Poštnina plačana v gotovini.
Izhaja štirinajstdnevna
Glasilo Jugoslovanskega obrtništva Dravske banovine
Lastnik: Poverjeništvo za izdajo lisia „Obrinik* Uprava : Ljubljana, Cesta 29./X. št. 19 (Marn Josip).
Naročnina znaša: za celo leto .... 30'—Din
za pol leta.............15'— „
posamezna številka . .	1'50 „
V slogi in edinsivu vsega Jugoslovanskega obrtništva ie uspeh!
Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Odgovorni urednik Mihelčič Ivan. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva.
Leto VI.	Ljubljana, cSne 25. oktobra 1937.	Štev. 11
Za lastno
Pred nami je že nastopajoča običajna zimska sezona, ko po glavnih delih na stavbah in v delavnicah tudi za obrtništvo nastopa čas večjih odmorov, kar se posebno občuti v gradbenih strokah, oziroma skrajšanje delovnega časa na minimum. Kakor se menjavajo letni časi, tako ima tudi za nas obrtnike zimski čas poseben pomen, ko nam odreja v dolgih večerih mnogo časa na razpolago, katerega moremo uporabiti v najrazličnejše svrhe.
Splošno nam je znano, da se baš preko zime prireja nebroj raznih tečajev, pa tudi izvrši običajno največ skritega in tihega društvenega dela v vseh smereh izobrazbe. Obrtniki se sicer udejstvujejo v gotovem številu raznega društvenega delovanja, poleg v svojih specijelno strokovnih obrtniških organizacijah tudi v drugih kulturnih, športnih, telovadnih in najraznovrstnejših ostalih, da celo na vidnih in odgovornih mestih. Ko opazujemo zasledovanje ciljev posameznih obstoječih organizacij in njih delovanja moremo ugotoviti, da je uspeh dela posamezne edinice pač odvisen od volje članstva in zavesti tega do društvenega delovanja in tako do skupnih uspehov. Omenili smo že, da se obrtništvo udejstvuje vsestransko v raznih organizacijah in se v teh tudi izobražuje za razne svrhe delovanja po nalogah poedinih organizacij. Hitro pa lahko ugotovimo, da je veliko obrtnikov, ki se z uspehom1 udejstvujejo za vse najrazličnejše organizacije, ki jim dejansko ne nudijo nikakih koristi, niti v stroki, še manj v moralnem in materijelnem pogledu. Skratka je ta ugotovitev dejstvo,' da sami za sebe ne črtimo dovolj potrebe delovati, kot organiziran stan prvenstveno sebi v korist, v korist svojega stanu in svojcev.
Vsak posamezen obrtnik ima poleg splošnih strokovnih in stanovskih težav in skrbi tudi polno svojih lastnih, katere vse največ izhajajo prav radi nezanimanja in nesodelovanja pri ureditvi važnih problemov za obrtniški stan in celoto. Neza-vedajoč se mnogi izmed naših obrtniških tovarišev iščejo pomoči vsepovsod, samo ne tamkaj, kjer bi bilo to potrebno, da često izgleda, ko prosi obrtnik, kakor bi stvarno prosjačil. Ne čudimo se temu. Vzrok je na dlani — premalo izobrazbe in nikakega pravilnega kriterija za praktično življenje za marsikoga, ko se osa-niosvoji. Običajni predpogoji za udejstvo-vanje v obrtniških strokah se uvodoma že nekako prestanejo in izpolnejo, toda nialo je onih, ki sc zavedajo pravilno še nolj potrebne organizacije in izpolnitve ter stalnega izpopolnjevanja v vseh smereh tedaj, ko praktično življenje marsikomu črta pot.
Mlada obrtniška generacija nastopa in brezdvoma je treba temu pojavu posvetiti več pažnje, kakor si jo marsikdo misli.
Povsod je namreč tako, da mlade generacije že po zakonu narave prevzemajo dolžnosti starejših generacij, pri čemer se brezdvoma tudi vplivi časa in razmer odražajo v mišljenju, udejstvovanju in delovanju. Priznati moramo, da ima danes nastopajoča obrtniška generacija povsem drugačne poglede, čemer se ni čuditi, saj imamo novo obrtno zakonodajo, številne nove zakone, pa tudi drugačen politični položaj v katerem tudi obrtništvo gleda v splošnem drugače na svoje probleme, kakor jih je opazovalo in doživljalo pred 20 in 25 leti. Vse to pa prav mladi nastopajoči generaciji narekuje pozornost in vztrajno zasledovanje vseh dogodkov, ki imajo z obrtniškim življenjem posredno ali neposredno stik in vpliv na njega razvoj in napredek ali obratno. Temu slediti pa je mogoče le združeno v močnih organizacijah s stalno samoizobrazbo in prirejanjem raznovrstnih tečajev, predavanj in izvajanjem najrazličnejših vzgojnih metod. Nikogar ni, bi bi mogel to činjenico ovreči, češ, da izobrazba ni potrebna, ker kdor tako misli, bo zaostal in moral tudi sebi v škodo propasti. Nov čas zahteva tudi novih dejstev in ni dovolj biti danes obrtniku samo dober prvorazredno ocenjen rokodelec, temveč je nujno potrebno biti tudi temu primerno teoretično izobražen in stalno se dopolnjujoč vsestransko izobražen obrtnik, da je lahko kos vsem nalogam, ki se danes od povprečnega obrtnika zahtevajo.
Problemi, ki se stalno obnavljajo in so na dnevnem redu obrtništva, so sicer včasih že, ko se omenjajo odveč, toda z vednim ponavljanjem rešitve perečih vprašanj za obstoj, napredek in zaščite-njc obrtniških pravic se le jasno poudarja, da je obrtništvo tu, da je konstruktiven gospodarski element, ki mu pripada tudi važna naloga, kot nacijonalnemu elementu. V kolikor se niso dosegli ali se ne dose-zajo uspehi smo v veliki meri sami krivi, ker ne znamo dovolj jasno, krepko in jedrnato zahtevati na vseh mestih svojih pravic. To pa bi v večji meri, čimbolj bi se odražala naša izobrazba in čimbolj bi v tem sledili drugim stanovom, katerih uspešno dosežene koristi so često vzrok našemu negodovanju.
Iz vsega torej izhaja, da nam današnji čas, posebno pa še najmlajši obrtniški generaciji nalaga budno paziti na vse pojave javnega življenja in se tega tudi udeleževati, kar nam je obrtnikom v prvo dolž-dost, če hočemo vztrajati in obdržati pozicije, ki nam kot konstruktivnemu stanu pripadajo.
Zimski čas je najprimernejši za poglobitev posameznika v problem obrtništva sploh, gospodarstva in tudi primeren za razčlenitev in proučitev vseh problemov v zvezi z nastankom in razvojem obrtništva z aktuelnimi obrtniškimi vprašanji v bodočnosti in sedaj in upoštevajoč pri tem vse od osnovne obrtniške organizacije do vseh najvišjih ustanov in mest, kjer se mora slišati obrtnikova volja. Pa ne samo to, posvetiti moramo pažnjo in se poučiti tudi o tem, kako se razvija denarna politika v koliko mi pri tem dopri-našamo, kako graditi obrtniške domove, izvajati poučne ekskurzije, kako se zasi-gurati za starost, socijalno preskrbo itd. itd. O vsem tem, je naloga, da se pravilno poučimo, vsled česar tudi ne zamudimo prilike za to v nastopajoči zimski sezoni ter kolikor prej začnemo, toliko bolje bo za posameznika in celoto.
Jasen odraz in odziv naj bodo osnovni tečaji o zgodovini obrtništva, zakonodaji, knjigovodstvu in kalkulaciji, katerih posedanje naj bo zaključeno s polaganjem izpitov, ker le ti so merilo za razumevanje tečaja in tudi merilo uspeha poedincev. Zavedati pa se moramo, da je obrtniški tisk ono mesto v katerem naj obrtnik tudi objavlja svoje duševne proizvode, saj nam čas narekuje, da sc udeležujemo dela na vseh poljih javnega udejstvovanja in udejstvovati se pri obrtniškem časopisu v bodočnosti naj dokaže obrtnikovo izobrazbo, da nas bo morala ostala javnost bolj ceniti, sami pa se bomo zavedli pomena vsestranske teoretične izobrazbe šele, ko bo izraz obrtnikove duše v splošnem zalegel več na merodajnih mestih, kakor danes in to priboriti si ter veljavo, ki nam pripada, je naloga nastopajoče obrtniške generacije, ki mora biti bolj dostopna izobrazbi, ker le s tem močnim sredstvom in odklanjanjem vmešavanja politikov v obrtniška vprašanja bo rešeno tudi vprašanje enotnosti slovenskega obrtništva, kar si moramo skoro želeti.
čevljarska obrt na češkoslovaškem se nahaja v novi fazi razvoja
Položaj čevljarske obrti se v Češkoslovaški državi vedno bolj popravlja, čeprav je Čehoslovaška republika znana industrijska država v fabrikaciji obutve. Te dni je bila glavna skupščina glavnega zdai-ženja čevljarskih mojstrov Češkoslova-
ške. Po poročilih funkcijonarjcv sodec je prešlo najtežje in časi ko je bila čevljarska obrt na robu propada, ter je nastala druga doba za razvoj in napredek^ ter možnost dela in napredka obrtniške eejv-Ijarske delavnosti. Jasno se tudi opaža.
da je v Čehoslovaški vedno več konsu-mentov, ki želijo in hočejo nositi ročno izdelano obutev po meri in naročilu. Čevljarske organizacije javljajo letos znatno število dotoka učencev za izučitev čevljarske obrti, pomočniki pa so vprav iskani. Kar je najzanimivejše s te skupščine je sklep, da vrhovna organizacija zahteva v zaščito obrtniške čevljarske proizvodne zaščito proti izrabljanju naziva „Ročno izdelana obutev11 s strani industrije ter se zahteva, da se ta naziv uradno zaščiti. Prav isto je z nazivom „obutev je vsa iz usnja".
Kar se tiče cen čevljarskih izdelkov se zahteva, da je treba urediti za čevljarsko stroko edinstvene prodajne cene, poleg tega pa se tudi zahteva že davno obljubljeno organizacijo cenenega kreditiranja obrtništvu, ki naj postane že enkrat dejstvo, Za male čevljarske obrtnike z električnim obratom do 1 in pol konjske sile se zahteva obvezno oprostitev zavarovanja od nesrečnih slučajev.
Iz vsega prednjega pa tudi na način, ki ga je skupščina imenovane stroke jasno izrazila se vidi, da ima na češkoslovaškem čevljarska obrt ponovno polno zaupanje v sama sebe in da je čevljarski obrtnik svest si svojega pomena in potrebe za državo.
Ustanove sklada viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja za podpiranje osiromašenih in onemoglih bivših pripadnikov Zbornice za TOI
Zbornica za trgovino, obrt in .industrijo v Ljubljani razpisuje za leto 1937 za uboge onemogle bivše svoje pripadnike in njihove vdove ustanove po 100 Din. Prošnje naj se pošljejo zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 20. novembra 1937 opremljene z dokazili, kakor tudi s potrdilom občinskega urada in pristojnega združenja, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, pa je sedaj ne izvršuje več, ker zaradi onemoglosti ne more več delati in je ob-
ubožal, odnosno, da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega zborničnega pripadnika. Prošnje onih, ki niso izvrševali samostojno takega obrta ali trgovine in torej niso nikdar bili samostojni
zbornični pripadniki, ne prihajajo v poštev. Prošnje je treba vlagati po vsakem posamezniku, ker se skupne prošnje, ki bi bile sestavljene v imenu več prosilcev ne bodo mogle vpoštevati.
Izlet obrtnikov iz Šiške ter prijateljev obrtništva
na Govejek
V nedeljo dne 17. t. m. so priredili Šišenski obrtniki za sebe in §vojce ter prijatelje uspel avtobusni izlet na prijazno obrtniško planinsko postojanko v „Dom jugoslovanskih obrtnikov" na Govejku. Iz Ljubljane so krenili z avtobusom po stranskih potih do Medvod in nato dalje preko
Goričan, Rakovnika, mimo Sore v znano dolino Ločnice, kjer so pustili pri Kozjeku avtobus in se podali v 25 minut oddaljeni Dom. Z Domom, njega ureditvijo in postrežbo so bili prav zadovoljni, saj je oskrbnik ta dan še prav posebno vsakega postregel s svežimi domačimi krvavicami in pečenicami. Družba je bila prav zadovoljna ter je v prijateljskem animiranem razpoloženju hitro minilo popoldne, in tako tudi prišel čas povratka. Izletniki so s seboj prinesli tudi lepo ogledalo svoj dar Domu, tako, da se bo lahko poslej vsakdo ogledal v njem, kakšen bo prišel lin kakšen bo odhajal. Zasluga za uspeli izlet gre vsej družbi, posebno pa gg. Belantiču, Miškecu, Koscu, Prešernu, Rogelju Petru itd. itd. Iz .objavljene slike se lahko vsak prepriča, da je bila družba precej velika in za vzgled poseta Doma rade volje objavljamo to poročilo, ker smo prepričani, da je prijazen izlet v prosto naravo, posebno pa še za obrtništvo v Dom na Govejek cenen in v razvedrilo.
Prispevki obrtništva za Zbornico TOI v Ljubljani
Zbornica za TOI je izdala, kakor smo že v prejšnji številki pisali statistiko o številu združenj, pripadnikov itd. Vsa združenja so prejela tudi tozadevno okrožnico iz katere posnemamo plačilo gospodarskih stanov za to svojo vrhovno ustanovo, ki se deli po posameznih stanovili zastopanih v Zbornici po definitivni odmeri in dejanskem plačilu zbornične 8% doklade za leto 1936. naslednje:
1.	)	Obrtniki po oceni	....	din	211.659.—
2.	)	Pavšalirani obrtniki	....	„	65.581.—
3.	)	Obrtniki skupno .....	„	277.240.—
4.	)	Gostinska podjetja	....	„	142.847.—
5.	) Trgovinski obrati.................. 727.240,—
6.	) Industrijska podjetja . . ■	„	1.402.765.—
Skupaj din 2,550.092.—
Zbornični pripadniki pa so prispevali na zborničnih taksah za izdajo potrdil, izjav in drugega poleg gornjih zneskov še sledeče:
Trgovina .............................din	286.872.50
Obrt.................................. 189.290.—
Industrija........................ .	„	213.558.—
Gostinstvo............................ ,,	101.185^
Skupaj	din	790.905.50
Mihelčič Ivan:
S praktičnimi tehniki na poučnem potovanju po Italiji
V	času od 5. do 12. septembra se je vršila V. poučna ekskurzija Organizacije praktičnih tehnikov (absolventi mojstrskih delovodskih šol) iz Ljubljane v inozemstvo. To pot je vodila ekskurzija po Italiji, kjer so si udeležeuci po predhodno izdelanem programu ogledali mnoge zanimivosti tehničnih strok v več italijanskih tvornicaih, kakor tudi ostale znamenitosti in zbirke.
V	nedeljo dne 5. septembra so se udeleženci odpeljali z brzovlakom iz Ljubljane proti Trstu, kjer so morali dalj časa čakati na zvezo vslcd napravljene zamude vlaka v Jugoslaviji, vsled česar je moral odpasti ogled Padove in so se udeleženci peljali direktno v Milan, kamor so prispeli po 4. uri popoldne. Na kolodvoru so bili sprejeti po odposlancih ju-goslovenskega gen. konzulata v Milanu ter so nato skupno odšli v hotel „Firenze" v katerem so bile že sobe za prenočevanje rezervirane. Kratek večerni čas so uporabili za ogled mesta.
V	ponedeljek dne 6. septembra so si zjutraj najprej ogledali svetovno znano tvornico dvigal „Stigler". Vodeni so bili po prijaznih gg. inženjerjih in spremljani po obratih te tovarne, ki zaposluje okoli 1500 uslužbencev po višjem oficirju, ker so vse večje tvornice pod vojaško kontrolo in si je morala Organizacija tozadevno direktno pri vojnem ministrstvu v Rimu izposlovati dovoljenje za ogled takih tvornic. Preko in skozi vse prostore
so udeleženci naredili dolgo pot, počenši v stružnih, vrtalnih in stiskalnih dvoranah, nakar jih je vodila pot v veliko moderno livarno železa in zlitin, predhodno pa seveda še skozi oddelke v katerih izdelujejo jedra in kalupe, saj v tej tvornici popolnoma vse sami izdelajo. V posebnih oddelkih izdeluje tvornica elektromotorje in vse električne dele za dvigala. Zanimivo je, da fina mala dela izdelujejo največ vajenci, ki jih je v tem oddelku 50. V posebnih oddelkih so velikanske mizarske delavnice v katerih so udeleženci videli napol in dokončno izdelane razne od najpreprostejšega do najfinejšega in udobnejšega načina izdelane kabine. Trenutno so v delu lifti za novo moderno bolnico, in ki imajo v kabinah po dva oddelka za žive in mrtvece. Ogled te tvornice je bil silno zanimiv ter so pred udeleženci tudi demonstrirali v tovarni razne preizkuse. Veliko skladišče in odpremni prostor nudita živo sliko, da ta tvrdka dobavlja in postavlja dvigala „Stigler" vsem konsu-mentom sveta ter so njeni izdelki tudi kakovostno že popolnoma dovršeni.
Popoldne je sledil ogled velike tvornice „Pirelli", v kateri izdelujejo najraz-novrstnejše gumijaste izdelke, oblačila in električno žico. V nad 70 različnih oddelkih je zaposlenih preko 12.000 uslužbencev ter tvori po delavnem sistemu vsak oddelek za sebe zaključeno enoto. Naj-preje so si udeleženci ogledali predelavo surove gume, katero si dobavlja tvrdka iz
lastnih plantaž v Indiji. S posebnimi stroji in primernimi mešanicami predelajo v določenem času surovo gumo v predelano uporabno, ki jo nato nadalje na različnih strojih za kakršne svrhe se dalje guma rabi, predelujejo v določene dimenzije tako po debelini, širini in barvi.
Nato se tako izdelana uporabljiva in že dimenzijonirana guma odvaja v druge oddelke v katerih izdelujejo na pr. zračnice za kolesa, avtomobile, aeroplane in druge specielne svrhe. V tem oddelku se vse delo vrši po tekočem traku in mora vsak delavec, oziroma delavka izvršiti določeno delo v določenem času. Posebno zanimivo je preizkušanje zračnic ter vul-kanizacija. V drugem oddelku zopet na gumo, ki je kakor blago spojijo z vsemi mogočimi vrstami blaga in v različnih barvah, kar služi po dokončnem izdelku kot blago na pr. za dežne plašče itd. Zanimiva je dalje izdelava gumijastih obročev za kolesa, zgoraj imenovanih prometnih sredstev, kakor tudi izdelava gumijastih plošč za prevlečenje tal in podov. V oddelkih, kjer izdelujejo električno žico jc pomembna nova moderna valjarna tvrdke Krupp za bakreno žico, v kateri iz velikih dimenzij v gorkem stanju vlečejo v velikanski dvorani določene tanjše dimenzije, na kar se izvitki bakrene žice v raznih potrebnih kopeljih in procedurah dostavijo v oddelke za mrzlo vlečenje bakrene žice, ki jo vlečejo na nekaterih specijelnih strojih do najmanjših mogočm dimenzij. Iz raznih dimenzij žic nato v posebnih oddelkih in s posebnimi stroji izvrše po italijanskih normalijah običajne izolirne žice, najsibo vrvičaste z več pra-
Slika bi bila, če po prednjih podatkih seštejemo prispevke vseh gospodarskih panog po prednjih dveh podatkih, naslednja glede prispevanja oziroma vplačil skupno:
Obrtništvo .........................din	466.530.—
Gostinstvo ............................ 244.032.—
Trgovina ............................. 1,014.112.50
Industrija..........................  „	I,616.3i23.—
Skupaj	din	3,340.997.50
Posebej navaja znesek din 475.570.— češ, da so bili izdatki za obrtništvo v tem iznosu izključno le za obrtniške svrhe, medtem pa ni všteto v tem znesku vzdrževanje Zborničnega urada itd., kar dejansko pomeni, da zbornični urad posluje zastonj za obrtništvo. Nekateri ua podlagi teh podatkov žele, da obrtništvo oceni dejanski položaj, ker se, kot pravijo, iznašajo na obrtniških zborovanjih netočne trditve, ki vodijo k pogrešnim zaključkom.
Po objavljenih podatkih moremo na kratko ugotoviti, da se mi s predloženimi številkami ne zadovoljujemo, ker niso izčrpne in tudi ne popolne. Prav tako ne moremo gladko priznati v breme obrtništvu vseh izdatkov navedenih pod zneskom 475.570.— din, kateri znesek bi pod strogo kontrolo in točnim pregledom ter razdelitvijo dejanskim izdatkom za obrtništvo zgledal mnogo manjši, ker s pavšalnim naštetjem proračunskih postavk ni podana slika, kakor je to treba. Kar pa se tiče zneskov 8% zbornične doklade, doprinosa obrtništva je lahko po katastrih skupne Zbornice za TOI le 211.659.— din, ker vodi Zbornica zelo mnogo težkih obrtniških obratov pod drugimi gospodarskimi panogami. Mi vpogleda v to nimamo, pač pa nas potrjujejo v tem podatki
Obrtniških zbornic, ki so se osamosvojile od Skupnih zbornic, katere so prvo in drugo leto svojega obstoja baš radi dejstva, da so skupne Zbornice obdržale velike obrtniške obrate pod svojim okriljem, imele manjši dohodek, kakor pa je bil piedviden s proračunom. S tozadevno ureditvijo in pripojitvijo vseh obrtniških obratov v davčnem pogledu obrtniškim Zbornicam, pa se je dejansko pokazalo to, kar mi trdimo tudi za področje ljubljanske Zbornice za TOI. Že navedeni podatki nas popolnoma potrjujejo, da je obrtništvo plačalo na dokladah najmanj 200.000 din več, če bi podvrgli po katastru obrtniške obrate strogi kontroli. Razumljivo je, da bi bil porast to-pogledno tudi pri taksah itd. sorazmerno višji prednjemu znesku. V celoti vzdržujemo to trditev, ki sloni na preizkusih pri drugih gospodarskih ustanovah. Zato povdarjamo, da nas veselijo podatki vendar pa bi se moral znesek doprinosa obrtništva glasiti za najmanj 200.000 din več ali v celoti ca. 650.000—700.000 din Ujemajo pa se ti podatki tudi po ustnih poročilih zastopnikov obrtništva, saj so vprav jasni izdatki, ki jih navaja proračun pa ne gredo le za obrtniške svrhe.
Obrtništvo želi točnih računov, želi po svojih resničnih predstavnikih sodelovati pri ugotovitvi tega, ker ne maramo ribariti v kalnem, pa tudi nikdar ničesar trdili nismo, kar ne drži. Nikakor se torej ne strinjamo z dejstvom, da bi nam pomagali vzdrževati svojo ustanovo drugi stanovi, ki nimajo zato interesa in ga tudi nikdar niso imeli. Gg. zastopnikom obrtništva od večine v Zbornici priporočamo, da nadaljujejo z ugotavljanjem točnih podatkov in številčno podajajo po ugotoviti resnično sliko, pri čemer pa naj k obrtni stroki in panogi pritegnejo vse, ki v to panogo tudi spadajo.
Cerkljanski.
Tamo preko, tamo daleko ... (v Beograd)
Mnogokrat me je mikalo, da bi si ogledal kraje doli na našem jugu, a kaj ko ti največkrat okroglega zmanjkuje, da ni niti za potrebo, kaj šele za kako potovanje. Prav nepričakovano mi je prišel slučaj na pomoč, da mi je rekla višja instanca, ajde pa si oglej Beograd, nazijaj se velesejma, da boš kaj pametnega vedel povedati, za stroške dobiš nekaj cvenka, jesti moraš pa tako tudi doma, zato je vseeno, če si kupiš kosilo in večerjo iparkrat v Beogradu. Seveda tem besedam nisem mogel ugovarjati, zato sem se ponižno udal, da pa ne bi uganjal neumnosti, so mi dali spremstvo v osebi debelega Miteja, kateremu se pravi po domače tudi „Bato‘‘, obema pa za sekundanta Korleta. Korle je tisti, ki ima delav-
nico prav blizu mene, ter je pravzaprav moj nevaren konkurent, zato sem se prav resno bal, da mi bo tudi na tej ekskurziji delal konkurenco. No pa on je prav galant kolega, zato ga vsakomur toplo priporočam.
Iz delavnice ne vidim drugega kakor kos žič-nate ograje, par ovenelih vej z vrhom sosedove rudeče strehe, med vsem tem pa še krpo neba, a tako majhno, da ne vem nikdar kako vreme je zunaj. Samo po delu mokre pločevine vem, da zunaj dežuje. Ker je bila šele sreda, sem upal, da se bo vreme izboljšalo, kajti bilo je močno jesensko, da te je kar mrazilo po kosteh. Ko se kam odpravljaš, imaš vedno preveč posla, zato tudi oblič in žaga nista prav nič prida služila. Premišljuješ to in ono, manjka ti še marsikaj, tako da postaneš kar nekako mrzličen. Ne veš
MIZARJI I
Za avtomatske biljarde vse potrebščine avtomate, kroglje, kije, gumo, sukno, obročke dobite pri
ERLICH UOSIRU, Sombor
Dunavska banovina — proizvod bilj. pribora.
kaj bi prej napravil, jutri pride ta in ta stranka, oni te že priganja, ti pa greš jutri na potovanje. Križi in težave na vse strani, da ti je še huje, kot če bi imel veliko tovarno, ne pa enega samega vajenca, a še za tega te skrbi, kako bo v tvoji odsotnosti mojstroval. Naročuješ mu to in ono, pokažeš in razložiš mu delo, mal račun je treba še iztirjati, sosedu naj nese popravljeno mizo, psa naj pelje malo na svetlo in še sto malenkosti, katere so ti hipno na umu. Seveda fant važno prikimuje, ker se zdi sam sebi imeniten, zraven se pa veseli, da se te za par dni iznebi s tvojo sitnostjo vred. No pa vse mine, nazadnje pa le stojiš z malo prtljage na kolodvoru.
Korleta še ni bilo, zato sem jo mahnil kar na peron. Oko postave, katero je čuvalo tisti dan nad dejanjem in nehanjem vrlih državljanov, je bilo slučajno z menoj v žlahti, zato sem pričakoval, da bom z njegovo protekcijo dobil z mojim kolegom kak boljši prostor, kjer bova lahko malo zadremala. A dobro računaš, pa se še uračunaš, tako da sva letala od enega polnega vagona k drugemu, a končno sva le našla prostor za kosti najinega rojstva. Sami moški. Nasproti nama sedita prav razkošateno dva Nemca, po vsem videzu kaka potnika, na isti klopi pa dva Slovenca, katera važno razpravljata o tem in onem, tako da nismo prišli še do Litije, pa sta obrala že vso žlahto, prerešetala vso mogočo politiko, hvalila svojo stranko, ter še nebroj mogočih in nemogočih stvari. Iz njunega razgovora sem doznal, da je eden državni uradnik, drugi pa ljubljanski občinski svetnik, po poklicu menda trgovec. Ker je Korle z enim izmed Nemcev govoril po nemško, sta menda mislila, da sva tudi midva tujca, zato sta kar nemoteno razpravljala o raznih zadevah tako, da sem marsikaj in o marsikomu kaj slišal in zvedel. Zraven sem čital nek magazin, katerega sem dobil na polici, pa se mi je kmalu začelo zdehati. No v Zidanem mostu je bilo v kupeju že kar tiho. Sem in tja kak težak vzdih, da ne veš komu namenjen. Pa je vstopila v Zidanem mostu gospa srednjih let, z polno razne prtljage. Korle je uslužen pa hitro pomaga, gospa se mu pa prijazno zahvaljuje. Vsi postanemo nekako vzdramljeni, tako da je gospej, kar nerodno, da jo vsak ogleduje, no pa se le znajde v svojem položaju. Kar po domače si sezuje čevlje, natakne si copate, potem pa si iz ročnega
meni žic ali pa masivne po eno žico. Izdelujejo pa seveda tudi kablje za visoko napetost v svinčenih ovojih ter omotane s po predpisih določenimi izolacijami in ščitnimi jeklenimi oblogami. Za preizkus žic proti vlagi, izdržljivosti, prenapetosti itd. ima tvornica posebne velike kadi v katerih so gotove kemikalije in kisline in skozi katere morajo vse izdelane žice ali pa samo gotovi deli v svrho preizkusa, ker je določeno, da mora vsaka izolirana žica zdržati gotov čas v tej kopelji in pod gotovo določeno napetostjo toka, s čemer se preizkusi vsestranska odpornost in kvaliteta posameznih žic. Poleg tega pa ima tvornica „Pirelli“ še velikanske najmodernejše opremljene laboratorije, v katerih se tudi s specijelnimi, merilnimi in preizkuševalnimi aparati električno preizkuša izdelane žice ter kablje najrazličnejših dimenzij, za kar ima na razpolago milijon Voltov. Tvornica „Pirelli“ ima tudi posebne krojne oddelke, saj izdeluje sama v velikem obsegu razna oblačila iz svojih izdelkov — gumiranega blaga, oziroma samega gumija. Veliki šivalni oddelki nato vse izdelajo, za kar so prav ti oddelki opremljeni z modernimi šivalnimi, gladil-nimi in drugimi specijelnimi stroji. Skladišča samih oblačil so velikanska in more oko videti najrazličnejše kroje, ki se uporabljajo v najraznovrstnejše svrhe. V tvornici vlada vsestranski red ter je tudi higijenično vsestransko izpopolnjeno. Zanimivo je, da so vsi delavci in delavke uniformirani — vsi v moških oblačilih z znakom oddelka in svojo zaporedno številko vidno označeni. Zanimiv je bil proces, ki so ga udeleženci videli pri izdelavi in bo to gotovo ostalo vsakemu v nepozabnem spominu.	Dalje prihodnjič.
H * N
ZANATSKA BANKA
Vse naročnike prosimo za poravnavo obveznosti, ker le, če je redno plačana naročnina, moremo tudi redno izdajati list „Obrtnik" in zadovoljiti čitatelje. Obrtniška zavest ter čast


Kraljevine Jugoslavije a. d.
Podružnica Ljubljana
Gajeva ulica 6.
Centrala Beograd
Delniška glavnica Din 75,000.000 Udeležba države Din 30,000.000
Glavna podružnica ZAGREB
Podružnica Sarajevo
Podeljuje obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Priviligirane Agrarne banke.
Sprejema na obrestovanje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve. Upravlja imovino in fonde obrtniških ustanov in organizacij. Izvršuje vse ostale bančne posle
Brzojavni naslov: „Zanatska" Ljubljana Telefon Štev. 20-30 Račun Poštne hian. štev. 14003
poedinega, ki list prejema, zahteva brezpogojno redno plačilo naročnine. Upoštevajte ter takoj nakažite po položnici štev. 12.986 naročnino.
Poravnajte naročnino za
,Obrtnika'
ker koristiti se in ne plačati neznatne vsote din 30 - letno, ni častno.
kovčeka prav pridno polni svoj želodec z raznimi jestvinami. No končno je tudi basanja dosti, pa si vzame iz drugega kovčeka blazino, pa ti kar na lepem zadremlje. No s tem je tudi za nas končano, pa jo skušamo posnemati. V polsnu čutim guganje vlaka, udarce na tračne prage, vsak hip pa kar nehote odpiram zaspane oči. Monotono je delovanje parnega stroja, ko jo reže skozi temno noč, vedno dalje skoro brez postanka.
Zagreb. Kondukter nas vzdrami z opozorilom, da je treba za Beograd prestopiti, hitro smo vsi budni. Korle kot star popotnik, se hitro znajde ter že išče pripraven vagon. No pa ti le najde čisto prazen kupe. Hitro sva notri, za nama je tudi gospa iz prejšnega vagona, za njo pa še več potnikov. Midva sva kar nekam budna, kajti nova družba — novi ljudje. Vsedem se kar zraven gospe, da mi bo topleje, kajti zunaj je precej mrzlo. Nasproti nam pa novi^ potniku Star gospod, starejša gospa, potem mlajša podeželska gospodična, ter prav prikupna mlada in živahna damica. Seveda smo prav hitro v pogovoru. Vsi so iz okolice Bleda. Gospod je od vseh treh stric, starejša gospa je najmlajši teta, najmlajša pa je zopet starejši v sorodstvu. (Se nadaljuje.)
Obrtniške stvari ne smejo biti domena politikov
V zadnjem času smo morali obrtniki žal trpko občutiti na svojih plečih bič s katerim so nas bili politiki ali posamezne politične stranke, katerim so se udinjali tudi nekateri obrtniki ter v zagrizeni strankarski strasti sledili le pokorno sklepom in navodilom v škodo obrtništva. Tako se danes ne čudimo ko se pritožujejo nekateri obrtniki, češ, da se gazi obrtniška'pravica, se ne spoštuje obrtniške volje in ne upošteva obrtniške neodvisne, svobodne organizacije. To si upajo trditi prav tisti, slovenski imenovani obrtniški voditelji, ki so skoro 5 let vse to gazili na kar se danes jeze. Točno je, obrtniki rabimo in zahtevamo močno neodvisno obrtniško organizacijo, ki mora biti tudi spoštovana in pred katero mora imeti rešpekt vsakdo. To bomo tudi lahko storili, umaknejo naj se le oni imenovani obrtniški voditelji v Sloveniji, ki so prišli na ta mesta sedaj ali pa so prišli na ta mesta svoječasno po volji domene politikov in političnih strank. Resnično se ne sme s silo ustvarjati svobodnih organizacij, ker ni svobodne obrtniške organizacije, če se ta ustanavlja na primer na zahtevo JNS ali JRZ stranke, oziroma po navodilih županstva, župnišča ali kake druge osebnosti ali formacije. Vedno smo bili proti takemu načinu in proti temu smo tudi danes, ker nismo še menjali našega naziranja in ga tudi ne moremo, ker se predobro zavedamo samoodločbe in svobode, ki si jo obrtništvo želi v svojih organizacijah. Vsi, ki so kakorkoli pomagali in ubijali svobodno obrtniško voljo naj nikar ne mislijo, da obrtništvo danes pozablja, kar je kdo uganjal včeraj z njim. Tega se pozabiti ne more in zato naj si še prav posebno zapomnijo to oni, ki so igrali glavne vloge proti obrtniškim težnjam. Mi jasno in odločno povemo, da smo proti vsaki kombinaciji, ki slom pod pokroviteljstvom ali diktatom politične stranke in tega se bomo tudi vedno držali. Za nas je jasno, da more biti neodvisna obrtniška organi-zacija samo ona in more tudi prospevati, ki m slvorjena po ukazu od zgoraj in katere niso ^tvo-rili politiki, temveč želja in prava zavest obrtništva. Toliko časa, dokler tega obrtništvu ne bo mogoče in dokler merodajna oblast ne razpusti na političnih osnovah zgrajenih strankarskih obrtniških organizacij tudi obrtništvo v Sloveniji ne bo enotno, ker večina odklanja take organizacije. Obrtništvo pa se tudi zaveda, da nimajo trajne vrednosti, ker je jasno, da morejo živeti le toliko časa, kolikor časa jim je naklonjen ta ali oni režim. Vse kar je proti volji obrtništva zgrajenega, ni solidno, je obsojeno na propast, vse pa, kar je obrtništvo zgradilo z lastnimi sredstvi svobodno in prostovoljno pa nikdar nihče ne bo zatrl,
Brusilnica stekla In ogledal
Mlškec Mirko
Ljubljana VII., Medvedova st. 38
Telefon 35-75
Izdelujem brušena In nebrušena
ogledala
v vseh oblikah in velikostih.
Steblo
brušeno in nebrušeno od 4—6 mm, polkristalno ali zrcalno od 5—8 mm, za pohištvo, notranjo opremo in izložbe.
Automobilske žlpe
Na zalogi imam steklo v vseh velikostih in oblikah,
Cene brezkonkurenčne — dobava takoj!
čeprav je morda tak poizkus storjen s kakim odlokom. Zahtevamo v' interesu obrtniškega napredka svobodne obrtniške volje, da slovensko obrtništvo v strogo zajamčeni obliki izreče plebiscit za svojo neodvisnost in odkloni patronanco politikov.
V kolikor je ena ali druga dovoljenih prostovoljnih obrtnih organizacij pod političnim vplivom in koliko se njih vodje dejansko udeležujejo strankarskega dela bomo preskrbeli točne podatke in natočili čistega vina, ker ne gre, da bi se vodja politične stranke proglašal za nepolitika, faktično pa podreja obrtniško organizacijo političnim vplivom. Tudi zakulisnim kupčijam politikov in njih domen na račun obrtnika bomo posvetili več pažnje, ker se v kombinacijah že zopet omenja kako zapostavljati obrtnika pri njegovi samostojnosti.
URADNI ODLOKI IN SPOROČILA
Usposobljenost obrtnikov za trgovske stroke.
Ministrstvo trgovine in industrije je bilo opozorjeno, da dopuščajo podrejene oblasti pri uporabi odst. 4 § 19. izvrševanje trgovinskega obrta vsaki osebi, ki je dokazala, da je tri leta izvrševala kako rokodelsko obrt oz. da sprejemajo tako osebo kot poslovodjo za trgovinski obrt ne glede na okolnost, ali taka oseba stvarno izvršuje rokodelski obrt v času, ko se prijavi trgovinski obrt. Tak postopek ni v skladu niti z duhom niti z besedilom zakona, ker priznava zakon usposobljenost obrtnika za izvrševanje trgovinskega obrta samo, kadar sam dejansko izvršuje rokodelski obrt. Radi tega predpisujem na osnovi § 460. zak. o obrtih v svrho pravilne uporabe zakona naslednje: 1.) Usposobljenost za izvrševanje trgovinskega obrta v smislu odst. 4. § 19. zak. o obrtih se sme priznati samo osebam, ki so kako rokodelsko obrt izvrševale tri leta in jo dejansko izvršujejo tudi v momentu, ko predložijo pristojni oblasti prijavo za izvrševanje trgovinskega obrta. Vsaki osebi, ki ne dokaže dejanskega izvrševanja obrta v momentu prijave, se mora taka prijava odbiti. 2.) Prav tako se ne more v smislu odst 4. § 19. zakona o obrtih priznati tudi usposobljenost poslovodje za izvrševanje trgovinskega obrta v primeru, ko se za poslovodjo prijavi oseba, ki je tri leta izvrševala rokodelski obrt, a stvarno rokodelskega obrta ne izvršuje. V kolikor pa tako obrt izvršuje, se mora v vsakem konkretnem primeru ugotoviti, ali ni prijava takega poslovodje v nasprotju s točko 1. odst. 1. Š 399 zak. o obrtih. V kolikor ugotovi oblast, da je dano kako izigravanje zakona, mora prijavo poslovodje odbiti. 3.) To pojasnilo je dostaviti vsem banskim upravam in zbornicam radi ravnanja. — Ministrstvo trgovine in industrije.
Odst. 1. § 399. obrt. zak. pravi: Kdor dopušča, da se zlorablja njegova pravica izučevati obrt za prikrivanje neupravičenega izvrševanja obrta, kakor tudi oseba, ki tako zlorabo vrši, ali kdor postavi ali sprejme poslovodstvo in te dolžnosti dejansko ne vrši, se kaznuje z denarno kaznijo od 200,— do 10.000 din.
Zakon o pooblaščenih inženierjih je izšel v „Službenih Novinah“ ter odreja delokrog dela pooblaščenim inženjerjem. S tem zakonom se z ničemer ne okrnejo pravice pridobljene in priznane v zakonu o obrtih od 5. novembra 1931. V praksi se bo v doglednem času gotovo pokazala tendenca inženjerjev poseganja v obrtniška dela, vsled česar bo treba posvetiti temu mnogo pažnje, da ne bo nepotrebnih izigravanj ali sankcij.
Kongres elektrotehnikov in elektroinstalater-iev iz vse države v Zagrebu, se vrši začetkom novembra na katerem bodo elektrotehniški obrtniki prvič skupno postavili svoje zahteve in odnose ter poglede za svoje delo in pravice nap ram obstoječi zakonodaji ter monopolom poedlnih elek-traren v izvrševanju elektrotehniških del, govora bo tudi o zaščitni carini elektrotehniških predmetov, monopolu za izvrševanje elektrotehničnega materijala v naši državi itd. itd.
Stanje zavarovanih nameščencev in delavcev v Jugoslaviji v mesecu avgustu 1937
V mesecu avgustu 1937. je bilo zavarovanih v vsej državi pri raznih krajevnih organih Središnjega urada za zavarovanje delavcev 721.051. delavcev in nameščencev (od tega 543.927 moških in 177.124 žensk). To število prikazuje porast napram številu članov v mesecu juliju 1937 za 13.622 članov in porast napram številu članov v istem mesecu 1936. leta za 76.958 (65.903 moških in 11.055 žensk) več zaposlenih delavcev ali 11.95%. Pri moških znaša ta porast 13.79%, pri ženskah 6.65%.
Po industrijskih skupinah prikazuje napram istemu mesecu lanskega leta največji absolutni porast delavstvo zaposleno pri gozdno-žagarski industriji za 10.709 delavcev več, potem ono zaposleno pri gradnji nad zemljo za 10.172 delavcev več ter ono zaposleno pri gradnji železnic,
„CADORNA LICA"
Cadorno žico v vsaki množini, primerno za provizorične električne napeljave, dobite poceni pri elektrotehničnem podjetju
MIHELČIČ IVAH
Ljubljana, Borštnikov trg 1.
Telefon 27-04
Elektroinstaiacije za luč, moč in pogon; popravila. Zahtevajte pojasnila in reference.
cest in vodogradenj za 9.792 delavcev več. V odstotkih prikazuje največji porast napram lanskemu letu delavstvo zaposleno pri gradnji železnic, cest in vodogradenj za 28.37% in pri gradnji nad zemljo za 26.80% delavcev več.
Ostale industrijske in gospodarske skupine
prikazujejo sledeči porast:	Absolutni porast	V %
tekstilna industrija	8.799	17.15
industrija kamena in zemlje	5.596	16.60
metalna in mašinska industrija	5.159	12.45
lesna in rezbarska industrija	2.714	14.61
gradnja prevoznih sredstev	1.592	22.82
privatni obrati	1.194	14.52
industrija gume in kože	1.158	24.96
industrija papirja	867	19.16
Razno
Obrtniški dom v Varaždinu je bil svečano otvorjen v nedeljo dne 3. oktobra t. 1. ob številni udeležbi obrtništva in raznih predstavnikov javnosti ter oblasti.
Gospodarstveniki v Banja Luki, so na skujmi konferenci pred par dnevi s posebno resolucijo sklenili zahtevati v interesu gospodarskega napredka Vrbaske banovine, naj se v Banja Luki čimprej ustanovi Poštna hranilnica in Direkcija pošte ter izvede avtomatska instalacija in telefonija v mestu Banja Luki.
Dohodki železnic v mesecu avgustu 1937 so skupaj dali državi 203 milijone din proti 154.5 milijonov v letu 1936. Povečanje letos je za 48.5 milijonov ali skoraj 24%. Doseženo je skupno letos 119.12%, a v letu 1936. 92.36% od vsote predvi' dene za 1 mesec.
545 milijonov je višek proračunskih državnih dohodkov nad izdatki za prvih 5 mesecev. V času april-avgust 1937., torej za prvih 5 mesecev proračunskega leta 1937-38 so državni dohodki znesli skupaj 4,609.5 in izdatki 4,063.7 milijonov din. Višek znaša 545.8 milijonov. Dohodki so doseženi s 101.40% od proračunsko predvidene vsote. To znači, da so dali dohodki 63.7 milijonov več.
Francija bo zvišala plače državnim nameščencem. V cilju izboljšanja socijalnega položaja, kljub velikim žrtvam za državo bo francoska vlada s posebnim zakonom zvišala plače svojim nameščencem z datumom 15. novembra t. k
Stoletnica očeta zadrugarstva M. Vošnjaka. 18. septembra je poteklo 100 let, kar se je rodil Mihael Vošnjak znani slovenski zadrugar, ki je bil vnet propagator ter pionir ter utemeljitelj slovenskega zadrugarstva. Prva zadruga je bila po njegovih prizadevanjih osnovana leta 1872. v Ljutomeru. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani je že imela primerno proslavo tega jubileja ter tudi ovekovečila spomin v „Zadružnem Vestniku11- Ob priliki občnega zbora te Zveze, ki se vrši v nedeljo dne 10. oktobra 1937. v Celju pa bo še s tega mesta podčrtana obletnica in položen venec im njegov grob v Št. liju pri Velenju.
Povečani dohodki državnih podjetij.
Iz objavljenih podatkov posnemamo, da so bili povečani dohodki državnih podjetij za prvo četrtletje proračunskega leta to je za čas april-julij za sledeča državna podjetja:
april — julij 1935	1936	1937
železnice........... 610.5	609.2	739.2
pošte	........	142.1	149.7	158.7
šume	.............. 32.8	21.8	29.8
rudniki ............. 54.4	86.4	91.9
Skupaj so znašali tega leta dohodki gornjih državnih podjetij 1018.8 milijonov din t. j. za 251.7 milijona din več, kakor v istem razdobju lanskega leta ter za 179 milijonov din več nego za leto 1935. V poslednjih dveh letih so največ narasli dohodki od rudnikov.
„Delavsko zavarovanje". Izšla je štev. 8. navedenega glasila, ki ga izdaja Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani ter prinaša vazna navodila za delodajalce in delojemalce V zadevi predpisovanja zavarovalnih prispevkov z tehtno razlago.
Tiskali J. Blasnika nasl., Univerzitetna tiskarna ta litografija, d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. Mikus.