Naročnina listu : == Celo leto . . K 12’— Pol leta . . „ 6'— Četrt leta . . „ 3'— Mesečno . . „ 1‘— Zunaj Avstrije : = Celo leto . . K 17*— Posamezne številke 10 vinarjev. :: Inserati ali oznanila se računijo po 12 vinarjev od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik ::: popust. ::: „Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo, in petek popoldne. ::: Rokopisi ee ne vračajo. Uredništvo in upravniStvo; Maribor Koroška ulica 5. = Telefon St. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. P. n. Naročnike prosimo, da poravnajo naročnino. Dosti jih je, ki so na dolgu že od lani. Da zamoremo redno zadoščati svojim obveznostim, je le mogoče, če tudi naročniki vrše svojo dolžnost. Vse prijatelje našega lis-sche Zeituog“, da je skupno postopanje Rusije z Avstro-Ogrsko v vprašanju revizije mirovne pogodbe vzbudilo v srbski javnosti neljubo senzacijo. Srbski krogi trde, da stoje pred uganko zlasti ker končni cilj držav, ki zahtevajo revizijo, ni isti. Rusija hoče Bo’garski kolikor mogoče mnogo rešiti, dočim hoče avstrijska politika Srbom kolikor mogoče malo pust tč Listi naps dajo Rnsjo, češ, da je delala nekonsekventno politiko, id je za Srbijo bolj nevarna, kakor politika Avstro-Ogrske, ki je nastopale vedno kot sovražnica „Samouprava“ tozadevno popolnoma pravilno naglaša, da kljub navidezni nekonsekventnosti ruske politike te politike ne gre primerjati s politiko Avstro-Ogrske, ker se ima Srbija vendar mnogo zahvaliti Rusiji za mnogo uspehov tudi v zadnjem času. Bolgarija demobilizira. Sofija, 11. avgusta. Ministrski svet je sklenil demobilizacijo armade. Dotično povelje se bo takoj objavilo. Danes predpoldne se je vršila v sofijski katedrali služba božja za žrtve vojske in zahvalna služba božja za sklenjeni mir. Tarki t Traciji. Sofija, 11. avg. (K. b) Glasom vesi, došlih iz glavnega tabora, utrjujejo Turki Lozengrad, Turški vojaki jemljejo kmetom žetev. Prebivalci vasi Klazowo, Sii n:kro in Kamila beže v gozdove. Turki so jim odvzeli vso živino. Turške čete so obkolle 3 asi Velika, Modesbr3, Masa, Ur gari Jana Tarki uprizarjajo grozna nasilstva. Pozaprli so vse moške, med temi tudi nekega duhovnika, nakar so jih masakrirali. Grki služijo Turk m za ogleduhe. Občinske volitve v Skadra. Iz Skadra se poroča, da so se občinske volitve v Skadru, ki so se vršile pod nadzorstvom mednarodne komisije, končale s precejšnjim razočaranjem za Albance. Izvoljenih je bilo več Srbov in več Albancev, prijaznih Srbiji in Čr-nigcri. Albanci so radi tega priredili poulične demonstracije, vsled česar je admiral Burney nadalnje volitve suspendiral, oziroma odločil, da se naj vrše nove volitve. Zadnje vesti. Rusija ne vstraja pri reviziji mirovne pogodbe Dunaj, 12. avgusta. Ker Rusija ne vstraja več pri zahtevi, glede pr psdaosti Kavale h Bolgariji, je Avstrija izolirana s svojo zahtevo po modfikaeijs balgarske meje v ( entralni M oedoniji. Rusija se je vklonila pritisku Francije, ki se je izjavila, da se sic’r vdeleži revizije , ogodbe, modifikacije pa že naprej odklanja. Ker M se pa morala vršiti revizija enoglasro od vseh velesil, če bi se hotelo, da bi bila vspešna, Avstrija bržčas ne bo ratificirala miru, če ne bo prodrla a svojim predlogom. Avstrija ne bo revidirala mirovne pogodbe. Dunaj, 12. avgusta. Avstrija se je odločila, da ne bo revidirala mirovne pogodbe. K temu jo je nagnilo stališče Rusije, ki je vsled vpliva Francije odstopila od zahteve glede revizije Kavale. Francoska vlada se je nam- reč. izjavila naprain Rusiji, da niina nič zoper revizijo, toda ne želi, da bi se odvzela Grčiji Karala. Vsled teh okoliščin je Rasija umaknila svojo zahtevo po reviziji, njej sledi sedaj še tudi Avstrija, kjer je ostala pri tej zahtevi izolirana, kakor se to uradno priznava. Pristavlja se Bamo, da bo Avstrija kot signatarna država odrekla svoje priznanje mini, ki je bil sklenjen v Bukarešti. To je pa le platonične vrednosti, ker hoče Avstrija s tem le nekoliko izrazit’, da ona ne smatra sklenjenega miru za pravičnega in dobrega. Nadaljnih poledic ne bo. Politični pregled. Ostre odreba vlade na Češkem. Namestništvo je izdalo na glavarstva ukaz, da raj preprečijo vsak protest proti cpravni komisiji eventualno tudi s silo. Zlasti naj pazijo na časopisje ter zabranijo z ostro konfiskacijsko prakso vsak protest. Ukaz nalaga glavarstvom, da naj na vsak način prepreč jo demonstracije in shode pod milim nebom ter naj rabijo pri vsakem odporu takoj orož e. Ta u*az namestništva je pr viručd na celem Češkem silno razburjenje. Raznoterosti. Prihodnja številka izide radi praznika v soboto, dne 16. avgusta. Izpremembe v frančiškanski provinciji sv. Križa, ki so se izvršile pod vodstvom komisarja in generalnega vizi-tatorja, preč. P. Romualdo Jereb pri prov. kapiteljnu so sledeče: Ljubljana: P. Salvator Zobec, vodja III reda, generalni komisar III. reda za provincijo. — Sv. Gora: P. Marijan Širca, gvardijan; P. Simon Čurin, vodja III. reda. — Kamnik: P. Konstantin Luser, vikarij ; P. Salezij Vodušek; P. Cyprijan Napast, generalni lektor in apostolski arhivist. — Pazin: P. Kapistran Ferlin, gvardijan: P. Le nard Kalac, vikarij; P. Henrik Damiš, vodja III. reda in vođite’j Marijine kongregacije za dijake. — Nazaret : P. Zofranij Kozlevčar. — Brežice: P. Albert Pire, gvardijan; P. Kajetan Kogej, definitor, magister kler, novincev, vikarij; P. Maksimilijan Brelih; P. Albin Poljanec, organist in učitelj gregorijanskega petja. — Gorica: P. Vincenc Kunstelj, gvardijan; P. Alfonz Furlan, defioitor, vodja III. reda. — Maribor: Klar Rottmann, vikarij; P. Anton Avbelj, katehet. — Sv. Trojica: P. Andrej Golob. — Brezje: P. He-ronym Knoblehar, vodja svetišča; P. Bonaventura Resman; P, Oto Kocjan. Iz Učiteljske službe. Na petrazrednici v Jarenini, 3. plačilni razred, ja razpisano mesto stalnega učitelja; prošnje do 15. septembra. Iz poštne službe Pcšs i pri-tav Ljudovik Podany v Ljubnem na G rajem Štajerskem je prestavljen v Maribor. Naj le pridejo! Nemci iz rajba napravijo v kratkem izlet na avstrijski slovanski jug, da si ogledajo „ogrožene* nemške postoj arke, oziroma da si ogledajo uspehe svojega dela Obiskali bodo „ogroženo nemško“ Železno kapljo na Koroškem, ogrožene nemške kraje na Spodnjem Štajerskem, na Kranjskem in na Primorskem. Obiskali bodo tudi svoje brate v Trstu. Mi jim kličemo: Naj le pridejo! Kajti prepričali se bodo na svoje lastne oči, da hodijo le po izključno slovenskem ozemlju in da je njih delo nemoralno Prepričani smo, da bodo doživeli na svojem potovanju po našem ozemlja precej veliko razočaranje. Oni si najbrže predstavljajo, da so imenovane pokrajine popolnoma nemške in da bijejo Nemci tu trd boj proti naraščajoči slovanski povodnji, a videli bodo ravno nasprotno. Upamo, da se na tem potovanju marsikomu odpro oči in da pride do spoznanja, da se nemštvo, kar se ga nahaja v teh krajih, le umetno vzdržuje in da lu ni niti govora o kakem zatiranju nemškega živija, ki sploh ne eksistira. Srbska društva v Bosni zopet dovoljena. „Neues Wiener Tagblatt“ poroča iz Sarajeva, da je bosenska vlada dovolila zopetno ustanovitev razpuščenih srbskih društev po starih pravilih in tudi z vporabo srbska narodne zastave. Kakor znano, je vlada za časa proklamacije izjemnega stanja v Bossi in Hercegovini razpustila vsa srbska društva in organizacije in to ceio kulturna in dobrodelna. Po preklicu izjemnega stanja so se razpuščena drnštva obrnila na vlado s prošnjo, naj prekliče tudi razpust imenovanih drn-šiev. Vlada je odgovorila povoljno, vendar pa je hotela, da se stara pravila razpuščenih društev znatno popravijo in opuste srbske narodno zastave. To je vzbudilo med bosenskimi Srbi in tudi med Hrvati velikansko ogorčenje in hud odpor. Vsa narodna društva so protestirala pri vladi proti takemu postopanju in zagrozila, da ji vrnejo pravila tudi vsa razpuščena društva in da se pridne nekaka pasivna rezistenca, če ne odneha. Vlada je menda uvidela, da bi imelo tako postopanje zanjo lahko slabe posledice v političnem oziru in je zato sedaj odnehala na vsej črti, kar je edino pametno S prepovedjo srbske narodne zastave pač ne bi mogla zatreti tudi narodnega onta Srbov. Proti Nemčiji. Vedno večje je število nemških listov, ki se oglašajo proli nezavezniškfi' in proti avstrijski nemški politiki in njihovo pisanje je vedno ostreje. Cas je že skrajni, da tudi trezni avstrijski Nemci uvidijo, kako je ravnanje Nemčije z nami nepošteno in kako vodi našo državo v propast. V prihodnji številki priobčimo več takih zanimivih proti-rajhovskih odlomkov iz raznih avstrijskih nemSkih listov. Podružnica Slovenske Straže za« sodnijski o-kraj Sv. Lenart v Slovenskih gorijcah* je zopet poslala osrednjemu vodstvu v Ljubljani 150 K- S tem zneskom je narasel letni prispevek podružnice že do svote 350 K. V treh letih svojega obstanka je naša, podružnica nabrala in v narodnol-ohrambni namen odposlala 050 K. Naša dolžnost je, da .se v prvi vrsti hvaležno spominjamo častite dhhovSščuie im vseh zavednih Slovencev in Slovenj šent-lenarhskega o-kraja, ki so se pri vseh veselih in žalostnih prilikah spominjali Slovenske Straže. Tudi mladina ni pozabila na sivojih, društvenih shodih s požrtvovalnim darom služiti domovini. Za Slovensko Stražo nam je poslala gospodična Melita Pivec, mornariškega nadkomiisarja hči v Zrkovcih, veliko število lepo hrejenih obrabljenih poštnih znamk. Vrli Slovenki hvala lepa! mariborskim bogoslovcem, ki se udeležijo kat. shoda, naznanjam, da mi je „Pripravljavni odbor za katoliški shod v Ljubljani“ na moje vprašanje glede vstopnic za bogoslovce odgovoril to le : Vstopnice za vse dni katoliškega shoda veljajo za č. g. bogoslovce 2 K. č. g. naj se -blagovolijo javiti „Slovenski dijaški zvezi“. Vstopnice se bodo dobivale tudi v Ljubljani pri „Slovenski dijaški zvezi“. Gg. bogoslovci si raj torej sami priskrbijo vstopnice pri S. D. Z. Najbolje je, da si jih naročijo takoj, ker se mogoče v Ljubljani ne bodo več dobile. Isto velja seveda tudi za »se bogoslovce drugih škofij (kakor tadi za vse dijake). Na svidenje ! — K. B. Arlič, stud. theol. Št. Janž Velenje.' Slovenci na plan! Kakor čujemo, je dosegel naš poziv v zadnji š ev lki glede udeležbe pri otvoritvi novega drivekega mosta povsod živahen odmev. Naže mnenje se splošno odobruje in mu hočejo Slovenci t di slediti. Tako je prav. Na noge! Volitve na Goriškem Pri volitvah iz veleposestva je bila v nedeljo izvoljena kompromisna lista: dr. Gregorčič, dr. Franko in Rutar. Kako se bodo razvile strankar ske razmere v dež. hiši, je nejasno. Slovenski liberalci si delajo velike upe in jim je trenutno Goriška obljubljeni Eldorado. Naj imajo veselje, saj dolgo ga itak ne bodo imeli. Volitev župana v Trstu. Včeraj 12. t. m. opoldne je imel novo izvoljeni tržaški občinski zastop v svrho kon-štituacije svojo prvo sejo. V pričetku seje je pozdravil navzoče c sarski namestnik ter je zaprisegel navzoče občinske svetovalce. Slovenski občinski svetovalci so prisegah v slovenskem jeziku, kar je vzbudila na galeriji pri italijanskih nestrpnežih žvžganje in protestne klice. Nato se je pr čela volitev župana in dveh podžupanov. Za prvega župana je bil izvoljen z 59 glasovi odvetnik dr. Valerio, za podžupana pa odvetnik dr. Brocchi in inženir Doria. Slovenski občinski svetovalci so oddali prazne glasovnice, socialistični so se pa vzdržali volitve. Flegeričeva slavnost. Oni p. n. udeleženci Flege-iičeve slavnosti, ki bi se hoteli morebiti iz Središča na slavnostni prostor v Vodrance (3/4 ure od postaje Središče) ali pa k Sv. Bilfenku (C/4 ure peš hoda) voziti, se pro sijo, da to blage volje sporočijo odboroveran tajniku, nadučitelju A. Kcsi-ju v Središču, da jim priskrbi vozove. Gostom iz Hrvatske je dana ugodna prilika, da se udeležbo cele, torej tudi predpoldanske slavnosti v cerkvi in na pokopališču pri Sv. Bolfenku, ker prihaja vlak že ob 7. uri zjutraj v Središče, za goste od zgornje strani je priložnost prisostvovati eeli slavnosti nekoliko otežkočena, ker pride predpoldanski vlak še le ob s/4 na 11. uro v Središče. Kdor se namerja udeležiti samo slavnosti na Flege-ričevem domu, za tega je ta vlak kakor navlašč. Da ne bode kakega nesporazumljenja, se opomni še enkrat, da so vsa narodna društva dobro došla in da se posebej ne vabi nobeno društvo, tem manj pa posamezni k. Odbor, Gg pevcem pri Flegeričevi slavnosti za meška ibora na pokopališču in na domu ob odkritju plošče ds znanje, da bo ob 9. uri predpoldne t. j. pred slovesno sv. maio pevska vaja v šolskem poslopju pri Sv. Bolfenku. Ako želi kdo še sekiric, naj se nemudoma oglasi pri od borovem tajniku A. Kosi ju v Središču. Gospodinjska šola za kmečka dekleta v Marija Troštu pri Gradcu. Šesti tečaj gospodinjske šole za kmečka dekleta, ki traja 4 mesece, se začne začetkom oktobra t. 1. s poukom o zavretju in uporabi sadja. Poučevali se bodo sledeči predmeti: krščanski nauk, gospodarsko računjenje in knjigovodstvo, gospodinjsko delo na vrtu, v hiši, kuhinji, hlevu in sirarstvo. V šivanju se naučijo dekleta kr-pr.nja obleke, napravo pr prostih oblek in perila za moške in Ž6nske na šivalnem stroju. Poučujejo samo v gospodarstvu izprašane moči in dekleta opravljajo, razdeljene v posamezne skupine, delo v hiši in hlevu pod nadzorstvom učnih moči. Ta šola se je že udomačila med ljudstvom. Saj tudi kmečki gospodar spozna dandanes korist za gospodarstvo, ako so njegova hčerka bolje izobrazi in poma pameten napredek v vseh važnih gospodinjskih opravilih. Razumna gospodinja še bolje vzdržuje hišo, kakor gospodar. Z veseljem se priznava dejstvo, da je to šolo vsak tečaj obiskovalo tudi več slovenskih učenk. Učenke morajo biti vsaj že 16 let stare in navajene potrebnih opravkov. Morajo seveda imeti veselje do učenja in biti pridne, ker je čas kratek. Prošnje s priloženim krstnim listom in šolskim spričevalom naj se pošljejo do 80. avgusta na vodstvo tečaja: St. Josefsgnt in Maria Trost. Posamezni okrajni odbori in kmetijske poddrnžnice dajejo podpore ali štipendije. Najboljša pšenica na svetu raste pri mestu Santiagu v državi Chile (čile). Leta 1884. je bilo 84 odstotkov vsega obdelanega sveta v Chile posejanega s pšenico. Najglobljo tofeko v morju (prej 9636 m med Karolini in Ladroni) je izmerila nemška ladja „Planet2 severovzhodno filipinskega otoka Mindanao. Dobili so globino 9780 m. Odpust rezervistov. „Militärische Rundschau1, javlja : V »ajbližjih dneh bodo odpuščeni reserv sti na naših južnih mejah v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji. Vendar enkrat! Živijo! Iz Celovca poročajo: Pri občinskih volitvah v Škoficah v vrbskem okraju so sijajno zmagali blovenci. Trbovlje, v nedeljo 17. t. m vsi na veselico „Dekliške zveze“ v Društvenem domu! Igra se „Junaške Blejke“. Na p ri mici ji č. g. Peršuha v Pleterjih na Dravskem polju se je nabralo: za Slov. Stražo 50 K, za domače po- žarnike 42 K in za Dijaško kuhinjo v Maribora 24 K. Vrlim, požrtvovalnim svatom prisrčen hvala lepa in krepak Bog živi! Štajersko. Maribor. Ukradel je v nedeljo predpoidan neznanec na Tržaški cesti skoraj novo kolo z znamko „Panzer“. Kolo ima prestavo za 2 hitrosti, večjo pumpo in na kolesih pokrivalo proti blata. Tat je pobegnil proti Ptuju. Ker je mogoče, da bo poskusil kolo prodati, se prosi sumljivo osebo prijeti in to naznaniti g. J. Pfeiferju v Hočah. Celje. Da naši liberalni kolovodje v „Slov. Narodu“ te dni smešijo vpliv poslanca dr. Verstovšeka, je pač v sedanjem času, ko ve celi Štajer, da se zaradi šoštanjske posojilnice vsi od Kukovca do Miloša obešajo na njegove škrice, več kot smešno. Ali naj mi govorimo o „velikem“ nplivu dr. Kukovca ? Pride čas, pride tudi to ! Ptuj. Ć. g. P. Jurij Selinšek pride za kateheta na Dunaj. St. Trojica T SIot. gor. Govori se, da je bil odličen pristaš tukajšnjih nemškutarjev v precej neprijetni zagati in da se je že pečala sodnija ž njegovo velecenjeno osebo. Ej, ej ! „Kam pa to pride, kam to gre, kam to gre? . ..“ In ubogi njegov sosed! Njega so pa že baje kar odvedli v „luknjo“. Ti reva! Gospoda — „Nimci“, kaj ste pa zdaj tako tihi? Ža lezete pod klop? Kaj ne: vsemu je enkrat konec? Koneo bo tudi vaše domišljavosti in prišli bodete do spoznanja, da ste na slovenski zemlji vendarle samo gostje in da se morate zato vesti, kakor gostje: spodobno! Polenšak. Kako je sestavljena vlada štajercijancev na Polenšaku ? Tako le : Krčmar Franc Sori, doma od Sv. Lovrenca v Slov. gor., je vojvoda tukajšnjih štajercijancev; krčmar Jurij Lovrec, doma od Sv. Andraža v Slov. gor., je njegov vojni minister; po milosti ptujskih štajercijancev nadučitelj na Polenšaku Jožef Gorup, doma iz Unca na Kranjskem, in pisar na ptujskem c. kr. okrajnem glavarstvu Franc Munda, doma od Sv. Tomaža pri Veliki nedelji, pa sta njegova tajna svetovalca in ob raznih prilikah, ko je treba kam kaj pisati, ob enem tudi njegova tajnika; vojvoda samo milostno prepiše to, kar mu tajnika sestavita. Vlada je — kakor se spodobi — pod poveljstvom nadvlade štajercijancev v Ptuju. To naj blagovoli javnost vzeti na znanje. Artiče pri Brežicah. Dne 17. julija je obhajal naš župnik č. g. Anton Bolkovič 25letaico mašništva s svojimi sošolci iz sekovske škofije, ki so ta dan iz več ali manj dalnjih gornještajerskih krajev prihiteli k nam v Artiče, da se tukaj skupno s svojina duhovnim sobratom Vseviš-jemu zahvalijo za vse tekom 25 let prejete milosti. Te slavnosti, ki je kaj lepo uspela, sta se vdeležila tudi brežiški g dekan J. Mešiček in studeniški žnpDik M. Horvat, nekdanja župnikova sošolca, a povzdigovali so jo slavoloki, zastave, gromenje topičev, krasno petje domačega pevskega zbora ter milodoneče zvonenje nov h artiških zvonov, slovesno sv. mašo je pel domači g. župnik ob asistenci svojih došlih sošolcev ; g. M. Ljubša, kurat v Karlovci v Gradcu, pa je v ginljivem govoru obrazložil pomen jubileja. Vernega ljudstva je bila cerkev polna, kakor ob nedeljah. Ta slavnost nam ostane v trajnem spominu. C. g. župniku in njegovim sošolcem-jubilantom : „Na mnoga, mnoga leta!“ Konjice. Vabimo na Konstantinovo in Ciril-Metodovo slavnost v nedeljo 17. t. m. po večernicah v telovadnici. Na vsporedu je petje, govor predsednice D. Z, deklamacije, govor gospoda profesorja dr. Franca Kovačiča, igra : „Skrivnostna zaroka«, nastop Frakelnovega Boštjana ter dve mični skladbi za salonski orkester, proizvajam s prijaznim sodelovanjem gospodične An'ce Ogorevčeve ter gospe dične Beatrice Pospišilove Pridite! Žalec Izobraž. društvo priredi prihodnjo nedeljo 17. avgusta gledališko predstavo pri g. Nidorferju v Vrbjih. Začetek ob 4 uri. Na sporedu je tudi govor, petje in deklamacije Ker v igri nastopijo prvikrat pristne narodne noše, je pričakovati obilne udeležbe. Dol rifa. Dobrnski dopisnik nemškonacijonalnih listov ime! je te dneve veliko zadoščenje. Dala se mu je željno pričakovana prilika enkrat spet udrihati po slovensko „klerikalnih“ Dobrčasib. Pa sladki gosoodek je prav temeljito nasedel. Tepež, katerega je on spravil v zvezo z našo veselico, on jo imenuje „slovensko-klerikalno“ prireditev, se je izcimil v znanem posilinemškem brlogu in se je potem zanesel celo na pokopališče. Pa niti eden izmed vseh, ki so bili pri tem tepežu udeleženi, ni bil pri naši veselici. In medeno sladki naš na celjskem sodišču radi pikantnih doživljajev dobro znani dopisnik ter vaš mariborski Jahn sta š svojimi sklepnimi opankami o posirovelosti mladine nehote prav izvrstno označila svojo stranko na Dobrni. Posbovelost, ne-značajnost in nemoralnost to so sadovi naše nemškutarije. Mi si bomo pa v kratkem dovolili posebno tega dopisana na podlagi sodnij skih fakt malo na solnce postaviti. Take baže ljudem velja kulturnonemški opomin „Halt’s Maul!“ Kaj boljšega si ti ljudje ne zaslužijo. Mi slovenski fantje bralnega društva in zveze ostanemo pa svesti pravemu katoliško narodnemu napredku Veržej. V nedeljo 10. avgusta je v tukajšnjem salezijanskem zavodu „Marijanišče“ društvo „Sveta vojska“ priredilo protialkoholno predavanje, ki je bilo namenjeno pred vsem mladim. Vdeležba je bila zelo lepa in se je tudi priglasilo veliko število udov, največ II stopnje, ki so se odpovedali vražjemu šnopsu. Iz Veržeja se je oglasilo 27 moških in 32 ženskih udov, iz okoliških vasi 23 moških in 8 ženskih ndov, iz Ogrskega 23 moških udov. Predaval je prof. dr. Kovačič, predsednik „Sv. vojske“ v Mariboru. Treznostim gibanje je na Murskem polju zelo velik eg* pomena. Ne cven-ski žrebetnjak, ne bodoča kmetijska šola v „Marijanišču“ v Veržeju ne bosta povzdignila blagostanja, če se bo ljudstvo potephalo v pijančevanju, zlasti v smrdljivem šnopsu, ki napravlja iz č'ovčka živino. Loče. Prostovoljno gasilno društvo v Lučah priredi dne 6. septembra slavnost otvoritve gasilnega doma. Tem potom se opozarjajo vsa sosednja društva, da se ozirajo glede kake istočasne prireditve v njihovem okolišu na o-menjeno slavnost. CirkOTce. V nedeljo, dne 17. t. m., popoldne po večernicah priredi v društveni dvorani domače Bralno društvo Sardenkovo Skrivnostno zaroko, igro v štirih dejanjih. Gostje dobrodošli ! Mursko polje. Dne 9. avgusta proti večeru je po Murskem polju divjala silna nevihta. Po nekaterih krajih je toča napravila precej škode na ajdi in koruzi; v Koko-ričih je pa strela ubila l71etno Jožefo Loparnik, deklo pri posestniku Nedeljku in je bila pri priči mrtva. Vsled ved-dih nalivov krompir bolj v ilovnatih zemljah silno gnije, da kar iz zemlje smrdi po njivah. Zreče. Učenci IV. razreda, so pod vodstvom gg. Schella in Škofiča naredili poučni izlet na Dobrno. 'Mi, ki so nas pustili doma, poglejmo skozi okno za njimi. Skozi Stranice je pripeljala'izletnike pot na državno oesto. Velika cesta je svoječasno vodila vštric Konjiške Gore, tudi Dobričevec imenovane; ta cesta spada danes med občinske. Sedaj v tesneeu, Huda luknja zvanem, v pečino vzidana plošča z napisom po-lovalcu naznanja, da so 1. 1815 od Konjic skozi Stranice dovršili novo državno eesto. V škarpi blizu Nagliča pa drugi kamen pravi, da je na tamošnjem vrhu stolovala cerkev Sv. Križ, podružnica pod Zreče. To svetišče so podrli, da so čez cerkvišče dobili raven prostor za novo cesto. Dandanes tu na stare čase spominja le ime okolice: Sv. Križ ali Križevec. Zapustivši tesneč ob vodi Beli potok so šolarji stopali po strmini do gorske ledine z razvalino Lendek. Pri tem gradu je že pred letom 1376 stala na čast sv. Nikolaju kapelica, da se je v isti služila sveta maša. Zob časa je oglodal kapelo in grad. Nadaljevaje pot so mladi potniki v okolici Soteska prekoračili potok Hudinja, ki izvira na zapadni strani nam sosednje župnije Skomer. Dospeli so do cerkve sv. Nikolaja pri Dobrni, v dekaniji Nova Cerkev. V področju te dekanije so v pogledu na vladni ukaz z dne 30. julija 1785, tekom leta 1787 razrušili sedmero podružnih cerkvic. V župniji Nova Cerkev odstranili so podružnice: Sv. Katarina, Sv. Janez, Sv. Tomaž; v župniji Vojnik so spoznali za nepotrebne: Marija sedem žalosti, Smik-lavž, Smarjeta, Sv. Tomaž. Na mesta porušenih stavb so dobri ljudje pozneje zopet postavili: Marija sedem žalosti nad Vojnikom v letu 1822, Sv. Katarina v Lembergu leta 1844, Sv. Tiomaž pa v letu 1893. Tudi cerkev Sv. Nikolaja pri Dobrni je bila med tistimi, ki so jih k smrti obsodili. Pa dobrnski župnik Perkan je poslal vladi pismo, v katerem piše, da župnijska cerkev že hira vsled starosti, in če ta razpade, ne imeli bi Dobrnčani nobene cerkve, naj torej ostane sv. Nikolaj neporušen. O tozadevnih razmerah obširnejše poročata v svojih knjigah pisatelja Orožen in Voh. Ali preden je iz Gradca dospel zadovoljiv odgovor z dne 18. oktobra 1787, bila je v juliju prišla komisija, da o-nesveti cerkev. Komisarja baje ženske niso pustile v cerkev, vsled tega je drugokrat pripeljal s seboj vojake. Tudi sedaj so ga pričakovale z ženskim orožjem oborožene ženske. V očigled takšnemu vsprejemu je dal vojaški poveljnik povelje: „Nazaj! Z ženskami se ne bomo tepli. Tako je bila cerkev obvarovana pred razpadom. Dotičnega dne se je župnik Perkan s cerkvenimi ključi mudil v Velenju. Sledeče jutro pa je v cerkvi sv. Nikolaja odslužil zahvalno službo božjo. Stavba razodeva gotski slog. Od tod so šolski izletniki dosegli smoter: Bili so na Dobrni. Tu na torišču že omenjene stare cerkvice sedaj stoji nov hram božji, postavljen 1. 1846. To je bila prva cerkev, ki jo je posvetil istega leta za škofa posvečeni Slomšek. Otroci so si ogledali še šolske, topliške in druge prostore. Pripomnimo, da so toplice od leta 1858 lastnina dežele Štajerske. Po šolarje je g. Kračun poslal voznika, ki jih je s primernimi nauki obogačene spravil z Dobrne domov v Zreče. Razgled po svetu. Država s 55 prebivalci. Na severovzhoda Sardinije vidimo mal otoček Tavolar»; okoli 10 km je dolg, 2 km Širok. Leta 1910. je bilo na otoku „ljudsko štetje“ — štejejo pa lahko na dan do petdesetkrat — in našteli so 55 prebivalcev. Leta 1836. je podaril sardinski kralj Karol Albert prebivalcem otoka samostojnost. Volili so kralja in izvolili nekega Bsrteleonija, vladal je kot kralj Pavel I. do 30 maja 1882. Tedaj umre, Najbrže pa njegovo vladanje ljadem ni prijalo ali pa so si mislili, da ne morejo dobiti vrednega naslednika, zato niso izvolili nobenega več za kralja. Volijo pa predsednika za dobo 10 let. Pečajo se z rejo ovac. Svetovna žitna zakladnica — Sibirija, Gospodarski poročevalec nemškega generalnega konzulata v Peterburgu, dr. Hollmann, trdi, da bibirija, znana v agrarnem svetu po svojem velikem izvoza sirovega masla, postane v doglednem časa svetovna zakladnica pšenice. Ploskev, sposobna za setev, se ceni na 6 milijonov desjatin (desjatina je 1.09 ha) in po tem vsa letina pri poprečnem pridelka 50 pudov na desjatino na 300 milijonov pudov (1 pud je 16.38 kg). Za preživek domačega prebivalstva in za setev se potrebuje 150 milijonov pudov, torej bi se je lahko še 100 do 150 milijonov pudov izvažalo, ko bi bile ugodne prometne zveze. In ker se žilavo dela na zboljšanje vodne caste z velikih sibirskih rek v Evropo, bo sibirska pšenica v bližnij prihodnjosti poplavila svetovni žitni trg. Za Slovensko Stražo je nabral gospod Viktor Antolovič več sto obrabljenih poštnih znamk. Hvala lepa ! Prodajalko v trgovini mešane stroke dobro izurjeno, takoj sprejme tvrdke F. Vrečko, Šoštanj. 155 Lepo stanovanje (3 sobe in kuhinja) se odia takoj v najem. Maribor, Rotov ki trg št. 8. Oddaj at«lj : J. N. Šoštarič, Gosposka ulica št. 5. 152 Zahtevajte v gostilnah list Straža! Učenca pridnega in krepkega iz poštene obitelji sprejma trgovina s špecerijskim blagom M. Berdajs v Mariboru. Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito olje za sluh odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni „Zar Sonne", Graz Jakominiplatz 14. Kdor ljubi dobro kavo, uporablja kot pridatek pravi zagrebški : Franck : z kavfnim mlinčkom. Z njim pridobi kava mnogo na slastnem okusu ter fini vonjavi. Njegova nadaljna dragocena prednost je velika izdatnost. IVAN TEMERL stavbeni in strojni ključavničar, hfsrlbor, Brunngasse 6, tik hotela „Mohr", prevzame montiranja vsake vrste, ter popravila parnih strojev, parnih napeljav, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste, strugarska dela iz železa in kovine. 97 Točna postrežba. Malisno štupo, suhe gobe, jabolke namizne in za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučno, zrnje, koruzno slamo od storžev, ========= smrekove storže, vinski kamen, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke kakor tudi petroljevske in oljnate sode, ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino, maslo itd. Veletrgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki Anton Kolenc CsMs Graška ulica št. 22. mr v Prečastitim cerkvenim predstojništvom, T ■ ter slav. občinstvu priporoča svoj ». cd *3 atelir za vsa v njegovo stroko spa- © a O «e a u dajoča dela, kakor kipe, Oltare, O O itd. iz lesa, kamna in mavca a •9 > H M Jvo Sole, kipar 'J3 e tn Maribor, ReiserJeva ulica 26. ik el em 45/25.616 M. Zabukošek krojaški mojster v Celju priporoča veleč, duhovščini svoj modni salon za gospode, ki se nahaja v novi posojilnimi hiši na Ringu. Priporoča se Vam za nakup & u 3 o X 00 orN 1 O) Rafael Salmič Celje Nar. dom j io jc največja in najcenejša razpošiljalnica ur, zlatnine, srebrnine in optike. Slovenci! Zahtevajte veliki cenik, dobite ga zastonj in poštnine prosto. Svetovna tvrdka. Na tisoče zahval. E I lr Prevzamem vsa dela M cekeraeijske, slikarske in r pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. Mihael Dobrairc « Celju Ik. Gospodska ulica S. ^ Pozor! v/ Naznanjam da prodam zaradi pomanjkanja prostora in prevelike zaloge 800 parov čevljev za gospode, 2000 p*rov za gospe ter 500 parov čevljev za otroke, nadalje vse vrste sandal, čevljev za dom ter čevljev za birmo po najnižjih cenah. Čevlje, ki so že iz mode, vendar izborne kakovosti, prodam nizko pod lastno ceno. Domače delo! Naročila od zunaj in popravila izvršujem točno in po eeni. Stefan Strašek, prva največja zaloga obuval v Celju, Schmidgasse Št. 3. priporoča bogata zalogo manufakturnoga in modnega blaga, posebno krasne novosti za ženske in moške obleke pa zelo znižani ceni! Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna I Vzorci na razpolago I m _________________________________ m Franjo Duchek svečar in medicar v Mariboru Viktringhof ulice priporoča veleč, duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih, namiznih in mili sveč ter voščenk. Postrežba točna! Nizke cene! T Velika narodna trgovina KsMVanič, Celje Narodni dom Goričar It Leskovšek, Celje Graška ulica 7 — podružnica Rotovška ulici 2. Spomladna in poletna sezona: Nahrbtniki (Rucksäcke) v veliki izberi po raznih cenah. Čaše Iz papirja in aluminija. Za veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete. Lampioni, predmeti za šaljive pošte in srečolove. Tovarniška zaloga šolskih in pisarniških potrebščin. Lastna zaloga ijudskošoiskih zvezkov in vseh tiskovin za urade. Nagrobni venci in traki* Dopisnice savinjskih planin in druge. Solidno blago. Nizke cene. Točna postrežba, Trgovino s špecerijskim Slovenci! Zavedajte se! Trgovina z moko in de- « blagom ° žeinimi pridelki « i Glavno sl. zalogo in velika izbira kranjskega vrvarskega blaga, n. pr. štrang, uzd, vrvi, strikes za perilo, mrež za seno in za otro-===== ške postelje itd. — Točna in solidna postrežba. ]. Ravnihar ! Celje Glasna slo s. zaloga suhih in oljnatih bars, čopičev, firneža in --= lakov.----------— Kupujem po nojsišji ceni deželne pridelke, sosek in sinsk! kamen. Orašha ulica štev. Zl. pr* Tožna in solidna postrežba. I Mo snela žgana kana Na drobno in no debelo! Zaloga rudninskih voda :■ E 1 m a registrov, zadruga v lastni hiši Ljudski Minica in posojilnica v Celju obrestuje hranilne m*** a/ (Hotel „Pri belem volu“) n Celju, Graška cesta itm. 9 sloge po SNB“ ————- prvo nadstropje —-----------------------— počenili s 1. januarjem 1913. Rentni davek plačuje posojilnica sama. od dne vloge do dne nzdign