] 20 ARHIVI XI] 1989 g:apl:y of Yugoslavia 1055-1965. lieogiail 19f5. in za leta 196S 1975 U-ojvad 1975 O tiibcnlk:: Jožeta Zontarja. Arhivistika dj poročili v De* Archivar 18,' 198?. str. 473 in Arcliivl-s 11 c i 111 ng _ n 34 ZI Jí¡4,sir. 218. 8 ArliivsKÍ fondovi i zbirke u arliivima i arhivskim Oifcljc-njima u SI'RJ, Suvcz arhivskih radnika Jugoslavije, 9 zvrzkov, Hconrail 1977 "98G Gesla k' sc nanaiajc na arhive Encikio-pei'ija Jugoslavije, Jugoslaver.ski lcksikugrufski zavod- 1. knjiga, :b 1983''-; Unciklop^dija Slovenije, 1. zvezek, Ljubljana 198;. Sergij Vilfan - Bom Olorcpec, Le*'archives nolariales en Yougo-stavic \rchivun? XII/1962 str. 105-120 - Kreiimir Nomeili - Sergij Vilfan - B"io Otorepce in drugi, Les Archivej municipales en Yougcslavie, Arehivum XIII/1963, str. 123-144 Arhivi i agrarna istorija u Jugoslaviji. Odgovori na upitnik / Osma knnfereiKija Okruglog stola arhiva", Arliiv'si Xlil. zv, 1 2, Beograd 1963, str. 135- 144. - Miloi Konstantinov. Tlie archival records oí Trade LHions and vorkers moveinents in ihe Socialist Tederati^ Republie of Yugoslavia, Archivum XXVII/ 1980, sir. 97- 99 Hoio Madiar, ."las Ar;l'ivw-cs;n der Ostkh-clicn. Hcispiel: D:e SerbiaClie OrlliodiAe Kirclie, Jan'is II, De/e,.ibcr 1983, str 27-30 = Ailiivi Srpsko pravo-'avne crkve u Jugoslaviji, Glasnik ailiiva i drui'.va arhivskih radnika Jlosne i Hercegovine, XX- XXI,Sarajevo 1980/8). str 35-37 Prvi povojni predpisi, ki se nanaiajc na varstvo arhivskega gladiva odločba o zaSčiti in čuvanju kulturnih spomenikov inslarin (1945): odredba c zafasnem zavarovanju arlnvov (1948); odločba o hrambi arhivskega materiala (1952). Božidar Bojovif' Istraiivanje gradt u inostranim artiivima (rokopis). 9 Arhivski fondovi i zbirke u arhivima i arhivskim odelje-njima u SfRJ, Savez arhivskih radnika Jugoslavije, 9 zvezkov, Beograd 1977- 1986. ZUSAMMENFASSUNG Archivs in Jugoslawien Joic 'Zontcir Mi» Archiviventwicklung und -Organisierung in Jugoslawien werden ab erster Hälfte des 19 Jalirlinnderts da-gcstelll Die Darstellung ist auf dir Zeitabschnitte (bis 1911918- 1941, 1941-1945, nadi 1945j aufgeteilt und reicht bis zum heute. Es werden sowie allgemeine als auch spezielle Archive umfaßt. Der folgende Kapite) behandelt den Zustand, materielle und Personalvcthältiiis-se in Archiven, etuicJilicRIich dei Ausbildung dts Fun-pnrsotials für Archive. Es werden gesondert die Frrgcn vom Bereich der Aichivgeset^gubung erörtert und die Entwicklung der Archivistik in Jugoslawien beschrieben. Bei letzter wird die Übersicht üer syntcthischcn Werke, der Fachliteratur, sowie der in jugeslawische: Fachliteratur am nieisicns Aufmerksamkeit erregende Fragen gegeben. Ein umfangreicher Kapitc! bezieht sich aufs in den jugoslawischen Archiven sich befindende Archwgut Die Darstellung gründet auf den Zeil abschnitten und Btsländeartcn Zum Scnlufr werden auch die For-schungs-, Ausstellungs- und padagogiiche Tätigkeiten der Archive in Jugoslawien beschrieben. Arhivsko izobraževale v Jugcslavyi s posebr. m ozirom na Slover jo Jože Žontar Nekako Stiridesel let se v Jugorlaviji bolj ali manj intenzivno ukvarjamo tudi z vpraianjem ¡'.obraževanja za polrebe arhivov, saj se dobro zavedamo njegovega pomena. Ko govorimo o arhivskem izobraževanju, niis'inm na pridobivanje teoretičnih in praktičnih znanj, potrebnih za tlelo v arhivu, na ustreznih Šolali in v nadaljevalnem izobraževanju. Iz razlogov, o katerih bomo govorili kasneje, tudi pri nas n:m£.me potrebiie podlage, da bi organizirali samcstoim arhivsko izobraževanje. Zaest regionalnih in nekaj specialniu arhivov.8 V vseh omenjenih arhivih je bilo leta 19o4 zaposlenih vse ga dvajset arhivihov t visoke izobrazbo, trenutno pa jih jC triinoser.iueset Tc pomeni, da so v razdobju 1964 -1Q89 arhivi zaposlili na leto povprečno 3 nove ariiviste (pr tem ne upoštevamo fldktuadje). Leta 1970 smo v Vosuri Arhivi v Sloveniji, ki je bila ri.nmerjena Širšim krogom v informacijo, dokaj pesimistično poudarili, da prihajajo zaradi majhnega števila osebja kU oblike izobraževanj;. v naših arhivih, v poStev edino tečaji, praksa v razvite, šni zavodih in podobna sredstva.1Pač pa je začelo Arhivsko druitvo Slovenije 7. objavljanjem pri reč nikev, ki naj bi vsaj za silo nadomestili stalnejše tečaje 'ako so bili* Arhivska tehnika (delo večjega števila av toijev), 19 ?2r Sergij Vilfan - Jože Žonts Arhivistika. Iflj Majda Srioie, Zgodovina arhivistike in arhivske službe, 1976 Verjetno je ravne intenzivnejši razvoi stro-kt- v Sloveniji omogočil, daje bila arnivistika po večletnih prizade /anjili vključena v dodiplomski študij Trenutno je situacija glede arhvskega izobraževanja v Sloveniji naslednja: od šolskega leia 1978/79 dalje stj|fl imeli arhivistiko v 2. letniku oddelka za zgodovino kot fakultativni predmet ter v 4. letniku kot obvezni predmet za samostojno skupino, sicer pa kot fakultaiiv ni predmet. V 2. letniku smo imeli po 2 uri predavani na teden, v 4. letniku pa 2 uri predavanj in 2 uri vaj. Od naslednjega šolskega leta je bila dana tudi ni c bi os t opravljati magisterij in doktorat iz arhivistike.1 Po učnem programu za študij zgodovine, ki je stopil v veljavo v šolskem letu 1985/86 in se je postopoma uvaial (v polnem obsegu šele v Šolskem letu 1^88/89), pa imamo v 3 letniku po 2 uri predavanj ter v 4. letniku po 2 un predavanj i:. 2 uri seminarja iz arhivskih ved (vedno oba semestra).12 Študij arhivistike rbsega v 3 letniku naslednje učne snovi: prcvno varstvo arhivskega gradiva, ki je v našem nravneni sistemu dokaj obsežna snov in lajcnia tudi organizacijo arhivske dejavnosti tci ožja strokovna vprašanja kot valorizacijo dokumentarnega gradiva, urejanje in popisovanje arhivskega gradiva ter izdelavo pr poinoikov za raziskave arhivskega gradiva, vkijueno s «is te mi poslovanja z dokumentarnim gradivom. V četrtem letniku sta na programu zgodovina struktur in pri stojnosti institucij ter razvoj vrst dokumentarnega gradiva. Zadnja snov vključuje nekatera poglavja z raznih pravnih področij (npr. upravne in sodne postopke), ko '.ikor je to potrebno za poznavanje vrst grad.va Pri seminarji i oziroma vaj ali, ki se opravljajo v arlrivu. naj bi Študentje v praksi vsaj nekoliko spoznali delo na arhivskem gradivu. Vajam pripisujemo velik pomen, kajti na podlagi same teorije si ni mogoče ustvariti dejanska predstave o tem delu. Arhivske vede so obvezne za vse Študente nepedagoške smeri, ki opravljajo po 3. letniku kolokvij, po 4 le:niki! pa izpit za ostale pa veljajo kot fakultativni pieduiet. V 2. letniku imamo sedaj proseminar po dve uri na teden, kjer se Študentje seznanjajo z najrazličnejšimi viri in njihovo uporabo, pa tudi z najpomembnejšimi arhivi in njihovim gradivom. Tej tematiki pripisujejo tudi Stu denlje velik pomen in je proseminar zelo priljubljen Tako pridobljeno znanje jiredstavlia koristno podlago za nadaljnji Študij arhivistike. Iz proseminaija opravljajo Študentje kolokvij. Omenimo naj Se, da imajo Študentje zgodovine v 1. in 2. letniku nemški in latinski jezik, v 3. letniku pa zgodovinske pomožne vede (na samostojni sknpmi po 3 ure na teden). Ker seveda znanje, ki ga je mogoče pridobiti v okviru navedenega študija, ne zadošča za delo v arhivu, je bilo od vs^ga začetka predvideno tudi nadaljevalno izobraževanje po nastopu službovanja v arhivu Želeli smo da bi se tudi to izobraževanje naslonilo na fakulteto in |e bilo dejansko tudi sprejeto v novi učni načrt (1985) 13 7a sedaj pa je naSlo odraz le v programu ¿a strokovni izpit, ki g£ ic predpisal pristojni republiški upravni or^an leta 19?2> fa izpit se opravlja po končanem 12--mesečnem pripravništvu. Zal se morajo kandidati pri pridobivanji' znanja naslanjati največ na prakso v lastnih arhivili. Nadaljevalno arhivsko izobraževanje je brez dvoma nujnost in ni nič manj pomembno kot izobraževanje v okviiu fakultetnega študija. Učni program tega izobra ževanja je za sedaj zamišljen kot "poglobljeni program s fakultete.15 Prav tako je vključen tudi tuj jezik, v katerem je pisano starejše gradivo arhiva, iz katea-ga prihaja kandidat (nemščina, italijanščina, maazaričina). Pn nadaljevalnem izobraževanju pr se postavlja tudi vprašanje specializacije. Leta 1985 so bili sprejeti nomr tivi In standardi za arhivsko dejavnost, ki predvidevajo notranjo organizacijo arhivov, oblikovano na podlagi delitve pc resoijih arhivskih fondov.1'' Pri tipskem arhivu so predvideni naslednji rcsciji: za fonde do sreae 19 stoletja, za fonue državnih in samoupravnih organov od src ] 20 ARHIVI XI] 1989 de 19. stoletja do leta 1945, za fonde organov družbenopolitičnih skupnosli (to je.republike, okrajev, občin krajev) in samoupravnih interesnih skupnosti (to je skupnosti. preko kale rili se finar.cirajo družbene dejavnosli, pa tudi nekatere dejavnosti materialne proizvodnje) za fonde družbenopolitičnih (to je političnih) organizacij, za fonde gospodarskih organizacij (tcjc podjetij), za fon de negospodarskih organizacij (to je ustanov s področja izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva, znanosti, kulture in telesne kulture) ter za loti (Te društev V zad njem času se kaže potreba po nadaljnjem tipskem resor ju in sicer za tehnične načrte Resoije smo navedli tudi iz razloga, da bi spoznali Široko palelo fondov, ki prihajajo v arhive v naši državi oziroma sploh v državah, v kalerih je velika večina arhivskega gradiva družbena ozi roma državna laslnina. Omenjeno ^pedaližalijo bo treba upoštevali tu Ji v izobra/evaniu, vztrajamo pa na stališču, da je potrebno vzeti za izhodišče enotnn izobraževanje v zaunjem eesu razmišljamo tudi o nalogah, ki sc postavljajo arhivskemu izobražeanju v zvezi z novimi materiali in novimi tehnikami, o čemer je stekla biseda tudi na mednarodnem kongresu arhivov v Parizu leta 1988. kako organizirati nadaljevalno izobraževanje pa je seveda v razmerah majhne Slovenije velik problem. Kol možne obtike prihajajo v poStev občasna preoavanja, konsuitacije in vaje Posebej poudarjamo vaje, ker mora ')ili to izobraževanje nujuo povezano /, delom v arhivu. Žal za sedaj ie ni dobilo organizirane in stalne oblike, ngedvseui zaradi kadrovskih in finančnih raziogov, negativne posledice pa so občutne. Velikega pomena za nadaljevalno izobraževanje so tudi pisni nnpomočki. Omenimo naj knjigo Priročniki in karie o organizacijski strukturi v deželah Koroški, Kranjski, Priiuoiski in M?jerski do leta 1918, ki sojo pripravili Štajerski in Koroški deželni arhiv. Zgodovinski arhiv Ljubljana in Arhiv SR Slovenije ler državna arhiva vTr sin in Gorici Izšla je v seriji publikanij Šiajerskega deželnega arhiva v Gradcu in prinaša ludi oris ustavnega in upravnega razvoja dežel, ki v večji ali manjši meri sestavljajo danes republiko Slovenijo. Pripravljamo nadalje priročnik o urejanju, popisovanju in izdelavi pripomočkov za raziskave arhivskega gradiva. Pri tem nam je vzor iuc!i učbenik Joiiannesa Papritza AHiivwiSjCisdiaft. Za naslednja Icla nafirlujenio še priročnik o ruvoju vrst dokumentarnega oziroma arhivskega gradiva (od 16. stoletja do današnjega časa). Ti načrti ponazarjajo tudi neposredno pove zanost arhivske izobraževalne in raziskovalne dejavnosti Polrebno je omeniti Se podiplomski šlndij za aosego magistenja in doktorata. Trenutno se pripravlja na mag i-slerij iz arli ivislike sedem kandidalov. Izkušnje so pokazale, daje potrebno arhivisiiko na podiplomskem šindi-ju pojmovati dovolj široko, prrtivsem z vidika potreb arhiva, iz katerega prihajajo kandidati Za sklep si štejem v prijetno dolinost, da sc tudi na tem mestu najlepše zahvalim kolegom iz arhivsko Soie v Marburgu, ki sc v času, ko smo začeli pri nas uvajati arhivistike v visokošolski Študij, z nasveti in predlogi pomagali razrešiti marsikatero vprašanje. OPOMIÎE Opomba urcdniit'^: Članek jc dopolnjeno rredavanje dr. Joieta Žontarja za sluSatelje Arhivske sole v Marburgu 15,9.1i88 1 J. Petrovič, 1'rvo savulovnnje Clavnog urliivskojr sav:la i njegovi zakliučei Arhivist 1/1951, tv. 1, sir. 6 -12. - J. Tad Li, O polrebi osrivanja pa'cografsko-arliivisiiSke SkoJe, Arliivisl 1/ 1951 zv, 2, str 5-61. - 2 J. 1'aprilz, Arliivska Škola u Maiburgu na Lani, Arliivisl 11/1952, zv. 2, str 15-1 Ï,- 3 J Marjan o vid, Izve Staj o 'Ivogouiinjcm radu Sadeža arhiv-skill radnika I'NRI Arliivisl VI ti9*6 zf 1, str. 44-50 - E. Novakovič, Sednka lz vri nog odbora S a veza -Jruiiava arhivskih radriika Jugoslavije, Arliivisl VI, 19*56, zv. l,sir. 110-111,4 I, Janča, I Kadeti got. na rada Siručnog tečaja pri Arhivu Srbije, Arhivski pngled, zv. 1-2. Beograd 1974 sli. 216 -23f 5 1. lložii, Osnivanje gru]>c za arhivislikn ua E'ilozofskom fakultelu u lleogradu. /irliivist XIII, zv. 1-2, 1963, sir j47 — 149. 6 M. Ilrg, Arliivski teiaj u Arhivu Hrvatske, Arliivski vjes-nikll -12/M68 -\969,^ab/eb, str. 468-46" 7 [i. K Nastavni program za obrazovanje arliivskili rudnika u SR llrvalskoj, ÏOfTwki pesnik 21-22/1Q7R-19 /9 E9BO str 441--450, — Tema Strokovni nazivi in strokovno us posabljanjo arliivskili delavcev in pripravnikov v arliivili S1;RJ, ki jo je obdelalo več avtorjev Arliivisl XXXIII/1982 il. 1 J >lr. 179 -229 - Za prejšnja surija prim R. Popovič-Pt'lkowi, Skc I o "i nje slrnčnili arhivi s ličkih kidrova i nj:g "o uskladi ani' sa modernization* arhivske slnibe, no^om tehnikom i novim nia> lerijalom, Arliivisl XXI1/19T2 šl. 1 -2, sir. 50 -62; M. Kcnslan-linov. Sliučno usa vi ¡Savinje arhivskih kadrova u SFR Jugoslaviji, Arliivisl XXV/1975, 5' 1-2. sir. 170 -182 {diskusija na F mednarodni konferenci Okroglo niize arhivov k la 1J75). - S Arhivski fondi in zbirke v arliivili in arhivskih oddelkih v SFRJ (Arliiviki fnndovi i zbirke u arliivliiu i arhivskim odelje-njima il SMîJ), Si K Slcwnija, Zveza arhivskih delavcev Jugošlavi je (Save?, arliivskili jadmo Jugoslavije), lieognd 1984 - 9 Poloïaj, problemi in perspektiv arhivske sluibe v SR Sio' veniji, Ljubljana, oktobia 19b4 Podalki arhivov 10 J. Zonlar in S Vilfan s sodelovanjem arhivov, Ljubljana 1970. sir. 40.11 II. Uiiiek Sludij arhivistike na oddelku za zgodovino rilo-zofske fakullele v Ljubljani, Arliivi. Glasilo Arhivskega druîl"a Slovenije, Ljubljana 19 f8, 51. 1, sir. 4 -49. - Isla, Poročilo ko misije /a 'olanje kadro" za zgodovinski arhive in regislra ture, Arhivi. Glasilo Arhivskega dmšlva ir arliivov Sloverije II, il. 1 -2, Ljubljana 19T9,slr. ^S -76.12 Vzgojiloizobnževali.i program za iluiîij zgodovine, Uni' verza lidvarda Kardelja v Ljubljani. Filozofska l'akulicla, (1988), Zaradi usklajenosti z vajami smo prjgram 3. In 4. lelnika, kol sla tu navedena, zamenjali -1 3 E^. Umik, Poročilo komisije zi Šolanje kadrov,— là Uradni Mst SFsS, 51 46/82,15 1'rograin za sirokovrii izpii za delavce v arliivili, Arliiv SR Slovenije, Ljubljana, julij 1983. - 16 Poročevaler Kullurne skupnosli Sloveni/e, LJubljana 18 januarja 1985 il. 18,lciolV. ARHIVI X'l 1989 121 ZUSAMMENFASSUNG Archívausbildiing in JugcJawien mil besonderer Rücksicht auf Slowenien Joic- Ž o mar In Jugoslawien befaßt man siel; schon seit 40 Jahren mit der Trage betreffend die Ausbildung Air Archiv!»-diirfiiisse. Der erste Archivkurs fand in 1050 statt. l:s erwies Jich aber bald, daß gemeinsame, fiir die t;an/e Snat organisierte Arcliivknric wegen so vieler verschic-dencr historischer liereiche nicht möglich sind. Seit dem Jtihre 1953 gibt es einen ständigen Fachknrs Seim Archiv der SB Serbien, aller vor allem für die Bedürfnisse dieser Republik i\lhniihhg wurde die Archivistik 711111 Bestandteil des regelmäßigen Studiums an Philosophischen Ca-kiuiaten: im Schn!i;ilir 1978/89 in Ljnbljana, zur letzten Zeit aber auch an den Philosophischen Faknltiiten in Novi S;id und Zagreb. In der Fortsetzung werden der Lehrplan und die mit der Fortbildung verbundene Fragen behandelt. Delo Francesca Majerja v mestni ki iz? c m arhivü \ Kopru D v ¿a Kriei-Umck Uvod O Francescu Majeiju so doslej pri nas pisali Marij lira-1111 a v poročilu i z leta 1955, Kma Ume k v sestavku Oris nastanka in razvoja arhivskih zavodov na obalnem ob 1110 iju i 1. Miroslav Pahor v sestavku Mestna'knjižnica v Kopru. Frarcesco Majer je živel v kipru od leta 1852 do 1939. Študiral je na Dunaju in v Gradcu Bi! je profesor klasične filologijc in je poučeval griki. latinski in italijanski ''ezik na všji gimnaziji, italijanski klasični gimnaziji ir. v seme niše 11 v Kopru - Pc Pahorje/i h podatkih je začel urejati knjižnico in arhiv 1894. leta, po Bratinovih 1900. leta, ko je postal upravnik knjižnice in arhiva Bil ¡e tndi 11 pravi uk Mestnega muzeja od ustanovitve 1911 leta dc 1918. Zanimanje za zgodovine 'stre je bilo v italijanskem kulturnem krogu v 19 stoletju že močno pn^olno, saj so izšla naslednja dela: Pictro Staneovich Iiiografia degli 11 onimi d isti 11 ti deli'Istri a (1828), Pietro Candler: Codite diplcinatieo istriano (1846-1952), Carlo Combi: Saggio d' Jiblicgrafia istriana (3 8t>4) izhajali so spisi razprave jn ob/a ve gradiva o istrskih mestih, tndi o kopru, Izoli ir Piranu. Z arhivskega področja velja omeniti vodnik Gli arc'"vi, ki gaje izdalo beneško arhivsko nadzomištvo v osemdesetih letih 19. stoletja. Koprska knjiinica in arhiv sly bila v mestni občini in sta se z upravo večkrat selila nazadnje v drugo nadstropje mestne palače. Zaradi pomanjkanja prostorov na ob čini so bili po Majeijevih besedah "Sete pod uprave pe-destata Giorgia Cobjla ... ureieni nrostori ia knjižnico in arhiv in tedaj so začela urejevalna uela ',3 Mai;ijevo uelo v knjižnici Mestna knjižnica je nastala iz knjižnico mestne občine '1 darov premožnih meščanov, Majer je knjige združil razen a ve h knjižnic advokatov Giorgia Bassegia in Nasaria Stadija. Knjižnica je vsebovala bogato zbirko istrske literature z deli G. li. Carlija, Pietra kamllerja Carla dc Francescliija, l*ietra Stancovicha, od periodike Archeografo Triestino, Atti c niemorie, Archivio veneta, številne politične in lokalne časopise, med diug^ni knjigami so bile zastopane zgodovina, grška, latinska in italijaiiSKa klasična literatura italijanska motlerna literatura, jezikoslovje (italijansko, nemško in francosko), «erstvo, zcilicpis, medicina. Majer je najprej ločil knjižnico od arhiva, uredil knjige po formatih, začel sestavljali inventar in katalog.. Sestavil je dva inventarja, ločeno za knj'ge in brošure; sesta vil je tudi dva katalaga abe čedno-imenskega in stvarnega. rendar pri p.vem [ri bd dosleden, ker ni uvrščal listkov pod stvarnimi ziiačnicann ampak vse pod 'Anoni 1110" V stvarnem katalogu je knjige razvrstil v 16 skupin: modema filozofija, jezikoslovje, leposlovje itd. V začetku je knjižnica itela 0.065 knjig, po prvi svetovni vojni 6.697 invenlariiih Številk, 11 158 zrezkov knjig in 1 211 inven ta rizi ranih broiur, pred prvo svetovno vojno je itela že 8,344 i n ve t namili Številk, 23.420 zvezkov in pri-bh/110 2.800 brošur Majerj(-vo delo v arhivu Po Majeijevih besed ali hi glede na pomen, ki gaje imel Koper v predbeiieikem in bentSkem obdobju ko je bil od leta 1210 do 18¡0 sicdišee Istre, moral imeti naj boga tej ii arhiv, ki pa sc žal ni ohranil v celoti, Del najstarejšega arhiva je bil že v preteklosti odpeljan v Benetke, kjer se je za njim hgubila sled, Dnigi del starega arhiva so uničili Genovežani 1 julija 1380, ko je zgorel v poiarn,4 In tndi pozneje za arhiv ni bile najbolje poskr bljeno, dakler sc dela ni totil Majer, Uredil je fond starega občinskega arhiva, fond Okrajnega sodisča in fond Uprave domen Koper (Finančnega inšpektorata). Večji del stanga koprskega občinskega arhiva je bil leta 1^44 odpeljan v Italijo, ostala je le deveta skupina. 1, NajpomembnejŠe Majerjevo arhivsko delo je Inventar starega občinskega arhiva (L'arc!iivio kitico del Muni-