Gr liAN IV1K UUBLJANA, 22. AVGUSTA 1961 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO VIII., ŠTEV. G3 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA DOMŽALE 483. Na podlagi 1., 2. in 2.a člena te-jj )ne8a zakona o občinski dokla-St) la 0 Posebnem krajevnem pri-la/-XKu Uradni list FLRJ št. 19/35, »ti v 55/57- 52/58- 52/59) j® <>b(-:in: občin ,odbor Domžale na seji Drv,: ega zbora in na seji zbora sp^jajaleev dne 6. julija 1961 ODLOK iobi.^Pobiitvi odloka o občinski Sa a°' na dohodke od kmetijstva, °stojnih poklicev in drugega Premoženja za leto 1961. V , L člen i /■ členu odloka sc v točki 3 le Jtvico občinske doklade za osta- le t)SavN° oocinsKe aoKiaae za osta-Pokiice doda naslednje besedilo: ska ri° tci lestvici se odmeri občin-vte>« lada tudi vsem drugim za-tw cern dohodntne od slučajnbst-čite; Prometa — enkratna obdav- 2. člen v Q,a odlok velja od dneva objave la iasniku, uradnem vestniku okra-l. i Doljana, uporablja pa se od 1 » la in v skladu s poseb-ti h‘h S!?1?1 o družbenih investl- sklada za šolstvo na podlagi programa dejavnosti, ki 6° jj' svet zn prosveto Ohčinskcg8 skega odbora Hrastnik. 6. člen vi)/ Po prejšnjih členih u^ot„°yjr^ sredstva za posamezno šolo piV': vzgojno-izobražcvalni zavod stavljnjo najmanjša sredstva, je treba posameznim znvodoi toviti iz sklada za šolstvo Hrastnik. gol5!,- Upravni odbor sklada 79 )zr se pooblašča, da glede no utemeljeno zahtevo šolskega , poveča sredstva za material ke prizadete šole. Takšno P^.^*1 sme znašati največ do 5 % glasnik STRAN 291 k* Pripadajo Soli glede na določbe "• Člena tega odloka. 7. Člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vest-niku okraja Ljubljana. Številka: 02/1-01-32/1. Hrastnik, dne 17. junija 1961. Predsednik občinskega ljudskega odbora Stanko Brečko, 1. r. 493. Na podlagi 5. člena Uredbe o povračilu potnih in drugih stroškov lavnih uslužbencev (Ur. list FLRJ •j- 9-113/60 in 15/61), je Občinski ljudski odbor Hrastnik na seji občinskega zbora in na seji zbora prodajalcev dne 17. junija 1961 sprejel ODLOK 0 spremembi odloka o višini dnevnic ?a uradna potovanja, nadomestila za 'areno življenje, kilometrine za usluž-”cnce Občinskega ljudskega odbora Hrastnik, občinskih zavodov in organizacij. 1. člen '' V odloku o višini dnevnic za radna potovanja, nadomestilo za lo-eno življenje, kilometrine za usluž-l'nce Občinskega ljudskega odbora 'ustnik, občinskih zavodov In ob-'dskih organizacij (Glasnik Okraj-,,ega ljudskega odbora Ljubljana 15/60) še doda z: den, ki se glasi: ju w iJUUblve^a uuuuicl L«juvijaiici 15/60) še doda za 5. členom nov 0 Člen, ki se'glasi: Stroške za prevoz z javnimi pro-, rtninri sredstvi na delo in z dela, 1 Presegajo 600 din na mesec, po-rnejo uslužbencem organi, pri ka-rih so ti v delovnem razmerju. Do ga povračila im'ajo pravico usluž-cnci upravnih organov Občinskega ludskcga odbora Hrastnik, občinskih rRanizacij od 1. aprila 1961. 2. člen v Ta odlok velja takoj in se objavi . Glasniku, uradnem vestniku okra-10 Ljubljana. Številka: 02/1-01-29/1. Hrastnik, dne 17. junija 1961. Predsednik občinskega ljudskega odbora Stanko Brečko. 1. r. OBČINA KAMNIK 494. 5a]^0 Podlagi 15., 17. in 18. člena kitir!i>na 0 racionalnem izkoriščanju St /G^ega zemljišča (Ur. list LRS Ir^ v zvezi s 5. točko od- lom i° Snovnih načrtih ter o eko-lzkr.Kx tehnični dokumentaciji za (Iji- nje kmetijskega zemljišča goje razdeljeno na tri proizvodne rajone, in sicer: 1. poljedelsko-živinorejski rajon, ki ga omejuje upravna meja med okrajema Kranj in Ljubljano do ceste Zalog—Komenda, rob gozda, ki poteka od naselja Klanec za naselji Križ in Podgorje do Kamnika (vključno mesto Kamnik), rob gozda do vključno naselja Volčji potok, po upravni meji občin Kamnik in Domžale, po upravni meji občine Šentvid, Kamnik na upravno mejo okraja Kranj—Ljubljana, 2. Zivinorejsko-sadjarski rajon obsega srednjevišinske lege doline Kamniška Bistrica, Črna, Tuhinjske doline do višine 750 m nad morjem. 3. Živinorejski rajon obsega predele nad 750 m nad morjem. 3. člen Posamezni proizvodni rajoni so pretežno namenjeni naslednji kmetijski proizvodnji, upoštevajoč pri tem glavno in postransko smer proizvodnje: 1. Poljedelsko-živinorejski okoliš: a) Glavna smer proizvodnje — proizvodnja mleka, — proizvodnja jedilnega, indu-' sirijskega ter semenskega krompirja, proizvodnja vatilnih in konsumnih jajc (družbeni sektor). b) Postranska smer proizvodnje: — pridelovanje zelenjave, — pridelovanje sadja, — proizvodnja sadnih sadik (družbeni sektor). 2. Zivinorejsko-sadjarski okoliš: a) Glavna smer proizvodnje: — reja plemenske in klavne živine, — vzreja plemenskih in reja mesnatih prašičev, — pridelovanje sadja (jabolk, hrušk, jagodičevja). b) Postranska smer proizvodnje: — pridelovanje merkantilnega in industrijskega krompirja, — pridelovanje hmelja (okolica Motnika in Špitaliča). 3. Živinorejski rajon: a) Glavno smer proizvodnje: — ekstenzivna reja plemenske in klavne živine. čebelarstvo kot gospodarska panoga naj se širi zlasti v živinorejsko-sadjarskem okolišu. 4. člen V okolišu mlečne proizvodnje se morajo rediti le krave z visoko proizvodnjo mleka. V vzrejnih okoliših pa je treba rediti le čiste pasme živali. 7. člen ln opraviti agrotehnične ukrepe, ki Po tem odloku se sadovnjak hišo navedeni v tem Članku, bo done štejejo zercljišča v vrtovih ob ločil Občinski ljudski odbor s po-stanovanjskih zgradbah, ki so po- sobnimi predpisi, saj ena s sadnim drevjem ali jagodi- 3 g]en čevjerA, Na območju proizvodnega okoliša „ . * . , . kmetijskih zemljišč, ki so navedeni Občinski ljudski odbor določi s v prejšnjem členu tega odloka, je posebnimi odloki za svoja območja treba saditi prvovrstni sadni mate-ožje proizvodne okoliše, ki so na- ^al iz priznanih drevesnic, in sicer men j eni za določene glavne ln po- prvenstveno jablane, delno pa viš-stranske smeri proizvodnje v skladu nje hruške, slive in jagodičevje, z določbami 3. člena tega odloka. Katere sorte sadnih vrst je treba. 9. člen saditi na določenih kmetijskih zem- Po 4. členu zakona o izkoriščanju Uiščih, določa investicijski program, kmetijskega zemljišča (Ur. list FLRJ 4. člen št. 43/59) lahko občinski ljudski od- Naprava sadovnjaka je dovoljena . bor predpiše, da se na vsem območju je v obliki strnjenih nasadov v kom-ali na posameznih delih območja pieksih na podlagi izdelanega in popri obdelavi kmetijskih z-emljišč mo- trjenega investicijskega plana. Nobe-rajo uporabljati določeni minimalni den mh kompleksov ne sme biti agrotehnični ukrepi ali posamezni agrotehnični ukrepi. Občinski ljudski odbor lahko tudi predpiše za območje občine ali za del njenega območja ukrepe za na- manjši cd 6 ha, pri jagodičevju pa manjši kot 1 ha. 5. člen Priprava zemlje za sadnjo in tch-pvedek živinorejske proizvodnje v niko zasajanja se izvaja po investi-skladu z določbami zakona o ukre- cijskem programu, pih za napredek živinorejske proiz- ,, vodnje (Ur. list LRS št. 17/60). c!cn Pred saditvijo je treba zemljišče 10. ki jih določi določi sadjarski proizvodni okoliš, kmetijska strokovna služba, vendar ki obsega območje k. o. Tunjice m -e v tem prjmeru obvezno dodatno k. o. Košisc. gnojenje za potrebe vmesnih kultur, z. člen Na sadjarskem območju navede- R- ‘''cn nio katastrskih občin je po tem od- Sadno drevje in jagodičevje i9 loku obvezno izvršiti obnovo sadov- treba vsako leto obrezati po navo-njakov, oziroma spremeniti doroda- dilih kmetijske strokovne službe, nje druge kulture v nasade sadnega ‘drevja, in sicer na tehle površinah: a) v katastrski občini Tunjice 9. člen Ce se obdelovalec kmetijskega n) v katastrski občini Tunjice ----j . .. pare. št. 225. 226, 227, 654, 655, 656, zemljišča v državljanski lastnini 657, 232, 233, 243, 254/2, 245/3, 246, « tem odlokom, lahko v smislu 92. čl. zakona o Izkoriščanju kmetijskega „r ODLOK a1oniz;i(.jjj kmetijske proizvodnje 4 “bmočju občine Kamnik Za L Slen '"hetii.a1 smotrnejšcga izkoriščanja zemljišča se kmetijska 10 od]„| n'a rajonizlra, kakor določa le Ccl 2. člen etno območje občine Kamnik 021 rom na talne ln klimatske po- 6. člen Obnova sadovnjakov je dovoljena le v okolišu, kjer je sadjarstvo rajo-nizirano kot glavna ali postranska smer proizvodnje. Sadovnjake je dovoljeno obnavljati le v obliki strnjenih plantažnih nasadov. Obnavljati je možno le na podlagi izdelanih in potrjenih investicijskih programov. Izbor sort mojra biti v skladu s sadnim izborom za LRS 247, 248, 249. 250, 251, 252, 253, 254 613. 620/L 228,’ 229,’ 23o| g*™ 3/59)^ k r«2« sa ss 241/2, 241/3, 241/4, 231/3, 435, 230, kmetijska gospodarska organizacija. 237/2, 239/3, 240/1, 241/1. 620/2, 621, V smislu 25. čl. tega zakona se lahko 275, 276, 255/2, 84.3, 839, 838, 840, da v tem primeru kmetijsko zemlji 841, 842, 856, 857, 858, 859/1, 860, Y Pns,lno upravo za čas od 1 do 861. 832, 828/2, 826, 825/2, 823-2, 6 let‘ 818/1, 828/1, 824, 825/1, 823/1, 822, 820/1, 821/1, 821/2, 818/2, 819, 820/2, , - , 817, 806, 805, 804, 802, 801, 791, 797, objave v »Glasniku«, uradnem ves^ 10. člen Ta odlok prične veljati z £lnem 798. b) v katastrski občini Košiše pare. Št. 242, 245/1, 100, 111, 101, 103, 106, 107, 108, 109. Kmetijska zemljišča, na katerih le treba izvršiti obnovo sadovnjakov niku okraja Ljubljana. Številka: 01/1-01-36/1. Datum: 13. julija 1961. Predsednik občinskega ljudskega odbora France Vldcrvol, 1, r, J STRAN odi) GLASNIK OBČINA LOGATEC 496. Na podlagi 6., 7. in 13. člena Zatona o hidromelioracijskih sistemih m o izkoriščanju kmetijskega zemljišča na območju hidromelioracijskih sistemov (Ur. list LRS št. 17/60) je Občinski ljudski odbor Logatec na seji občinskega zbora in seji zbora proizvajalcev dne 8. VIII. 1961 sprejel ODLOK o zgraditvi hidromelioracijskega sistema v področju reke Sore na območju krajevnega urada Žiri Pod točko 2. je investitor Vodna skupnost Gorenjske. Pod točko 3. je investitor Občinski ljudski odbor Logatec. 10. člen Odškodnina za izkoriščanje me-lioriranih površin se določi na podlagi skupne vrednosti investicij, ki 5. člen so vložene v melioracijo, stroške in 1. člen Zaradi boljšega izkoriščanja kmetijski zemljišč znotraj meje, ki je navedena v naslednjem členu tega odloka, se bo na teh zemljiščih reguliralo reko Soro in osušilo zamočvirjena in poplavna zemljišča. Ime hidromelioracijskega sistema je: regulacije in hidromelioraci-je Žiri. 2. člen Meje hidromelioracijskega področja v k. o. Dobračeve in Ledi-nica poteka: od izliva potoka Rače-va v Soro ob levem bregu potoka Ra-čeve do izliva Jezernice v Račevo in ob levem bregu Jezernice do križišča proti Nova vas —» Dobračeva — Stara vas ter ob isti poti do novega Rakulka in po desni strani Rakulka do glavne ceste Žiri—Dobračeva. Od tu po levi strani ceste ob potoku Mali Rakulk do Skandra, kjer zavije levo ter zajame parcele 432/8 v celoti, jugozahodni del parcele 431/1 do poljske poti na jugozahodni strani parcele 438, kjer doseže občinsko pot Dobračeva—Ledinica in po desni strani iste do zavoja, kjer skrene ob zapadni meji parcele 518 do konca iste, kjer zajame parcele 523, zapadni del parcele 524 in v celoti parcelo 529 in ob levi strani poti do križišča pri hiši Šorli Julijane, kjer zajame parceli 543 in 549 ter se spoji z desnim bregom reke Sore in od tu vse do Županovega kota, kjer desno od Sore zajame parcelo 559 in parcelo 59/2 do izliva potoka Za-brežnik v Soro, katerega prečka ter zajame celotno parcelo 754/1 in ob koncu Iste prečka pot k Modrjanov-cu ter zajame parcele 758/2 in 3 in se ob poljski poti vrne k desnemu bregu Sore in ob istem do Pintarjeve brvi (vse v k. o. Dobračeva). Tu prečka Soro in v k. o. Ledinica zajame levi breg reke Sore do Modr-janovih roj vse do mostu pri Modr-janu in po' levem bregu Sore do Zupanovega kota, kjer se odcepi od reke in v celoti zajame površino parcele 31, preko studenca Groblov-ščica ob zapadni meji parcele 17, zajemajoč površine parcel 14/1, 12 in 11 in se ob meji parcele 19 vrne do reke Sore in se lasti njenega desnega brega pritoka ob ledinski cerkvi in nadalje vse do izliva potoka Ra-čeva v Soro. Celotna površina zajeta v omenjenem opisu meri 120 ha. Vsa melioracijska in regulacijska dela sc bodo perspektivno izvedla v obdobju naslednjih 10 let. Prva etapa te izgradnje je bila regulacija Rakulka, ki je dokončno izvedena ter je za izvedbo iste porabljenih 24,000.000 din. Druga etapa so melioracijska dela na omenjenem področju, investitor pa je Kmetijska za-dru Žiri, po projetktu so predvidena sredstva v višini 9,000.000 din, katera dela naj se izvedjo v letu 1961 in 1962. Investitor za regulacijska dela na reki Sori je ObLO Logatec, s tem da osigura predvidena sredstva v višini 25,000.000 din z krediti Vodne skupnosti v proračunu pa predvidi odplačevanje anuitet. Dela naj bi bila končana do leta 1968. vcsticijskega vzdrževanja amortizacije in upravnih stroškov. Dobo amortizacije se določi na 20 let. Odškodnino plačujejo obdelovalci kmetijskega zemljišča v sorazmerju s površino zemljišč, ki jih obdelujejo. Odškodnina za izkoriščanje sistema je enotna za vso površino. 11. člen C. člen Po potrebi so koristniki kmetijskih zemljišč na območju sistema dolžni na svojih zemljiščih na lastne stroške cevno drenažo, jarke in podobno v rokih, ki jih se upravlja podobno v rokih, ki jih za vsako leto določi organizacija, ki meliori-rano področje upravlja in po tehničnih navodilih te organizacije. Obdelovalci melioriranih kmetijskih površin plačujejo odškodnino načelno v gotovini. V sporazumu z organizacijo, ki meliorirani sistem upravlja, lahko plačujejo odškodnino tudi v pridelkih, katere pridelujejo na teh površinah. Pridelki so obračunavajo po tržnih cenah. Odškodnino za izkoriščanje melioriranih površin plačujejo obdelovalci kmetijskih zemljišč v letnih enkratnih zneskih, kizapadejo v plačilo najkasneje do 15. oktobra v letu. Če se odškodnina plača v pridelkih, se rok za plačilo odškodnine določi sporazumno. Odškodnina za izkoriščanje melioriranih površin se določi najkasneje do 15. marca v letu. 7. člen Pravice in dolžnosti upravitelja melioracijskega področja so zlasti tele: 1. Pravice: a) Skrbi za tehnično vzdrževanje objektov in naprav osuševalnega sistema ter organizira za to delo tehnične in strokovne službe. b) Pobira plačila za izkoriščanje melioriranega področja. c) Lahko daje celotno meliorira-no področje ali posamezne parcele v. uPravljfinje kmetijskih organizacij in predpiše s pravili pogoje za izkoričanje teh področij. 2. Dolžnosti: a) Zagotoviti mora obdelovalcem kmetijskih površin na melioriranem področju takšen vodni režim, ki v skladu z načrti za izkoriščanje zemljišč omogoča najboljše izkoriščanje kmetijskega zemljišča. b) Sprejme osnovni načrt, v začetku vsakega leta pa načrt za izkoriščanje melioriranih površin. c) Sprejme na podlagi osnovnega načrta za izkoriščanje melioriranih področij osnovni načrt za izkoriščanje zemljišč in vse meliorirane površine. Investitor ima tudi pravice in dolžnosti, ki so določene z zakonom o hidromelioracijskih sistemih in o izkoriščanju kmetijskega zemljišča na območju hidromelioracijskih sistemov, in s predpisi, ki so izdani na njegovi podlagi. 12. člen Za vsa vprašanja, ki niso urejena s tem odlokom, se uporabljajo določbe zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča in o hidromelioracijskih sistemih na območju hidromelioracijskih sistemov s predpisi, ki so izdani na podlagi teh zakonov. 13. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja- Ljubljana. Štev. 04/-353 17'2-II-61. Logatec, dne 8. avgusta 1961. Predsednik občinskega ljudskega odbora Peter Naglič, 1. r. OBČINI! TRBOVLJE 497. Na podlagi 113. člena zakona o bankah (Ur. list FLRJ št. 10/118/61) m 7. točke 26. člena statuta občino Trbovlje je občinski ljudski odbor Trbovlje v sporazumu z občinskim ljudskim odborom Hrastnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 15. julija 1961 sprejel ODLOK o ustanovitvi Komunalne banke zn območje občine Trbovlje in Hrastnik 3. člen Glavna dela investicijskega programa so: 1. Melioracijski osuševalni sistem v k. o. Dobračeva z Izkopom 5 km odprtih kanalov z drenažnim sistemom. 2. Regulacija potoka Rakulk z izgradnjo dveh mostov in ene brvi in osmimi kamnitimi pragi. 3. Regulacija reke Sore od izliva Račeve v Soro do Zupanovega kota z izgradnjo nasipov v cilju utesnitve in samopoglobitve reke s preureditvijo mostu čez Soro pri Modr-ja.nu na Selu. 4. člen Pravice in dolžnosti investitorja Pod točko 1. prevzame Kmetijska zadruga Žiri 8. člen Vsi koristniki kmetijskega zemljišča na melioriranem področju imajo pravico in dolžnosti, da uporabljajo te pridobitve. 1. člen Ustanovi se Komunalna banka za območje občin Hrastnik in Trbovlje (v nadaljnjem besedilu banka). Ime banke je: Komunalna banka Trbovlje. Sedež banke je v Trbovljah. hor Trbovlje sporazumno z občinskim ljudskim odborom Hrastnik v smislu drugega odstavka 119, členu zakona o bankah. Direktor in predsednik sveta delovnega kolektiva bunke sta člana upravnega odbora, ne moreta P® hiti predsednik ali podpredsednik upravnega odbora. Funkcija članov upravnega odbora traja dve leti. Vsako leto obnavlja polovica članov na način, ki ga določi statut banke. 9. člen Obdelovalci kmetijskega zemljišča plačujejo zn Izkoriščanje melioriranih področij odškodnino, ki je določna v 11. ine 12. členu tega odloka. Ce obdelovalec kmetijskega zemljišča v državljanski lastnini ne izkorišča tega zemljišča po osnovnem načrtu za izkoriščanje kmetijskih zemljišč, je mogoče v skladu z določbami II. razdelka JUr. list FLRJ št. 43/59) dati zemljišče v prisilno upravo za 5—10 le* 2. člen Ustanovitelja banke sta občinska ljudska odbora Hrastnik in Trbovlje, 3. člen Banka opravlja svoje posle po veljavnih predpisih. 6. člen Direktorja imenuje in razrešuj6 občinski ljudski odbor Trbovlje f sporazumu z občinskim ljudski® odborom Hrastnik. Direktor vodi delo in poslovanj6 banke na podlagi veljavnih predpisov, statuta banke in sklepov nJe' govegu upravnega odbora. 7. člen Banka ima statut. Statut bank6 sprejme upravni odbor, potrdi P6 ga občinski ljudski odbor Trbovlj6 v soglasju z občinskim ljudski® odborom Hrastnik. 8. člen Banka prevzame vsa sredst®6' aktiva in pasiva, s katerimi je d® sedaj gospodarila Komunalna b«n‘ ka Trbovlje. 9. člen Odlok velja od dnevp objave * »Glasniku«, uradnem vestniku okf®' ja Ljubljana, izvaja pn sc od 1- J"' F' ijn 1961. Številka: 01/I - KO-127/2. Datum: 15. julija 1961. Podpredsednik ObLO: Hinko Kamnikar 1. f- VSLKINA 483 Odlok o dopolnitvi odloka o občin-dokladi no dohodke od kmetijst samostojnih poklicev ln drugega Pf moženja za leto 1881 občine Domzi 484 Odlok o spremembah ln dopolnit® j. odloka o načinu razpolananja 3 stvl Investicijskega sklada °°c Domžale. štor1. 483 Odlok o opravljanju gostinskih • tev Izven poslovnih prostorov 6S..ln- sle Ih podjetij ln gostišč občine Žale. 486 Odlok o uvedbi posebnega dodt’d