako stališče zavzame Rumunija v vprašanju kritičnega balkanskega problema. Vse velevlasti se trudijo, 'da dobe to najmočnejšo balkansko državo na svojo stran. Avstrija je poslala v Rumunijo svojega vojnega nadzornika Hotzendorfa, a sedaj pride tjakaj tudi predsednik bolgarskega sobranja dr. Danev, da uredi odnošaje med obema državama. In tudi ruski car Nikolaj pošilja v Bukarešt velikega kneza Nikolaja Niko-laioviča s posebnim odposlanstvom, ki bo izročilo rumunskemu kralju povodom njegovega nedavnega vladarskega jubileja, rusko maršalsko palico. Vsekakor je to dejstvo velikega pomena in to tembolj, ker bosta dr. Danev in veliki knez Nikolajevič prišla istočasno v Bu-karešt. Sofija, 7. decembra. »Agence telegraphi-que Bulgare« poroča, da Je dr. Danev odpotoval danes v Bukarešt, odkoder odide takoj v London. Petrograd, 7. decembra. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič je odpotoval danes iz Petrograda v Bukarešt, da izroči rumunskemu kralju Karolu maršalsko palico kot znak maršala ruske voiske. Car Nikolaj je odposlanstvo, ki odide v Bukarešt, sprejel včeraj v posebni avdi-jenci. GRKI PRED JANINO. Atene, 8. decembra. »Agence d’ Athenes« poroča, da so Grki zavzeli Sirakuzo in San Gi-orgivo, ki ležita 4 km od Janine. Atene, 8. decembra. Ker so došle dve severne divizije, je koncentracija gršk 'i čet pred Janino končana. Grki nameravajo Janino z vso silo bombardirati, ako se posadka ne bi hotela poprej predati. DNEVNI PREGLED. Državno pravdnlštvo nam je včeraj zopet zaplenilo list radi neke notice iz Trsta, v kateri smo poživljali slovenske trgovce, naj se pri dopisovanju poslužujejo le svojega materinega jezika, ker bi s tem mnogim mladim, trgovsko izobraženim ljudem pripomogli do kruha, obenem pa tudi naučili naše nasprotnike spoštovati naš jezik. Državno pravdništvo ljubljansko, ki stoji seveda na stališču, da smo Slovenci rojeni samo za hlapčevanje ne pa za neodvisnost, nam je notico takoj konfisciralo. Opozarjamo na naš drugi listek, ki nam zopet kaže del bolgarskega javnega življenja iz prve vstaje 1. 1876. V naslednjih dneh priobčimo še ekaj podobnih črtic Ivana Vazova. Z balkanskega bojišča smo dobili novih slik, ki si jih vsak lahko ogleda v našem izložbenem oknu. Deželni odbor in ljubljanski vseučiliški zaklad. Za časa županovanja bivšega župana Ivana Hribarja je mestna občina ljubljanska ustanovila poseben vseučiliški zaklad za slovensko vseučilišče, ki je dosegel sedaj že svo-to okolu 50.000 K. Letos so se obrnili na mestno občino slovenski vseučiliški docenti dr. Boris Zarnik, dr. Rostohar in dr. Nachtigall s prošnjo, da se jim dovoli iz tega zaklada vseučiliška podpora. V nadi, da vrši kulturno delo, če podpira mlade slovanske znanstvenike, ki naj bi bili bodoči profesorji na slovenskem vseučilišču, je občiski svet ugodil njih prošnji in dovolil vsakemu 2000 K podpore. Klerikalci so glasovali le za dr. Zarnika in proti dr. Rostoharju in dr. Nachtigallu. češ, da ta dva nista nobena znanstvenika. Zagrozili so tudi s pritožbo na deželni odbor in to nalogo poverili Štefetu in Kregarju, ki imata v pritožbah že prakso. Na svoji sobotni seji je deželni odbor tudi ugodil njiju pritožbi in razveljavil sklep ljubljanskega občinskega sveta. Kaj drugega tako ni bilo pričakovati, kajti svojo ljubezen do slovenskega vseučiliškega vprašanja so klerikalci najbolje dokumentirali že takrat, ko so opropali deželni vseučiliški zaklad v znesku 700.000 K. Podpirati slovenske vseučiliške docente bi bila pravzaprav naloga dežele. A klerikalnemu deželnemu odboru še ni dovolj, da nima sam nobenega smisla za to, sedaj se hoče proslaviti še z razveljavljenjem sklepa ljubljanskega občinskega sveta in poskrbeti za to, da bo ja ves svet informiran o naši veliki kulturi. Sicer pa dvomimo, da bo deželni odbor zadnja inštanca. ki ima tukaj govoriti in odločevati. V prihodnjič pa svetujemo ljubljanskemu občinskemu svetu, naj podeli vseučiliško podporo raje dr. Lenardu in Stefetu potem gotovo ne bo imel opravka z deželnim odborom. Tiskarski škrat nam je včeraj zagrešil v notici »Pesem srbskih četašev« neljubo pomoto in napravil s hrvaške besede »žao« besedo »čas«. Ima se torej glasiti: Je-li te žao (ne čas!) za tvojata majka itd. Pogreb dr. Vilfana se vrši jutri v sredo z Gaštajna v Šmartno pri Kranju, kjer je bil pokojnik doma — ne v Radovljici, kakor se je napačno po prvih vesteh poročalo. Postojnski župan umrl. V nedeljo zjutraj je po dolgi in mučni bolezni umrl v Postojni on-dotni župan, trgovec in posestnik gospod Gregor Plkel, star šele 54 let. Pokojnik je bil znan in čislan po celi Notranjski. Ljubeznivi in dobri mož Je bil vsestransko dejaven in si Je pridobil nepozabnih zaslug zlasti za Postojno in njeno okolico. Delal je v vseh korporacijah, toda mirno in vstrajno in užival splošno zaupanje v vseh krogih tudi pri političnih nasprotnikih. Bodi mu zemljica lahka i ljub spomin. Lep sprejem. Posestnik Jožef Vovk je hotel vzeti te dni svojo hčer, ki je bila v službi pri posestnici Ani Jonikovi v Zabukovju. Vovk je našel hišna vrata zaprta. Na njegovo trkanje je prišla Ana Jonik pred vrata, toda ni pustila Vovka v hišo. Ta je odrinil Jonikovo stran in je stopil v vežo. Ko je šel po stopnicah navzgor, ga je udarila Jonikova s polenom po glavi in ga je sunila doli po stopnicah. Vovk se je pri tem težko’ poškodoval, zaradi česar se bo morala Ana Jonikova zagovarjati pred sodiščem. ‘Nesreča. Rudar Silvester Belcer, ki dela v hrastniškem premogokopu, je prišel te dni po neprevidnosti z desno roko med dva vrteča se valja, ki sta mu roko popolnoma razdrobila. Georges Howard Darvvin umrl. Profesor astronomije Georges Howard Darwin na vseučilišču v Cambridgeju, je v soboto 7. decembra umrl. George Howard Dar\vin je bil sin znamenitega filozofa in prirodopisca Charlesa Dar-wina in je bil rojen leta 1845 v Kentu. Od leta 1883. je bil profesor astronomije v Cambridgeju. Leta 1885 je postal član predsedništva meteorologiškega zavoda. Leta 1870 in 1871 je Komita. Povest. Bolgarski spisal Ivan Vazov. — Prevela Bo-% žena Cesar. Vlak je ravnokar prisopihal na postajo in je imel takoj odriniti, kajti tu obstoji le dve minuti — ravno toliko, kolikor je porebno, da odda ali sprejme pošto. Postaja je popolnoma brez pomena, in redkokdaj se prigodi, da vstopi ali izstopi popotnik. Toda danes se gneti — kakor še nikdar preje —velika množica vaščanov in vaščank na peronu, vsi se izredno živahno medsebojno razgovarjajo. Nekateri odslavljajo druge, namreč one, ki imajo cvetlične šopke in zelenikine vejice na čepicah. Bile so to pomožne čete iz bližnje vasi K., ki so dobite poziv na vaje, ki so bile določene le tri tedne. Toda izmišljene vesti o bližajoči vojski so varale vaščane in ti so se poslavljali od mladih ljudi, kakor da jih ne bodo mogli nikdar več videti. Moment — in že so bili vsi zbrani pred starim, dolgim vozom tretjega razreda, ki je stal tesno za strojem. Za to prednost se naj tretji razred zahvali mnogim bridkim izkušnjam. V slučaju nesreče se gotovo razbijejo prvi vozovi na kosce — z vsebino vred, prc- vdare vredno! in varujejo potemtakem ostale vozove, ki so seveda zato dražje plačani. V zadnjem hipu, ko se je že razlegal reski žvi-žg parne piščalke, in so se ieli pomikati vozovi, te kretu^o. skočila na stop.niicp lepa mla- denka in podala velikemu, modrookemu vojaku. ki je slonel na oknu, šopek bujnih cvetlic. Vlak se je hitreje pomikal toda oboje mladih ljudi ni imelo niti časa zato, ali jima je bilo nemogoče, izpregovoriti le eno besedico. Deklica je stala tu, zasopljena, zardela razburjenja in sledila z očmi oknu, ki je polagoma izginjal v daljavi in na katerem je slonel sinjeoki vojak. * • Potem se je izgubil vlak za holmi. Solnce je žgalo, sipaje k slovesu ognjene žarke na temne gore in šlo v zaton. Med praznimi, tihimi poljanami je brzel vlak bliskovito. V vozovih so nažigali svetilke. Fantje so razvezovali culice z jestvinami, da se okrepčajo s tem, s čimer so jim doma postregli njihovi dragi. Naenkrat pa se je oglasil rezki žvižg lokomotive — vlak je obstal. »Kaj se je zgodilo? Smo na postaji?« so popraševali mladi ljudje, gledaje skozi okna v temno plan. Vlak se je ustavil na odprtem poljub oče-vidno ga je zadržala kakšna zapreka. »Rdeča luč se vidi!« se je čulo od nekod. In res pred hišico bližnjega čuvaja je stala na zemlji rdeča svetiljka, da je bližnji most defekten, in mora vlak počakati do jutra, oziroma tako dolgo dokler ne bodo popravila dogctovljena. »Kdor hoče, lahko izstopi!« je zaklical sprevodnik v vsak kupe, odprivši vrata. V trenotku so bili vojaki na 1 laneni polju. Popotniki v ostalih vozovih so tudi izstopali. toda m uisfl m>xejeli tega tiepiiiei- bil član ekspedicije, ki je študirala solnčni mrk na Siciliji. Spisal je veliko prirodopisnili del in se je v poslednjem času največ pečal s proučevanjem spremembe zemeljskih osi. Z njim je izgubil angleški narod velikega znanstvenika. »Šinonova Micka« pred deželnim sodiščem v Pragi. Pred deželnim sodiščem v Pragi je bila te dni obravnava zaradi izgubljenega devištva. Prima-balerina dunajske dvorne opere Cecilija Cerri je tožila kapelnika Pietra pl. Stornicha zaradi obljube zakona in je zahtevala za ukradeno devištvo • 4.000 K. Obravnava se je končala s tem, da se je prima-balerina poravnala s pl. Stornichom. Ja, devištvo je pa res drago! Torej fantje pozor! Smrt pred operacijo. Iz Dunaja se poroča: Predvečrajšnjem dopoludne bi morala biti operirana v ordinacijski sobi nekega zdravnika 321etna soproga potovalnega agenta gospa Evgenija Fleischerova. Za ta namen je ralDil zdravnik kokain in ji je dal potem še injekcijo 1.5 grama novokaina. Takoj po tej injekciji je začela pacijentinja zelo bljuvati in čez nekaj minut nato je umrla. Vsi zdravnikovi poskusi da bi ohranil ženo pri življenju, so ostali brez vspeha. Samomor v koncertni dvorani. Na nekem večjem koncertu v Brunšvigu se je nudil pred kratkim prijateljem godbe in poslušalcem zelo nenavaden prizor. V poslednjem delu koncerta je stopila z avditorija mlada dama, vstavila se je pred podijem in je upirala pogled na nekega mladega moža, ki je igral pri orkestru. Ko je zagledala, da jo je mladi mož opazil, je vlo-vila v roko samokres iz rokava in si je pognala krogljo v srce. Dama se je takoj zgrudila mrtva na tla -— strel ni zgrešil svojega cilja. Deklica je bila hči nekega inženirja in je izvršila samomor vsled nedovoljene ljubezni do onega moža, ki je igral v orkestru. Edisonov načrt za moderni pouk v šolah. Edison se peča, kakor je znano, z mislijo, na kak način bi se dala iznajdba gibajočili se slik porabiti za šolski pouk in v učilni namen. Izdelal je načrte za ta pouk s premikajočimi se slikami in pedagogi, ki so imeli priložnost seznaniti se z njimi, pravijo, da je to imenitna misel in da njena vporaba napravi veliko revolucijo v učilnem sistemu. Edison je na tem delal že dalj časa. Pripravil je nekaj tisoč primika-jočih se slik, da bi se moglo otroku v šoli pokazati vse nazorno. Najel je celo vrsto strokovnjakov. ki so potem skupno z njim delali. Med temi njegovimi sodelavci so se nahajali tudi strokovnjaki v astronomiji, filozofiji, fiziki in v raznih drugih predmetih. Izkušenega fotografa so poslali po svetu, da bi prinese! slike zanimivih in občudovanja vrednih krajev kot pripomoček za pouk v zeniliepisju. Ako se bodo otroci učili o kateremkoli kraju, bodo lahko spoznali šege in navade s slik, ki jasneie govorijo otroški duši kot cele množine suhoparnih besed. Po slikah bodo lahko spoznali tamošnja mesta, življenje po ulicah, zveri, zanimive pokrajine, prirodne krasote in podobno. Ta fotograf je prepotoval že celo Afriko in njegov trud j,e imel velike vspehe. Neki drug fotograf Je bil poslan, da bi fotografiral življenje živali. Te slike, ki se bodo rabile pri pouku o prirodopisu, so ravno tako imenitne. Za zgodovinske ure bodo pripravljene historično zveste slike pomembnih zgodovinskih fakt, katere se bodo posnele po izkušenih in najboljšili igralcih. Kot dopolnilo k njim bodo slike historično pomembnih krajev, katere so se nam ohranile izza davnih dni. Podobni slikoviti pripomočki se bodo pripravili za vse stroke pouka, za astronomijo, bakteriologijo, botaniko, kemijo, mehaniko, poljedelstvo, umetnost in podobno. Edison se za ta svoj načrt silno zanima in gotovo je, da nam napravi nekaj, kar bo imelo veliko ceno in kar bo-vsega občudovanja vredno. Družinska drama. V obližju Karlsruhe je umorila posestnikova žena Ana Sattlerjeva v družbi s svojim najmlajšim sinom svojega 63 let starega moža. Mater in sina je orožništvo prijelo in ju izročilo sodišču. Samomor blagajnika. Iz Dunaja se poroča: 211etni oficijal mestne tržnice Jožef Danijel je bil v zadnjem času v opazovalnem oddelku na psihijatrični kliniki. 25. pr. m. pa ga je vzel oče proti reversu v domačo oskrbo. Predvčerajšnjem zjutraj je bolni mož v trenotku, ko ga ni nihče nadzoroval, vzel steklenico s ciankalijem in izpil njeno vsebino. Ko so ga domači ljudje našli, je bil že mrtev. Nesreča pri drsanju. V Kirchbergu pri Hirschburgu je zahtevala na videz čisto nedolžna zabava žrtev dveh človeških življenj. Na ledu sta se drsala ravnatelj Schupponove tovarne za papir jn gospa Schuhmannova, žena blagajnika tovarne. Naenkrat se je udrl led pod njima in oba sta utonila v vodi. Oboje trupel so kmalu našli. Ravnatelj Schupp je bil star 38 let, bi je vdovec in oče treh otrok, gospa Schuhmannova je bila stara 28 let in je bila brez otrok. Požar v pariški elektrarni. V soboto ob 5. popoludne je nastal v pariški elektrarn' v St. Denisu požar, ki se je mahoma zelo razširil. Nekaj okrajev Pariza je čisto brez luči. Cela občina prestopila k protestantizma. Občino Venelles pri Marseillu (Francosko) je obiskal 1. 1909. velik potres, pri čemur se je zrušila tudi cerkev. Začeli so nabirati zbirko za novo cerkev v Venellesu, toda marseillski škof je sklenil :n določil, da bo cerkev postavljena več kilometrov od Venellesa. Venellski prebivalci so proti temu protestirali. Ker pa je bil njih protest neuslišan, je sklenila cela občina, da in corpore prestopi k protestantizmu in da bo postavila za nabrani denar protestan-tovsko cerkev. Dne 4. decembra t. I. so ono cerkev posvetili. Požar vlaka v višini 70 metrov. V Ne\v Yorku se je pripetila pretekli petek velika nesreča na najvišiem kraju visoko ležeče proge Na železničneir. tiru v višini 70 metrov sta trčila vkup dva vlaka in zdrobljeni vozovi so se vneli. Tisoč ljudij je v veliki napetosti in razburjenju opazovalo požar. Zeleznični uslužbenci so sicer ogenj pogasili, toda izpod zdrobljenih vozov so potegnili 11 težko ranjenih potnikov. Več ljudii je tudi lahko ranjenih. Strašilo v angleškem kraljevem gradu. Blizo Londona slikovito položer.a rezidenca kralja Jurija V Vindsor Castle je bila že večkrat počaščena z obiskom duhov. Posebno pogosto ponoči je vznemirjala kraljica Ana Bo-leyn njene prebivalce. Najbolj pogosto je obiskala grad velika Elizabeta, ki je kakor fantom hodila po sobanah in katere niso videli samo podrejeni služabniki, ampak tudi Artur Balfo-ur, lord Palmerston, sir Robret Peel, da, tudi kraljica Viktorija jo je baje videla. V teh dneh se je pa pojavil v Windsoru popolnoma nov duh. V enem delu kraljevega gradu stanuje vojaški pomorski poročnik James Beauchamp, ki ima ordonančno službo pri visokem pomorskem častniku. Ker je Beauchamp ravno službeno odpotoval, je živela v stanovanju njegova soproga sama s postrežnico. Preteklo sredo ie povečerjala gospa Beauchampova ob 7. uri zvečer in je poslala po pisma s pošte. Ko se je postrežnlca vrnila, ji je na koridorju zastopil pot nekak fantom. Postrežnici so padla vsled strahu vsa pisma iz rok in zakričala je tako, da je priklicala svojo gospodinjo. Ta je ravno tako zakričala in obe sta zbežali v stanovanje, katero sta nato dvakrat zaklenili. Gospa Beauchampova popisuje cel dogodek tako: Ko sem prihitela na postrezničin krik iz stanovanja, sem zapazila majhnega moža v admiralski, popolnoma beli starodavni uniformi z mečem ob boku in s prsi, okrašenimi z mnogobroinimi svetinjami. Bil je gologlav. Ko sva zbežali v stanovanje in sobo zaprli, je tudi tja vstopil. Kako je mogel tja priti, si ne morem peiasniti. Vrata so bila zaklenjena iti zid tri čevlje debel. Ko sem pripravila električni požarni automat, da je začel delovati, je duh šel še no sobi, nato pa je izginil v moji spalnici. Straža petih mož, ki je prihitela, ie fantom še videla. Eden izmed stražnikov trdi. da se gre tu za admirala Horacija Nelsona, kodaurškega. abukirškega in trafal-garskega zmagovalca. In v Londonu se sedaj pripoveduje, da je to bil gotovo on in da je prišel baje povedati poročniku Beauchampu svoje nazore o nemških jezdnih načrtih. Ker pa Beauchamp ni doma, se bo pojavil Nelson v najkrajšem času zopet. In do tega časa bi bilo baje dobro, da se počaka. Kaj bo s tega strašila. ne bomo pozabili poročati. Lepe »stare device«. Francoska postopa malo kruto s svojimi ženskami, ker jih že v 25 letu uvršča med stare device, ki imajo svoj slavnostni dan ni sv. Katarino. Dekleta, ki so dopolnila istega leta svoj 251etni rojstni dan, vstopiio na ta dan v vrste »Katarin«, napolnjene s šiviljami, modistkami in prodajalkami iz modnih zavodov. Francoska dekleta se ne boje vstopiti med »Katarine«, zakai one ne smaf.ra- nega dogodka jednakodušno in mirno. »To je škandal!« so upili gospoda iz drugega razreda. Toda rezervisti niso bili vsled tega pripetljaja čisto nič vznemirjeni — čudili so se, toda jezilo jih pa ni čisto nič. Vzbudila se je v njih vojaška disciplina, čije najprvi dolžnosti sta udanost in potrpežljivost. »No, slišite,« so priganjali nekateri —■ »stegnimo se nekoliko po travi!« »Gospoda se naj pa tišči v vozovih, da se ne prehladi!« so se rogali drugi. »V travo! Spimo pod nočnim nebom!« Nihče izmed njih ni hotel ostati v vozu. in dočim je »gospoda« pozaprla kurejska okna. da ne bi pritisnil v vozove nočni hlad, so se vrgli vojaki na mehko travo in povzdignili oči k migljajočim zvezdam, ki so se lesketale v temnem nebesu kot dijamanten pesek, in njihove misli so hitele v prostrano daljo, v rodno vas. kjer so se jih spominjali svojci z istim koprnenjem. * Polagoma so utihnili pogovori, vse naokoli se je razlilo v tišino. Razburljivi sloves in ločitev od vsega, kar je srcu ljubko in drago, v zvezi s prijetnim nočnim hladom je zazibalo utrujene fante takoj v globoko spanje. V nočni tišini se je čulo le mirno dihanje dvajsetorice mladih, zdravih pljuč. Le Rajčov Mladen ni spal. Od je bil, ki mu je podala ona mlada de-vojka šopek cvetlic. Iz njegovih oči, njegovih misli se ni hotela umakniti postava klasnega dekleta. Neprestano jo je gledal .jred seboj, kakoi .se mu ie prikazala & zadnjem trenotku i ločitve: z zardelim licem, zasopljena od nujnega teka, s črnoognjenimi, v;reolašenimi. oro-šenimi očmi, z ustinicami, rdečima kot korale, na kojih so drhtele sladke, pa na ustnicah zamrle besede slovesa. Njegova roka je nežno stisnila cvetke, ki mu jih je izročila njena v zadnjem trenotku. še se je tresla od stiska njene roke V njegovi duši je vzplamtel skriven, koprneč občutek, vroče hrepenenje, videti nekoga, nekomu nekaj razodeti, nekaj negotovega, nekaj, za kar moreš komaj najti izraza, nekaj, kar mu je kakor kamen težko ležalo na prsih. Zdelo se mu je, kakor bi niegova duša, njegovo srce, kakor bi on sam ostal tam na postaji in bi ležal tu v travi drug. njemu nepoznan Mladen. Izvor njegove bolesti pa je bilo iskati tukaj, da ni tekom zadnjih dni nikjer videl Canke. zagledal jo je le v zadnjem trenotku odh(? in še takrat samo za par sekund. Ni " sede ni mogel izpregovoriti l njo. »n loirno, toliko sta si imela pred ločitvijoi povedati Pa ona se mu je prikazala kakor .sen, in zopet izginila kot sen. , .. Videlo se je, da je prihitela deklica na skrivnem, da se poslovi od njega, in da se je v najkrajšem trenotku odtrgala od hiše. In ko sta se srečala njuna topla pogleda, zamrlo je njeno srce v bolečini in obupu! On sam je bil kriv, da so jo zadržali. Včeraj je bil šel k njenemu očetu, k Milošu Karadželevu, premožnemu, ošabnemu kmetu, ki pa se je izkazal čestokrat dobrega srca. Ko je c'o spel tja, je Miloš ravno otislavljal svoje gosUj )o konca svojega prvega četrtstoletja za dobo, katera se lahko pozdravi z resnim obrazom. Delodajalci teh mladih »starih devic« jim dajejo za to slavnost slaščice, gledališke in koncertne listke in dekleta slavnostno in veselo otvo-rijo svoje drugo četrtstoletje. Ljubezen in — robec. Robec je bil in je še danes tuintam v veliko važni službi ljubezni. Med robcem in ljubeznijo vlada tesna odvisnost. Pri tem ne mislimo seveda rdečega robca kakega »šnofarja«; ta nima z ljubeznijo ničesar skunnega. Mislimo le na okrašene 1 obče nevest, na prav majčkine robce s čipkastimi robovi. Taki robci so navadno ženinov dar nevesti. Tak robec, v katerega je navadno všit datum poroke ni bil prvotno namenjen za nošo. imel je v.Tko bolj poetičen namen: nevesta je morala vanj obrisati solze, ki so ji pritekle iz oči. ko je zapuščala očetovsko hišo in ko se je odpovedala devištvu. Eksistirajo krasne narodna pesmi, v katerih je opevana tudi uloag robca. Tak robec se za celo življenje skrbno shrani in če umre njegova letnica, ji z njim pokrijejo obraz. Robec pa je važen ne samo pri svatovskih obredih, ampak tudi pri ljubezni sploh. V slovanskih krajih se rabi robec pri plesu. Z robcem maha mladenič izvoljeni deklici da bi sl? z njim plesat. Na ta migljaj pristopi (Vkle K fawy. Znat? je pasus pesmi o slovesu ljubimcev: >'Oba sva si z belim robcem brisala oči — Ako posodimo komu robec, je to znak. da onemu človeku zaupamo. Na Francoskem so nosile d?me za časa direktorija tunike brer žen? in so dajale svoj robec možem, katere so hotele odlikovati. V nekaterih krajih vrže fant robec na tla pred deklico, katero hoče vzeti za ženo. Zelo važno ulogo igra robec v govoru ljubezni brez besed. Ljubezen je rabila že od davnih časov sem vsakovrstne predmete /a medsebojno talno govorico. Ni čuda, da je vzbudi! robec nase pozornost zaljubljenih ljudij. Z njim se da pogovarjati, ne da bi kdo opazil. Ta robčeva govorica le najbolj v navadi na jugu Evrope. Ako potegne Italijanka z robcem čez obraz, pomeni ,to: »ljubim te«, ako potegne z rubcem po roki: »sovražim te«, ako predene robec iz roke v drugo, pomeni to da se za dotično osebo, nji nasproti, ne briga, ako vzame robec in dene dva nasprotna ogla vkup in jih nategne, pomeni: »čakaj me«. — Dali robe; r.a oči. pomeni žalost. Ako se dotakne r. robcem desnega lica, pomeni to »da« in levega lica »ne«. Ako se ovije robec okrog kazalca, pomeni« »sem omožena«. Pri nas takega govora iz daljave ne razumemo, dočirn je tak govor pri prebivalcih in prebivalkah vročega juga zelo v navadi. Kaj pripoveduje krotilka levov. Te dni je naprosil neki londonski žurnalist krotilko levov, gospo Dorcy d’Avilly, ki je ravno sedaj nastopiia v Londonu, naj mu opiše interesantne posameznosti o poklicu krotilke levov. Go-spa d’Avi!ly je krotilka že od svojega trinajstega leta in ni doslej v svojem poklicu niti enega trenotka obžalovala. »Ako bi mi bilo 'dano, še enkrat si izvoliti kak poklic«, meni gospa cl\Ayjl!y. bi gotovo postala krotilka levov. Ce bi se me pa vprašalo, ali priporočam krotenje levov kot poklic za ženske, bi rekla, da ne.« Skrivnost krotilca levov? Ni nobene skrivnosti! Leve je treba obvladati; vse je odvisno od živali samih: oko so divje, se jim »10-visno oq živali samih: ako so divje, se jim mo-sr mora z njimi tako ravnati, da začno krotilca ljubiti. Večina izmed živali je malo inteligentna, vendar se dado vkljub temu naučiti skoraj vse. — Gotovo je, da je malo krotilcev levov, ki bi od tega opravila in poklica odnesli zdravo kožo. Krotilka levov nima v tem ni-kake izjeme. Nekoč jo je namreč napadel neki lev, to pa zato, ker je ni spoznal. Da ne bi bile predstave preveč monotone, je stopila nekoč v kletko, oblečena kakor šolska deklica. Eden izmed njenih levov, ki je ni takoj spoznal, je skočil nanjo in jo je podrl na tla. Ker ga pa je krotilka nato poklicala po imenu, jo je lev spoznal in ona ie dobila samo malo poškodbo na rami. Da ne bi takrat, poklicala leva po imenu, bi jo ta gotovo raztrgal na kosce. Treba je liri tem poklicu imeti tudi hladno kri in si biti neprestano v svesti podobnega slučaja. IJtibliana. -- Sicvenska opera In opereta. Sobotna premiera Zellerjeve operete »Ptičar« se ni izvršila tako kot bi bilo želeti, ker je bil tenorist g. Vonti ra hudo prehlajen pa je nastopil, da je predstavo sploh omogočil. Velike so težave Z zborom, ki more samo zvečer prihajati k vajam. Kedar je zvečer glasbena predstava, mora vaja seveda odpasti, vsled česar se študl-ranje kajpak zavleče. Ko bi slavno občinstvo vse to hotelo upoštevati in ne bi venomer zahtevalo novih glasbenih prireditev, ampak bi z isto vnemo posečalo dramske' predstave, k! jih kritika soglasno označuje kot prav dobre, bi zbor pridobil toliko časa, da bi mogla prav vsaka glasbena predstava priti docela izdelana na oder. 1 ako pa je bilo to pot neizogibno, da je glasbena prireditev preje prišla na oder. nego je bilo docela dozorela. Krivica torej ne leži toliko na strani vodstva, nego na strani občinstva, ki zahteva več nego je mogoče dajati. Slavno občinstvo nikdar ne bi smelo pozabiti. da imamo letos v Slovenskem gledališču izjemno stanje, kakršnega v kroniki daleč nazaj ni najti. Gledališče voditi ob urejenih razmerah, ni prevelika umetnost. Če pa more in mora vodstvo iskati moči šele koncem avgusta. v času torej, ko že ni več izbirati, morajo nujno nastati težave. Prav zato se ima leiošnje vodstvo boriti s težkočami, ki jemljejo sapo, Le s skrajnim naporom je bilo letos — to treba' neprestano povdarjati — mogoče, dosezati prestave, ki morejo tudi pred strogo kritiko obveljati. In navzlic vsem uprav neverjetnim težkočam gledališče vzdrževali na skoz in skoz poštenem nivoju — je umetnost. Slavno občinstvo bi se moralo izjemnega stanja zavedati in gledališkemu vodstvu z vso dobrohotnostjo pomagati, da zmaga — brez krivde vodstva nastale težkoče in da s sezono reši sezono in bodočnost. Čc zmagamo letošnje leto, smo rešeni, če ga ne zmagamo, bo neizogibno treba gledališče, »prvi kulturni zavod vsakega naroda«, za nekaj let zapreti. Nujno potrebno je, v takšnih razmerah, da slavno občinstvo ukroti svoj prebujni kriticizcm in sv0'0 več nego velikomestno izbirčnost. Če bodo s sodelovanjem sl. občinstva razmere urejene — potem, a la boune keurel bomo izbirali in kritizirali, kakor da imamo milijonske subvencije in kakor da naše gledališče more in mora posekati pariško narodno gledališče. *— Sicer pa stoji slovenska opera in opereta pred oživljenjem. Novoangažirani operni in operetni tener. g. Harfner-Karas dospe tekom tega tedna in nastopi takoj. G. Harmer-Karas ie rutiniran pevec, ima nad 150 oper in operet na repertoarju in je kot izborna moč določen v to, da ga za stalno, do smrti, angažirajo na praškem Narodnem gledališču. Prošli teden je na Narodnem gledališču v Pragi gostoval v operi »Mignon« in v Smetanovi »Prodani nevesti «in si pred izberčnim praškim občinstvom in pred kritiko zopet pridobil sijajne uspehe. G. Harfner-Karas je nekaj let pel v Zagrebu in Osjeku, je hrvaščine docela zmožen in se bo hitro priučil slovenščini. V Plzni je bil kol operni in operetni tenor ljubljenec občinstva. Na mesto primadone gdč. Orlove, ki ie zaradi opasue obolelosti gledališče ostavila in odpotovala domov pride te dni dgč. Lo\vczynska iz Lvova. sestra znanega znamenitega tenorista zagrebške opere, odlična dramatična pevka, ki se more ponašati z repertoarjem, kakršnega morejo imeti edinole pevke prve vrste: Halka, Tosca. Židinja, Aida, Faust-Margareta, Sau-tuzza, Buterfly, Afričanka, Hugenoti, Hofman-nove pripovedke. Gdč. Lowczynska se je izučila v svetovnoznani šoli prof. de Reszke in je slučajno brez angažmana, tako da je slučaj, da more priti na naše gledališče. Nastopila bo. takoj po svojem prihodu. — Nedeljska repriza »Ptičarja« je bila dosti boljša nego premiera, kar treba izrecno zabeležiti. Vendar se »Ptičar« za neka! časa odstavi z repertoarja, da se omogočijo retnedure. V četrtek (par-predstava) se uprizori velika italijanska opera »La Tra-viata« z g. vitezom Cammaroto kot gostom. Opozarjamo na to predstavo, ki obeta izreden muzikaličen užitek. Gdč. Richterjeva kot Violeta in g. Catnmarota kot Alfred — to bo nekaj izrednega. — Predavanje »Akademije«. Sinoči je predaval gosp. Pustoslemšek o svojem potovanju po Srbiji, Stari Srbiji in Macedoniji. Predavatelj je svoje predavanje čital kot potopis. Pravil nam je zanimive in zabavne dogodke iz svojega potovanja v Niš, Kuinanovo in Skoplje. Predavanje so pojasnjevale nekatere slike. Predavatelj bo svoje predavanje drugič nadaljeval. Poslušalcev je bilo nad polovico dvorane in so bili predavatelju prav hvaležni, da jih je popeljal v kraje stare in nove srbske slave. — Izobraževalni klub v Ljrbljani. Na občnem zboru, dne 4. decembra izvoljeni odbor se je sestavil sledeče: predsednik: dr. Oton Fettich-Frankheim, podpredesdnik: dr. Tone Gosak, tajnik: dr. Josip Pučnik, blagajnik: dr. Josip Lavrenčič, odbornik: dr. Josip Klepec, namestnika: Josip Berce in dr. Janko Pretnar, preglednika: Josip Breznik in dr. Pavel Pe-stotnik. C. kr. pletarska šola v Radovljici priredi v času od 11. do 21. t. m. razstavo lastnih izdelkov v prostorih zavoda za pospeševanje obrti v Ljubljani nasproti kavarne »Evropa«. Razstavljeni bodo le predmeti, ki so se napravili na tej šoli iz domačega protja in ki so jih napravili domačini. Razstava bo pravo zrcalo, ki bo javno pokazala, kaj se da napraviti še na Kranjskem, kako lepo prihodnjost ima ravno ta panoga obrti na Slovenskem, ako se jo postavi na zdravo podlago in če jo vodijo ljudje, katerim je razvoj domače obrti pri srcu. — Ljubljančanom kličemo: pridite in oglejte si — potem pa sodite! Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal gospod Iv. Brežič v Hrastniku 10 K izgubljene stave. Iz Trbovelj nam prihajajo prav ugodna poročila o delovanju C. M. podružnic. Večje število nabiralnikov po gostilnah, trgovinah, trafikah in pri zasebnikih zbira prispevke za družbo. V tem oziru delujeta posebno uspešno gg. Dežman in Počivavšek, posebno požrtvovalna je gospodična Ocepek in dr. Sploh se obeta na tem polju vsestransko tekmovanje med prijatelji C. M. družbe. — Rodbina Močnik-dr. Karba v Kamniku je nakazala C. M. družbi 20 K mesto venca na krsto pokojnega profesorja g. Fr. Orožna. G. Karol Mehora je nabral za C. M. družbo na II. avtomatičnem večeru dne 3. decembra v gostilne gospe Kocmur v St. Petru na Krasu 20 K. Hvala! Na razglednice, ki jih je založila Ciril-Metodova družba za božič in za navadno uporabo, opozarjamo ponovno in se nadejamo, da se oglasi toliko odjemalcev. kolik*or je teh razglednic v zalogi — še pred božičem. Družba sv. Cirila in Metoda ima v zalogi še precejšnje število svojih koledarjev za leto 1913. Tudi ti morajo med naše ljudi! Prosimo vse C. M. podružnice, da poiščejo odjemalcev v svojem delokrogu. Ako razpeča družba še ostale koledarje-vestnike, dobila bo zanje precej denarja, vsak koledar pa bi bil obenem buditelj slovenske zavesti vsepovsod, kjer bi prišel v roke poštenih Slovencev. Akad. tehn. društvo »Tabor« v Gradcu ima v torek dne 10. t. m. v društvenih prostorih svoj drugi redni občni zbor z običajnim sporedom. — Kinematograf »Ideal,«. Spored za torek 10., sredo 11. in četrtek 12. decembra 1912: Najnovejša poročila z bojišča na Balkanu. 1. Zurnal Patlie. (Kinematografska poročila. Najnovejši dogodljaji, šport, moda itd.) 2. Lehma-nova znanstvena ekspedicija. (Velekotnično). 3. Zmagovalec derbvja. (Krasna amerik. športna drama v dveh delih.) Pri vseh predstavah. 4. Moric in ljubezenski prašek. (Zelo komično.) 5. Ob 2. ponoči. (Nravna drama iz pariškega nočnega življenja. Velezanimivo.) S^mo zvečer. 6. Kraljica kopeli. (Krasna učinkovita veseloigra. Nardiskfilm Co.) Samo zvečer. — Sobota 14. decembra: »Blisk v temni noči«. (Svetovna učinkovitost Nordiskfilm Co.). Torek 17. decembra: »Večne priče«. (Senzac. učinkovitost. Clou sezije.) Trst. »International«. Prejeli smo: Čilal sem zadnjo številko tega lista pod tem nasiovom ki je glasilo socialno-demokratičnih pekovskih pomočnikov v Trstu. Na treh straneh je pisan ta list v italijanskem jeziku, na enem pa slučajno v slovenskem. Ta list res ni podoben pravemu socialističnemu listu. Kvante, ki jih spravljajo socialni demokratje potom tega lista v javnost, res niso vredne, da bi se jih natisnilo. V kolikor je »International« pisan v slovenskem jeziku, samo napada, kar je povedala prav dobro »Edinost«. Koga napada? Vse, kar ni socialno-dcmokratičnega. Posebno pa mu leži v želodcu strokovna skupina pekovskih pomočnikov N. D. O., ki se prav lepo razvija. »Edinost« je poročala, da se je nahajal neki Kermolj (urednik »Internationala) takrat, ko se je vršil občni zbor strokovne skupine pekovskih pomočnikov N. D. O., cel dopoldan v ulici sv. Frančiška št. 2, in je štel narodne pekovske pomočnike, ki so zahajali na občni zbor; hotel je znati, koliko je organiziranih v N. D. O. On se namreč boji, da bi ne izgubil mastno plačano službo, ki jo ima pri bolniški blagajni in pri organizaciji socialno-demokratičnih pekovskih pomočnikov. V tem strahu je stal torej v ulici sv. Frančiška. Misli si je. če res napreduje ta prokleta »narodna« organizacija pekovskih pomočnikov, potem bo res slabo z njegovo mastno plačo. Da se Je res nahajal v ulici sv. Frančiška, to potrdi sam, ko piše mastno tiskano med drugim: »Ob 9.50 jo je mahal prvi zborovalec. Ob 1«. sta se pomikala prav počasi druga dva. Pet minut pozneje jo je lomil en pekovski vajenec, ki ie bil umazan ves od moke; tudi on je zavil v ulico sv. Frančiška, kjer se nahajajo društveni prostori. Točno ob pol enajsti uri jo je mahal s poj metra dolgimi koraki mož s potlačeno kapo in zavit v »haveloku«. Videti ie bilo. da mora biti to kakšen general. Ob 10.30 sta jo mahala zadnja dva zborovalca.« — Sodrugi, potem pa naj pra- vi kdo. da ne špijonira Kermolj. No, v tem listu se ne čita nič drugega kakor podobne čen-čarije in napade. In pa še nekaj se čita. Ker-moli pripoveduje namreč, da je 011 velik socialist, in da je dolžnost vsakega, da postane socialist. Verjamemo to sodrugu Kermolju. Če bi ne bil Kermolj od raznih strani predobro plačan, če bi on ne dobival na dan okoli 20 K dohodkov (všteti so tudi prejemki, ki jih dobiva z Dunaja glede štrajka) potem bi Ker-tnoli bii vse, tudi klerikalec, kakor tudi drugi koritarji v stranki — saj so vsi enaki. Ti ljudje pravijo, da so socialisti. Sramujte sel! — Kakor sem se informiral hujska goriomenjenl Ker-moll proti slovenski obrtni nadaljevalni šoli pekovskih vajencev. Ta človek protesti! a proti tej potrebni slovenski šoli. Baje bo vložil protest proti njej na c. kr. namestništvo, pravi, da na podlagi obrtnega reda 111 pravilno ustanovljena. Mi se bomo še bavili, če bo potreba, s tem človekom, ki zasramuje slovenski jezik, kjer le more, ob vsaki priliki. Za danes naj zadostuje teh par vrstic. — Pekovski pomočnik. Volitve v »Delavsko zavarovalnico proti nezgodam«. Shod »Nar. delav. organizacije« v Trstu. — Proglasitev kandidatov slovanskega delavstva. Trst, dne 8. decembra. Danes (v nedeljo) predpoldne se je vršil v veiiki dvorani N. D. O. dobro obiskan shod z dnevnim redom: »Volitve v Delavsko zavarovalnico proti nezgodam in slovansko delavstvo, ki ga je sklical centralni odbor »Nar. del. organizacije« v I rstu. Shod otvori odbornik centrale N. D. O. Verčon in poda besedo predsedniku centrale N. D. O. dr. V. Kisovcu. Do 20. decembra opoldne morajo biti oddane glasovnice za volitve v »Delavsko zavarovalnico proti nezgodam«. Kaj je to »Del. zav. proti nezgodam«? Ima delavstvo od te zavarovalnice kak interes? Vsak delavec bi moral poznati ta zavod. N. D. O. je priredila v ta namen več predavanj. Nekaj jih Je prišlo na predavanja, toda žal vse premalo. Slovansko delavstvo se zanima premalo za svoje koristi, za zavod, ki ie velikega pomena v socialnem oziru. »Del. zav. proti nezgodam« je socialen zavod in sicer za vse one, ki se ponesrečijo na delu. Ta zavod razteza svoje delovanje, ne samo na Trst, ampak tudi po Kranjskem, Goriškem, po Istri In Dalmaciji. Vas, ki morate biti zavarovani je nad 150 tisoč. Slovenski in hrvaški delavci so v veliki večini. Zavod, ki obstoji kakih 50 let, ima nastavljene; ravnatelje, uradnike, agente, •••luge, zdravnike itd. Zavod ustanavlja tudi delavske hišice — seveda za italijanske delavce. Bilanca izkazuje 10 milijonov letnega prometa. Vse to je vaša last, delavci, vse to je vaš denar, ki se vam ga je odtrgalo pri plači. Vse to premoženje sloni na delavskih žuljih. »Del. zav. proti nezgodam« je zavod, ki stoji sicer pod državno kontrolo, toda upravlja sam svoje posle. V odbor volijo delodajalci (gospodarji) polovico zastopnikov. polovico jih izvoli na delavstvo. V odboru se nahaja torej od delodajalcev 6 odbornikov in 6 namestnikov, delojemalci imajo istotako v odboru 6 odbornikov in 6 namestnikov. Poleg tega pa imenuje tudi vlada svoje zastopnike, tako da pride v vodstvo ena tretjina delodajalcev, ena tretjina delojemalcev in ena tretjina vladnih zastopnikov. Teh 18 članov — poleg namestnikov — vodi. oziroma upravlja zavod. Upravni odbor nastavlja ravnatelje. uradnike, agente, sluge, zdravnike itd. Do danes so nastavljali samo Italijane, ker je vodstvo zavoda v Italijanskih rokah; celo pod- i ravnatelj je — regnlkolo. V teh krajih, kjer razprostira zavarovalnica svoj delokrog, je nad dva milijona slovanskega prebivalstva, a samo ena četrtina italijanskega. Pravično bi bilo. da bi prišli v zavod slovanski nastavljene! — zdaj so sami italijanski, ki ne razumejo .-lovenskega jezika. Radi teh škandalov, ie stavil državni po- slanec jjrof. Mandič mescca junija 1912 pritožbo pri minstrstvu. — Zavod dobiva veliko prejemkov. Slovansko delavstvo bi moralo iti zaradi tega z navdušenjem na delo. Na stotiso-če gre denarja, ki o njeni ne veste ničesar, slovanski delavci. Zavod se čuti italijanskega. Če vloži Slovenec kako pritožbo, se mu jo vedno odbije. V vodstvu se nahajajoči delajo v škodo slovanskemu delavstvu in v korist italijanskemu. Kako naj razume pritožbe slovanskih delavcev italijansko razsodišče? Pa tndi. tiskovine pošiljajo v italijanskem jeziku — v slovenskem pošljejo slovenskemu delavcu le takrat, kadar mu znižajo ali pa odbijejo rento. Sedaj pa poglejmo, kako postonajo s ponesrečenci. Slovanskega delavca s polomljenim hrbtom pošiljajo na delo, istotako so poslali mladeniča. ki je bil sežgan na raznih krajih, češ poite delat, bo že boljše. Slovenskim dclavcem skorai nič nočejo izplačevati podpornine. — Ta zavod tudi podeljuje posojila — italijanskim trgovcem in obrtnikom. Z denarjem slovanskih delavcev se pomaga Italijanom in bojuje proti slov. delavstvu. Od dne do dne se postopa slabše v tem zavodu s slovenskim delavstvom. Delavske hišice naprimer puste zidati samo v Trstu — ker na Kranjskem in drugod ni Italijanov. Da se odpravijo te krivice, treba da slovensko delavstvo zna, da se udeleži volitev. Voli se vsako drugo Leto. Volitve so precej komplicirane. Statut je skrpucan tako, da je na škodo nam — socialni demokratje in italijanski gospodarji na njegovi podlagi lepo supno paktirajo. Letos se voli v I.. II. in IV. kategorijo. V vsako kategorijo se voli tri odbornike in tri namestnike; tl odborniki imajo sedeti v glavnem odboru, ki votli zavod. Če jih imamo v odboru, bodo gledali v našo korist; če jih dobe Italijani, bodo gledali na — regni-kole. Do sedaj so bili sami Italijani. Socialni demokratje so stavili za te volitve na kandidatno listo samo enega Slovenca, vsi drugi so italijanski kandidatje, dasiravno zahteva pravzaprav pravni čut, da se nastavi tam, kjer je tri četrtine Slovanov in ena četrtina Ialijanov — več slovanskih kakor pa italijanskih kandidatov. Pa še ta. ki so ga nastavili, stanuje v Idriji, saino da ne prihaja k sejam, ker stanuje predaleč in ima tudi neugodno železniško zvezo. Zakaj vse to? Zato, da je vse v njihovih rokah. Zato pa so sestavili tudi take čudne štatute ki so v korist italijanskim podanikom. Njim se mora izplačati na podlagi statutov odpravnino (njim — ne avstrijskim državljanom) tukajšnji Slovenci pa ne dobe nikdar izplačano, pač pa se jim odtrguje vsak inesec na renti. Z ozirom na vse to je ootreba, da se vzdramite. Delajte na to, da bodo izvoljeni naši kandidatje. Ker se gre za tak velikanski zavod, ker se gre za vašo korist, mislim, da bodete storili svojo dolžnost, ki jo^ veleva vaš stan. — Nato je govoril strokovni tajnik Bran-dner. Na koncu svojega govora je prečital kandidatno listo, ki jo je sestavil volilni odbor. Kandidatje slovanskega narodnega delavstva so sledeči: I. kategorija (zelena glasovnica), obrati: prevozna in skladiščna podjetja: Za prisednika Dordei Nikolaj, delovodja »Balkana« — Trst. Za namestnika: Fran Gruden, lesni delavec — Trst. IF. kategorija: (rdeča glasovnica), obrati: rudarstvo, kovinarstvo, piavžar-stvo. stroji, orodje: Za prisednika: Janko Sta-han. strugar v arzenalu — Pulj. Za namestnika: Jakob Trošt, mehanik — Trst. III. kategorija: (bela glasovnica), obrati: Papir, usnje, mizarski in kmetijski obrati, mlini: Za prisednika: Fran Goinišček, mizarski delovodja v Podmelcu. Za namestnika: Ivan Filipčič, mizarski pomočnik — Trst. — Kandidatna lista je bila sprejeta. Ko so nato še govorili delavci: Valenčič, Hvastja, Jerič, Grgiu in drugi, je predsednik zaključil ta pomembni shod. Nesreča v škedenjskih n*-sv>J!i. V petek 6. decembra se je pripetila v škedenjskih plavžih, ki so last »Kranjske industrijske družbe«, velika nesreča. Karel Guntler, delavec, star 29 let je prišel z levo nogo v stroj. Zagnal je grozen krik in sodelavci so takoj priskočili, ustavili stroj, ter rešili nesrečneža. Na lice mesta je bil poklican zdravnik, ki je odredil, da se ga je odpeljalo v mestno bolnišnico. Nesrečnežu je stroj popolnoma zmečkal nogo do kolen in mu jo bodo odrezali bržkone pri kolenu proč. V plavžih se dogajajo take nesreče zelo pogostoma. Temu je kriva »Kranjska industrijska družba« in pa tudi obrtni nadzornik, ki baje plavže še ni videl od znotraj. V Rojanu pri Trstu vlada za »Dan« dan za dnem večje zanimanje. Rojančani čitajo »Dan« z velikim veseljem. »Dnevovih« prijateljev je v tem kraju vedno več. Opažamo namreč. da se razproda v Rojanu vsak teden več številk »Dneva«. In to je najboljše spričevalo, da načela, ki jih zastopa »Dan«, ves ugajajo Rojančanom. Je sicer neštetokrat pobeljen ampak ravno to je dokaz, da je nasprotnik krivice in hinavščine, in ravno raditega ga čita vsak z velikim veseljem in zanimanjem. I11 tak ostane »Dan« vedno. Čimbolj ko se mu bo nasprotovalo z gotovih strani, tembolj bo oster in tembolj bo odpiral ljudstvu oči. V boj proti krivicam, v boj proti hinavščinatn in tiraniji! Že dosti časa smo hlapci na svoji lastni zemlji, in bil bi že skrajni čas, da bi se osvobodili. Naprej! Tramvaj vozi prepočasi izven mesta. Tako naprimer rabi iz Skednja v Trst kakih 35 minut. Človek pride prej peš iz Skednja v Trst. kakor pa s tramvajem. Izven mesta bi moral vendar voziti veliko hitreje kakor pa v mestu. Sploh je tržaški tramvaj silno počasen. To pritožbo naj bi upoštevala tržaška tramvajska družba. Upamo, da se kaj ukrene v tem pogledu. Gorica. Don Klšot in tovariši, to vlogo igrajo klerikalni listi: »Kdo se nam upa zoperstavljati? Ali ne poznate naših del, slavna so in zapisana bodo v zlato knjigo večnosti? Ali niso naši možje največji vitezi na svetu?! In ali niso vsi naši nasveti pametni in naše znanje veliko — t i Marija Pik el naznanja z neutolažljivim srcem v svojem in v imenu svojih otrok, Bogomila in Merice, kakor tudi v imenu svojih sorodnikov, da je umrl po dolgi in mučni bolezni njen iskreno ljubljen soprog, oziroma oče, brat, stric in svak, gospod Gregor Pikel Imej*te1j zlatega zasluženega Križa s krono, župan mestne ob ine postojnske, pred-sed -)>< uuravne;a odbora Občinske hranilnice, načelnik okrajno-cestnega odbora po-stoj 'Skcga, elan okrožnega zdravstvenega zastopa postojns ega, načelnik ravnateljska Notranjske posojilnice, član krajnega šolskega s>eta, truovec, posestnik Itd. danes ob 2. uri z ul raj, previden s svetotajstvi, v 54. letu svoie starosti. Pogreb nepozabnega rajnega bo v torek, dne 10. grudna ob 2. uri po-po dne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v domači farni cerkvi. Priporočamo ga v blag spomin in molitev. POSTOJNA, dne 8. grudna 1912. Brez p«Hel>nega obvestila. Ela Viltan ro‘ena Pogačnik naznania v svojem imenu in v imenu svojih otrok v globoki žalosti 'vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je njen iskieno ljubljeni soprog, oziroma predobri oče, gospod dr. Janko Vilfan odvetnik, deželni poslanec in predsednik posojilnice v Radovljici včeraj ob 12. dop. nenadoma izdihnil svojo blago dušo. Nepozabni dragi rajnik se prepelje v sredo, dne 11. decembra t. 1. iz Ljubljane na Gaštej pri Kranju, odkoder se vrši pogreb istega dne dopoldne ob 'Ml. na pokopališče v Stražišče pri Kranju. Dragega pokojnika priporočamo prijaznemu spominu. V RADOVLJICI, dne 9. decembra 1912. Žalujoči ostali. 1. slovenski pogrebni zavod Jos. Turk. Si !! Sijajna zmaga !! v damskih raglanih. Ravnokar dospelo čez 2000 komadov 135 cm dolgih od 20 K naprej, kateri so stali preje od 40—60 K. Istotako znižane cene za gospode raglanov, zimskih sukenj in oblek. „Angleško skladišče obiek“ O Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5. Seznam ljubljanskih javnih knjižnic in čitaunu. Knjižnica, zavod, čitalnica. Odprto. Licejska knjižnica (v prostorih II. državne gimnazije). Knjižnica ljubljanskega mestnega arhiva (na magistratu). Vsak dan izven nedelj in praznikov od 10 — 12 dop. in od 2—4 popoldne (izAen ponedeljka). Simon Gregorčičeva javna ljudska knjižnica In čltaln'ca (v Wolfovi ulici). Vsak dan od 9—12 dopoldne. Knjižnica v nedeljo in praznik od 9—11, vsak dan od 5—7*/a. Čitalnica v nedeljo in praznik od 9 12, vsak dan od pol 4—8 zvečer. Javna ljudska knjižnica gosp. naprednega društva za Šentjakobski okraj (v Draga-tinovi hiši). V nedeljo od 10—12 dop. Vsako sredo od 7—9 zvečer. Velikansko?!« Tako si mislijo klerikalci. Pa pridi človek in jim povej: neumnost, velikansko bedarijo in hudobijo, delate s tem. da preganjate učitelje. Kako naj bi oni spoštovali učitelje, kako?! Še priklonejo se ne, ti učitelji gospodu »nuncu«, ko pride mimo, le malomarno dvignejo klobuk z glave in niti ne poljubijo »prečastitemu« roke. Don — Kišotje! Ali lic vidite, da se vojskujete z lesenimi mlini? Sicer pa le tako dalje! O. »Gorica«, o »Novi čas« in o vsi vaši tovariši, le pestite učitelje, potem pa napravite Čez nje tri dolge križe; zakaj oni so za vas izgubljeni. Nesreča. V nedeljo ob 1. uri ponoči je dobil stražnik Budihna pri mostu blizu južnega kolodvora na tleh nezavestnega človeka, ki je bil ves krvav. Stražnik ie poklical vojake, ki so stražili most. da so mu pomagali pripraviti ga zopet k življenju. Mož je bil najbrže pijan in se pobil. Ako bi ga omenjeni stražar ne našel. b- gotovo zmrznil. Predavanje prof. Ferd. Seidla se bode vršilo v sredo, 11. t. m. V soboto ie odpadlo radi koncerta. — »Geološki prehodi po gorišk okolici -< bodo pojasnjeni potom skiootičnih slik. in upamo, da ga naše občinstvo polnoštevilno poseti. Zidajo se domov?, ieci in visoki v — čast Bogu. Delavec zavriskaj veselja, ali ne vidiš kako napreduje delo. Ne bo ti treba tavati po mestu ne! Ne porečeš mi več, da ti je cerkev predaleč. Pred nos smo ti jo postavili. Sploh pa bi bilo najbolje, da bi nrizidali vsaki hiši kapciico, časi so resni in hudoba se klati po svetu. Tudi ti žena. dasiravno si prišla ravnokar iz cerkev, iti moraš tudi v to; v ti dobiš posebne milosti, ker ta cerkev ie sezidana v čast presvetemu Srcu Jezusovemu! Sobotni koncert »Glasbene Matice«, ie izpade! povoljno. Vsekako pa so se pokazale posebno pri pevskem zboru razne pomanjkljivosti. Najbolje je pel zbor težko Adamičevo skladbo »Ecce dolor«! Največji ntis je napravil gotovo na vsakega kvintet z instrumenti. Bilo je res nekaj finega, nekaj nevsakdanjega. Nainoveiša telefonska in brzojavna poročila. RUMUNSKA ZBORNICA. KRALJEV PRESTOLNI GOVOR. Bukarešt, 9. decembra. Danes je bila s Kraljevskim prestolnim govorom otvorjena ru-munska poslanska zbonica. Kralj Karol je v svojem prestolnem govoru izvajal: »Vsled tradicionalne vstrajnosti mirovne politike naše države živimo danes v prijateljskih odnošajih z vsemi evropskimi državami. Posebno naklonjenost vživamo od strani velevlastl. Rutnunska se je mnogo trudila pri lokaliziranju balkanske vojne, med volno samo Je strogo varovala svojo neutralnost, pri tem pa seveda z največjo pozornostjo zasledovala dogodke na Balkanu. Tudi Rutnunska Ima na Balkanu velike Interese. Vsled nan Orknv BOLGARSKG SOBRANJE. Sofija, 9. decembra. Bolgarsko sobranje je sklicano za 14. t. m. k izvanrednemu zasedanju. BOLGARI NOČEJO PUSTITI DRINOPOLJA TURKOM. Sofija, 9. dt cembra. Tu vlada glede pred-stoječih mirovnih pogajanj v Londonu največjl optimizem. Splošno prevladuje prepričanje, da bodo pogajanja končana v dveh tednih. Kar se tiče Drinopolja, stoji Bolgarska na stališču, da mesta nod nobenim pogojem ne prizna Turčiji. Največja koncesija bi bila časten odhod drino-poljske posadke, v več pa Bolgari ne morejo privoliti. Za slučai, če bodo Turki ponustljivi, razil o mednarodni politič. situaciji sledeče: Za varstvo Dardanel. NEMŠKI POSLANIK V PETROGRAU O PO! OŽAJU. Budimpešta, 9. decembra. Nemški poslanik na ruskem dvo.ui se ie naprnm žurnalistom iz-zil o mednarodni politični sitnaciii sledeče. Za sedaj ni nohenp. nevarnosti. Razburjeni duhovi so se začeli pomirjevati in upati je. da se bo vse izteklo gladko. IzVflz za križ balkanskih držav*. Jurij Mihelič, Vinica K 1, M. Šimnovič. Vinica K 2. neimenovan K 1, F^n Prokšeli. Vinira K 1, Jurij Culiberc. 0<*n1in K 1. Ivan Tramnnš, Ogulin K 1, dr. Anton Švitreli, odvetnik v Ljubljani iz neke stave K 2, upravništvo »Slovenskega Naroda« K 14. 61 K nabranih pri graških Slovanih (noslal Lubec, Frančiška Dovč. Sn^enp (nabrala se-demnaistletna deklica po celi vnsO K 23.11, A. Bezenšek (TI. blagajnik) izročil K 85.60. Skupaj K 39.223.41. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »IJčifeliske tiskarne« v l.iubliani. JLJk '!■ 4^*4^ 4*4. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim Je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da io o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke ,.DA N“ velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto ... K 18-— Četrt leta ... K 4-50 Pol leta ... K 9’— En mesec . . . K l-50 V upravništvu prejeman na mesec K 1’20. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto ... K 20— Cetrl leta ... K 5-— Pol leta ... K 10*— En mesec ... K l*7g Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K. Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkralu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času. Upravništvo „DNEVA“. Učenca sprejme takoj 1. Wider, vrtnar v Ljubljani Selenburgova ulica št. 3. Brzojavka. V italijanski kuhinji hotela pri Maliču nasproti glavne pošte jg dobe vsak dan asortirane morske ribe. Vina samo iz najboljših kleti in sicer: brionska, porenška iz agrarnega zavoda. Opolo-vino po 72 v liter za družine na dom postavljeno itd. !Pozor trgovci! Od danes naprej se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dolenca, v Prešernovi ulici pod tovarniško ceno. Javna ljudska knjižnica polit, in izobraževalnega društva za dvorski okraj (Pred igriščem št 3). Javna ljudska knjižnica za napredno politično društvo za kollzejskl okraj. (Pri Rusu na Marije Terezije cesti). V nedeljo od 10—12 dopoldne, v sredo od pol 7—8 zvečer. Odprta vedno. Ljudska knjižnica Sokola I. (v društvenih prostorih na Taboru). Slovenska Matica (Kongresni trg). Odprta v torek, četrtek in soboto od 8—9 zvečer Uradne ure od 9—12 dopoldne in od 3—6 popoldne. Deželni inuzej (Rudolfinum). V nedeljo od 10-12 in v četrtek od 2-4 za vse brezplačno. Sicer vstopnin? 60 vin. Muzejska knjižnica ob uradnih urah o 8—1 dopoldne. rSŠ: MuUlanska kreditna Sanka v Lfiibllaiii. “ Ntrilafjeva ulica štev. S, (lastna liiša) Podružnice v Spijeta, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju, Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41 |2 0