D. GLOBO ČNIK: Julij Fränzl vitez Vesteneck 146 GLOBO ČNIK Damir, ddr., umetnostni zgo- dovinar, muzejski svetnik, SI-4240 Radovljica, Langusova ul. 29, damirglobocnik1@gmail.com Julij Fränzl vitez Vesteneck Zgodovinski časopis, Ljubljana 72/2018 (157), št. 1-2, str. 146–193, cit. 163 1.01 izvirni znanstveni članek: jezik Sn. (En., Sn., En.) Julij vitez Fraenzl pl. V esteneck (1845–1931), doktor prava, lastnik gradu Mirna na Do- lenjskem, litijski okrajni glavar od avgusta 1875 in kranjski deželni poslanec od 1876, je spadal med Slovencem nenaklonjene deželne uradnike. Slovenski poslanci so zoper V estenec- ka v kranjskem deželnem zboru in v državnem zboru podali ve č interpelacij. Februarja 1881 je bil vpleten v no čni izgred v Litiji, kar je bilo odlo čilno za njegovo premestitev na Štajersko. Zaradi poro čila o litijskem izgredu je tožil dunajski časnik Tribüne. Oktobra 1887 so ga odstavili z mesta okrajnega glavarja v Deutschlandsbergu, leta 1892 je bil aretiran zaradi poneverb. Izselil se je v ZDA, kjer se je preživljal na razli čne na čine, nekaj let celo v tesnem sodelovanju s slovenskimi izseljenci. Klju čne besede: Julij Fraenzl Vesteneck, nemškutarji, Litija, kranjski deželni zbor, Luka Svetec, Tribüne, Josef Kopp, Josef Porzer GLOBO ČNIK Damir, PhD, art historian and historian, SI-4240 Radovljica, Langusova ul. 29, damirglobocnik1@gmail.com Julius Fränzl Ritter von Vesteneck Zgodovinski časopis (Historical Review), Ljubljana 72/2018 (157), No. 1-2, pp. 146–193, 163 notes Language Sn. (En., Sn., En.) Julius Ritter Fränzl Noble of V esteneck (1845– 1931), Doctor of Law, owner of the Mirna castle in the region of Dolenjska, district gov- ernor of Litija from August 1875 onwards, and member of the Carniolan provincial diet from 1876 onwards, was one of provincial offi ce-holders who regarded Slovenes with disfavour. Slovene representatives submitted several interpellations against Vesteneck in the Carniolan provincial diet and in the state parliament. He was involved in a nocturnal disturbance in Litija, which proved decisive for his transfer to Styria. He fi led a lawsuit against the Viennese periodical Tribüne due to its report on the incident in Litija. He was removed from the post of district governor in Deutschlandsberg in October 1887; and he was arrested on account of embezzlements in 1892. He emigrated to the USA, where he supported himself in a variety of ways, several years even in close collaboration with Slovene expatriates. Key words: Julius Fränzl Vesteneck, German sympathizers, Litija, Carniolan provincial diet, Luka Svetec, Tribüne, Josef Kopp, Josef Porzer Damir Globo čnik Julij Fränzl vitez Vesteneck Julij vitez Fraenzl pl. V esteneck (Julijus Maria Leopold Fränzl Ritter V esteneck) je bil rojen 15. septembra 1845 na Dunaju. Viteški naslov s predikatom Vesteneck je leta 1849 pridobil njegov o če Moric Fraenzl, sekcijski svetnik na fi nan čnem ministrstvu, ki je enajst let pozneje z ženo Ano Schauenstein kupil gradi č Mirna na Dolenjskem in bližnji gradi č Zapuže. Julij vitez Fraenzl pl. Vesteneck je po o četu podedoval gradi č Mirna. 1 Postal je doktor prava. Leta 1869 je bil z mesta konceptnega adjunkta pri ma- riborskem okrajnem poglavarstvu premeš čen kot vladni koncipient k predsedništvu deželne vlade v Ljubljani. 2 Leta 1870 je bil imenovan za okrajnega komisarja v Krškem. 3 Kot komisar v Krškem in na Planini naj bi si »zaradi pravi čnosti v narodnih stvareh« pridobil naklonjenost narodnjakov. Nemškutariti naj bi za čel, ko je bil leta 1871 za deželnega predsednika imenovan grof Alexander von Auersperg. 4 Slika 1: Julij Fränzl vitez Vesteneck (http://www.bildarchivaustria.at/Bildarchiv/548/ B7261777T7261781.jpg). Fig 1: Julius Fränzl Ritter von Vesteneck (http://www.bildarchivaustria.at/Bildarchiv/548/ B7261777T7261781.jpg). Poro čen je bil s h čerko kranjskega deželnega predsednika barona Siegmun- da Conrada pl. Eybesfeld. 5 »Mladi Vestenek, ne ravno slove č po svojih moralnih 1 Rugále, Preinfalk, Blagoslovljeni in prekleti 1, str. 60. 2 »Herr Dr. Julius Fränzl von Vesteneck ….«, Marburger Zeitung, 1869, št. 102. 3 -r.- »Iz Ljubljane, 24. oktobra (Izvirni dopis)«, Slovenski narod, 1870, št. 125. 4 »Iz Ljubljane 21. februvarija. (Izvirni dopis)«, Soča, 1875, št. 8. 5 Siegmund Conrad Freiherr von Eybesfeld (1821–1898) je bil kranjski deželni predsednik med letoma 1867 in 1872. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) | 146–193 147 D. GLOBO ČNIK: Julij Fränzl vitez Vesteneck 148 lastnostih, slabo vzgojen, lahkomiseln, potraten, se nikoli ni nau čil brzdati svojih strasti. Znal se je prikupiti ženstvu in ko je v Ljubljano prišel, ga je deželni predsednik baron Conrad povabil v svoj rodbinski krog, kjer se je seznanil z eno njegovih h čerk. Conrad se je sicer izprva nekaj obotavljal, a naposled ga je le sprejel za zeta. In zdaj je Julij vit. Vestenek pred seboj imel bleš če čo uradniško kariero,« piše dr. Josip V ošnjak. 6 Leta 1874 je Julij vitez Fränzl pl. Vesteneck postal državni tajnik pri kranjski deželni vladi in odbornik kranjskega planinskega društva (Kranjska sekcija Alpenvereina). 7 Avgusta 1875 je bil imenovan za okrajnega glavarja v Litiji. Od februarja 1876 do februarja 1879 in od maja 1880 do junija 1883 je bil poslanec v kranjskem deželnem zboru kot predstavnik veleposestva. Delitev podpore v Dobrni ču Prvi znani primer Vesteneckovega protislovenskega delovanja se je zgodil junija 1874. Vesteneck je kot izrazito Slovencem nenaklonjen uradnik takrat opo- zoril nase s predrznim obnašanjem pri delitvi državne podpore na Dolenjskem. Državni zbor je odobril 30.000 goldinarjev za Dolenjce, ki jih je prizadela nevihta s to čo 19. julija 1873. Svetovalec deželne vlade knez Metternich, njegov tajnik, c. kr. okrajni komisar Vesteneck in okrajni glavar Eckel iz Novega mesta so 3. junija 1874 prišli v Dobrni č. Župani in svetovalci naj bi jim povedali, kateri ljudje v resnici potrebujejo pomo č. Knez Metternich je poudaril, da podpora ni bila dana kot pla čilo oziroma odškodnina za nesre čo, ampak gre za pomo č tistim posestnikom, ki si ne morejo druga če pomagati; zatorej do podpore nimajo pravice posestniki, ki imajo še kaj premoženja ali pa si lahko denar izposodijo. Iz županovega seznama so za čeli brisati premožnejše posestnike. Ko je šel okrajni glavar iz sobe, je Vesteneck nekega ob činskega svetovalca in posestnika odpravil z besedami: »Vi tudi ne dobite podpore, ker ste tako volili! V este, kako ste obljubili, kako ste svojo obljubo spolnili? Tedaj zato ne dobite zdaj ni č.« Drugi občinski svetovalec mu je odgovoril: »To pa že ni prav, da bi ta mož zato podpore ne dobil, kakor vi pravite, ker to jaz vem, da volitve ne gredo čisto ni č k temu, da pri volitvah ima vsak volilec prostost voliti po svojem prepri čanji, kogar ho če.« Vitez Vesteneck je svetovalcu ostro odgovoril. »Vas bom dal pa zapreti, če boste tako govorili.« Ob vrnitvi okrajnega glavarja je bilo zopet vse tiho. Po Metternichovem, Vesteneckovem in Ecklovem odhodu je posestnik vpri čo drugih posestnikov dejal: »Jaz zato nisem ni č dobil, ker nisem Dežmana volil.« 8 Slovenec je zapisal, da je V esteneck najbrž ravnal samovoljno, z namenom, da se na ta na čin prikupi liberalni stranki in z njeno pomo čjo in pomo čjo tasta s časoma zleze na predsedniški stol. V nasprotnem primeru bi bilo mogo če sumiti, da je Vesteneck deloval po vladnih smernicah oziroma pri čakovanjih, kar bi »vladi bilo jako na kvar«. 9 6 Vošnjak, Spomini, str. 316. 7 »V kranjsko planinsko društvo …«, Slovenski narod, 1874, št. 74. 8 Martin Terlep, »Iz zatiškega okraja na Dolenjskem 3. jun. (Izvirni dopis)«, Slovenec, 1874, št. 79. 9 »Delitev vladne podpore na Dolenjskem«, Slovenec, 1874, št. 81. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 149 Slovenski narod je decembra 1874 objavil nemško pisano pismo, ki je pri- spelo na uredništvo in je sporo čalo, da je Vesteneckovo delovanje na Kranjskem očitno neodgovorno. Če je res, da je bila vlada pri dodeljevanju pomo či pozorna na politi čno opredelitev prosilcev, je Vesteneck z izdajo vladne skrivnosti vlado kompromitiral ali pa najmanj grobo kršil uradniške obveznosti. V nasprotnem je bilo posredi obrekovanje vlade. V obeh primerih je šlo za kaznivo dejanje, sprožiti bi bilo treba preiskavo. Neznani pisec omenja, da je V esteneck za časa bolehnega deželnega predsedni- ka Auersperga in manj sposobnega kneza L. Metternicha vodil deželno upravo. V deželni zbor so želeli spraviti njegovega o četa, ki bi se sinu umaknil, ko bi bil dovolj star in bi lahko kandidiral. Veleposestniki so ta na črt spodnesli, zato je Ve- steneck nameraval v deželni zbor priti s pomo čjo trgovinske in obrtne zbornice 10 Poro čilo o dogodku v Dobrni ču je objavil dunajski list Vaterland. Slovenski narod je bil sprva do dopisa v Vaterlandu, katerega avtor naj bi bil kaplan Karel Klun, precej skepti čen (žaljeni posestnik je glasoval za narodnega, klerikalne- ga kandidata dr. Jurija Strebenca). »Ko bi to res bilo, je vse ostre graje vredno, ker podpora je za vse unesre čene brez razločka ali so klerikalci ali liberalci ali indiferentni.« 11 Že teden dni pozneje je Slovenski narod pisal: »Če je g. Vesteneck res tako postopal, mora ga slavna vlada v preiskavo deti in ostro kaznovati, ako kolikaj gleda na politi čno dostojnost in zakonito vedenje svojih višjih uradnikov in ne če, da bi hujše delali z narodom kakor turški paše. Mi pravimo, ‹ če je res›, in čakamo, kako se bode stvar razpravila. Ako se je g. Vesteneck res tako ve č kot absolutisti čno izrazil, zasluži njegova beseda, da v prihodnjem državnem zboru v ve čjo javnost pride.« 12 Grof Barbo je v imenu dvanajstih narodnih poslancev na 6. seji kranjskega deželnega zbora 30. septembra 1874 podal interpelacijo, naslovljeno na deželno vlado: »Z oziroma na to, da je bila podpora po državnem zboru privoljena iz državnega zaklada po nevihti zadetim dolenskim sodržavljanom – nadalje z ozirom na postavno zagotovljeno prostost pri volitvah, – se kaže vedenje c. kr. komisarja viteza V estenecka, po čigar govorjenji bi se smela obra čati poškodovanim odlo čena podpora, – kot nagrada za ubogljivost pri volitvah, – in kakor da bi on smel kaznovati tistega, ki se postavne prostosti pri volitvah poslužuje ali to prostost le trdi, – se kaže vedenje tega c. kr. uradnika na dve strani zoperpostavno in sploh tako, da more vlado pri državljanih ob veljavo spraviti. Zato stavijo podpisani vprašanje: 1. Ali je c. kr. vlada natanko preiskala povedano dogodbo? 2. Kaj je c. kr. vlada takemu nepostavnemu vedenju svojega uradnika viteza Vestenecka nasproti storila, ali kaj ho če storiti?« 13 Ker na interpelacijo ni bilo odgovora, je novembra 1874 sledila interpelacija v državnem zboru zoper Vestenecka kot vladnega komisarja pri volitvah v trgo- vinsko in obrtno zbornico in zaradi dogodka ob delitvi podpor. »Ali Nj. ekselenca 10 »Gospod Vesteneck«, Slovenski narod, 1874, št. 286. 11 »Iz Ljubljane«, Slovenski narod, 1874, št. 146. 12 »O g. vitezu Vestebecku«, Slovenski narod, 1874, št. 153. 13 »Deželni zbor kranjski«, Novice, 1874, št. 40. D. GLOBO ČNIK: Julij Fränzl vitez Vesteneck 150 vé za to po javnih listih in po interpelaciji v kranjskem deželnem zboru po najširih krogih znano dogodbo, in po kakih naredbah misli ona pomiriti nas zarad tega, da se tako prostosti volitev nevarno ravnanje ve č godilo ne bo?« Interpelacijo so podpisali vsi poslanci konservativne stranke, med slovenskimi poslanci pa samo dr. Razlag in Pfeiffer ne. 14 Grof Hohenwart in drugi narodni poslanci so v državnem zboru postavili ministru Lasserju vprašanje glede V esteneckovega ravnanja pri razdelitvi podpore v Dobrni ču, ki je kompromitiralo vlado. Minister je odgovoril, da se noben uradnik ni nespodobno obnašal, za morebitne nerednosti pa je kriv neki posestnik, ki se je nepoklican vmes vtikal. 15 Volitve v trgovinsko in obrtno zbornico januarja 1875 V esteneck je kot volilni komisar pri volitvah v trgovinsko in obrtno zbornico (8. januar 1875) deloval izrazito pristransko in dosegel nemško zmago. Zbornica, ki je bila dotlej v slovenskih rokah, je imela pravico pošiljati dva poslanca v državni zbor, zato se je V esteneck z vsemi, tudi nedovoljenimi sredstvi trudil, da je pridobil v njej nemško-liberalno in nemškutarsko ve čino. V ta namen se je odlo čil vzeti volilno pravico kr čmarjem, kramarjem in branjevcem, v trgovinski oddelek pa so sprejeli obrtnike, ki so prej volili v obrtni skupini. 16 Slovenec je pisal, da naj bi Vesteneck pred volitvami vsem okrajnim glavarjem poslal neuradna pisma z navodili, kako ravnati, da bodo nemškutarji zmagali. Med drugim naj bi jim pojasnil, da volilni red obrtne zbornice ni uradna postava, zato se nanj ni treba ozirati. 17 Slovenski poslanci so zaradi nezakonitega delovanja volilne komisije pod V esteneckovim predsedstvom maja 1875 podali interpelacijo v kranjskem deželnem zboru. 18 Sledila je interpelacija glede dogodkov pri volitvah na Kranjskem, ki jo je v državnem zboru na ministra za trgovino Karla Banhansa naslovil grof Hohenwart. Vlada volitev ni razglasila za neveljavne. 19 Vesteneckova volilna agitacija naj bi bila po mnenju dr. Josipa V ošnjaka (V ošnjakov govor v dunajskem državnem zboru 9. 12. 1876) razlog, da je Vesteneck dobil mesto okrajnega glavarja v Litiji. 20 Položaj okrajnega glavarja naj bi bil samo ena od stopni čk kariernega vzpo- na ambicioznega Vestenecka, je marca 1875 trdil Slovenec. »Mladeni ču se sline cedé po zlatem zavratnem robcu okrajnega glavarja, ki je še srednja stopnja med njegovo sedanjo in – deželnim predsedništvom. Ali bo dobil svojo pla čo, ali ne, to še danes ni znano. Ko bi pa sedanje ministerstvo imelo še dolgo sedeti na svojih sedežih, bi se mi nikakor ne smeli čuditi, če bi nekega dne slišali, da je ta mladi, 14 »Z Dunaja. 26. nov.«, Slovenec, 1874, št. 141. 15 »Interpelacije naših poslancev in ministrski ‹odgovori›«, Slovenec, 1875, št. 23. 16 »V olitve v kup čijsko zbornico«, Slovenec, 1874, št. 145. 17 »Vesteneck in volitve za kranjsko kup čijsko zbornico«, Slovenec, 1875, št. 26. 18 »Interpelacija narodnega poslanca g. K. Rudeža in tovarišev«, Slovenski narod, 1875, št. 105. 19 »Zopet ni vse skup ni č!«, Slovenec, 1875, št. 35. 20 »Okrajni glavar Vestenek pred državnim zborom«, Slovenec, 1876, št. 147. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 151 pa silni kušar postal c. kr. glavar, čez nekaj časa pa, da je zlezel na stol deželnega predsednika kranjskega.« Vesteneck naj bi se po mnenju Slovenca podal na Du- naj, da bi s pomo čjo svojega tasta ministru za trgovino Banhansu pojasnil ozadje Hohenwartove interpelacije, deloma pa tudi zato, da bi prejel primerno pla čilo za svoje ravnanje. 21 Ljubljanski dopisnik Neue freie Presse je poro čal, da imajo imenovanja novih okrajnih glavarjev na Kranjskem politi čen pomen. Glavarja Pajk in Schwitzhoffen sta bila upokojena, kar nista znala »ustaviti klerikalne in narodne agitacije«, »znana energi čna moža« Fladung in Vesteneck pa bosta temu kos. 22 Okrajni glavar v Litiji Vesteneck je kot okrajni glavar v Litiji deloval izrazito pronemško in proti- slovensko, v skladu s programom nemško-liberalne Ustavoverne stranke (Verfas- sungstreue Partei). 23 Novice so novembra 1875 zapisale, da Litij čani pogrešajo prejšnjega glavarja Janeza Pajka, »skušenega moža, do katerega so kmetje veliko zaupanje imeli zato, ker se je dalo ž njimi v mnogih zadevah prav po o četovsko pogovoriti«. »On je tudi mož, kateri se je vedno postave držal, če tudi v časih natan čen in oster pri nas ni nikoli propagande delal za nem čurstvo. In čuda! ravno on, ki se je tudi pri glaso- vitih volitvah za kup čijsko zbornico postavnega reda držal in po županih razdelil volilne liste, – on, še mo čan in delaven, moral je nehoté umakniti se mlademu vitezu V estenecku, ki je pod š čitom pokojnega ministra Banhansa in deželnega predsedni- ka viteza Widmanna priboril kup čijski zbornici nem čursko ve čino po beri čih.« 24 Novembra 1875 je V esteneck članom okrajnega šolskega sveta, ki niso razu- meli nemško, prepovedal uradovanje v slovenš čini. 25 30. novembra 1875 naj bi se na V a čah za čel misijon. V esteneck je pisal deželni vladi, da v litijskem okraju razsaja epidemi čna vratna davica (difteritis), na črtovani misijon pa bo bolezen razširil, saj se tam shaja veliko ljudi. Vlada je odgovorila, da zadeva spada v delokrog okrajne policije, ki je pod poveljstvom okrajnega glavarstva. Okrajno glavarstvo je v zadnjem trenutku iz »policijsko-zdravstvenih razlogov« misijon prepovedalo. Ker na Va čah nih če ni zbolel za vratno davico in ker okrajni glavar ni prepovedal sejmov na V a čah 30. novembra in 1. decembra, se je vaški župnik pritožil pri deželni vladi. Deželni predsednik je misijon prepovedal, češ da so nedavno zopet trije umrli za davico, kot je javil glavar V esteneck. Župnik se je obrnil na knezoškofi jski ordinariat in prosil za intervencijo na ministrstvo za 21 »Vesteneck in volitve za kranjsko kup čijsko zbornico«, Slovenec, 1875, št. 26. 22 »V ‹N. fr. Presse›«, Slovenec, 1875, št. 103. 23 Glej tudi: Gardelin, Okrajno glavarstvo Litija, str. 579–603. Litija je imela v tem času status trga in okrog 400 prebivalcev. Sedež okraja je postala z ustanovitvijo litijskega okraja leta 1868. 24 »Iz Litijskega okraja 5. nov.«, Novice, 1875, št. 45. 25 »Iz litijskega okraja, 12. nov. (Naš okrajni glavar pa šolstvo)«, Slovenec, 1875, št. 135. D. GLOBO ČNIK: Julij Fränzl vitez Vesteneck 152 bogočastje. Deželna vlada je v Litijo 2. decembra poslala zdravstvenega svetoval- ca viteza dr. Emila Stöcklna, da se prepri ča, da na Va čah ni epidemi čne bolezni. Naposled je bil misijon dovoljen. 26 Okrajno glavarstvo v Litiji je konec leta 1875 sprejelo odlo čitev, da krajani šentviške okolice zaradi velike umrljivosti ne smejo ve č pokopavati mrli čev na pokopališ ču v Šentvidu. Za druge ob čine je bilo treba do 1. decembra (v treh dneh) urediti novo pokopališ če v Velikem Gabru, kar pa je oteževal sneg. Umrl je otrok, vendar Vesteneck ni dovolil o četu njegovega pokopa v Šentvidu, čeprav pokopališ ča v Velikem Gabru še ni bilo. Župnik se je pritožil na knezoškofi jo in deželno vlado, ki naj bi ovrgli nezakoniti ukaz. »A po naši misli to še ni dovolj, marveč je slavna deželna vlada dolžna re č naznaniti dalje, da tudi ministerstvo izve, kako se v našem okraju godi, odkar smo otroka dobili za okrajnega glavarja. Ljudje se resno poprašujejo, koliko časa se bo še v Litiji šopiril Vesteneck, ki je že tako o čitno pokazal, da službi okrajnega glavarja ni kos?« 27 Ljubljanske turnarje, ki so 25. junija 1876 napravili izlet na Sveto Goro in v Zagorje, je spremljal V esteneck z dvema žandarjema, ki sta imela bodali na puškah. Vesteneck naj bi turnarjem že dva tedna prej pismeno jam čil, da ne bodo »tepeni« (kot med incidentom med Slovenci in nemškutarji 23. maja 1869 na Jan čah in v Ve v čah). Na priporo čilo župnika Kosma ča se ljudje na okrog dvajset turnarjev niso posebej ozirali. 28 Vesteneck je junija 1876 posegel v volitve šolskega sveta v Šentvidu pri Sti čni. Vse ob činske zastopnike je 1. julija 1876 povabil k nekim volitvam v Sti čno. Nekaterim županom je že prej naznanil namen volitev, šentviški župan pa je dobil vabilo le dan pred volitvami. Šolski svet je naznanilo novih volitev prejel 2. julija (po kon čanih volitvah), V esteneck je predsedoval prvi seji šolskega sveta, čeprav bi svet moral izvoljene člane naznaniti okrajnemu glavarstvu in okrajnemu šolskemu svetu. 29 Slovenec je bil zaradi poro čila o Vesteneckovem ravnanju pri ustanovitvi šole zaplenjen. 30 Razlog, da se je šola v V elikem Gabru odcepila od Šentvida, je bil po mnenju poslanca Karla Kluna (seja deželnega zbora 28. 9. 1878) Vesteneckova podpora županu v Velikem Gabru. Šola v Šentvidu je bila namre č kakovostna in dovolj velika, saj so bili na njej trije u čitelji. Župan v Velikem Gabru ni skliceval sej. Vesteneck je z grožnjo kazni prepovedal podpisovanje peticije proti šoli v Velikem Gabru (Podgabru). V kranjskem deželnem zboru je zagovarjal novo šolo z obsežnostjo šolskega okraja. Ljudje naj se ne bi upirali ustanovitvi šole, župani so ga za njo prosili. Vladni svetovalec Ho čevar je povedal, da se šola ni mogla prej ustanoviti zaradi ugovorov ob čin, kar je bilo v nasprotju z V esteneckovimi trditvami. 26 »Iz Litijskega okraja. 2. dec. (Prepovedan misijon)«, Slovenec, 1875, št. 143, in »Iz litijskega okraja, 3. dec.«, Slovenec, 1875, št. 144. 27 »Iz šentviške okolice«, Slovenec, 1875, št. 150. 28 »Ljubljanski nemškutarski turnerji«, Slovenski narod, 1876, št. 145. 29 »Iz Dolenjskega, 20. avgusta«, Slovenec, 1876, št. 97. 30 »Konfi ciran je bil zadnji ‹Slovenec›«, Slovenec, 1876, št. 98. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 153 Litijski notar dr. Luka Svetec 31 je potrdil navedbe Karla Kluna. Tudi k njemu so hodili ljudje, da jim je napisal pritožbe, vendar je Vesteneck vse peticije prepo- vedal. Svetec je poudaril, da ne želi ni č drugega, kot da bi se z ljudmi ravnalo bolj človeško, kot to dela Vesteneck. Ta je na obtožbe odgovoril, da so kmetje proti vsemu, če morajo kaj pla čati. 32 Slovenec, ki je pisal, da je bila šola v V elikem Gabru V esteneckova zamisel, da so prošnjo zanjo pripravili samo v V elikem Gabru, ki so se s pomo čjo šole nadejali dobiti novega duhovnika, in da naj bi bila nova šola zoper voljo prebivalcev Bi ča, Malega Gabra, Malih in V elikih Dol, Gombiš ča in drugih krajev, 33 je bil zaplenjen. Karel Klun je v imenu narodnih poslancev na deveti seji kranjskega deželnega zbora 11. oktobra 1878 podal interpelacijo zaradi zaplembe Slovenca. »Kako se ujema z načeli konstitu čijonalne države, da se slovenskim listom ne dopuš ča presojevanje c. kr. vradnikov in služabnikov, čeravno jim podaja postava vsa sredstva braniti se neresni čnih napadov?« 34 O Vesteneckovem vtikanju v litijski cestni odbor je poro čal dr. Vošnjak na seji državnega zbora 9. decembra 1876, dr. Luka Svetec pa na seji kranjskega deželnega odbora 16. septembra 1878. Vesteneck je na vsak na čin želel priti v cestni odbor in nato postati njegov na čelnik. Pri prvih volitvah mu je spodletelo. Deželna vlada je volitve razglasila za neveljavne in razpisala nove volitve. Na drugih volitvah je bil Vesteneck po zaslugi agitiranja in pritiskov izvoljen v odbor, ki pa ga ni imenoval za predsednika. Volitve so bile nato razpisane že tretji č. Župane, ki so volili cestni odbor, je Vesteneck poskušal pridobiti z grožnjami. Zlasti se je spravil na litijskega župana, po poklicu gostilni čarja, ki je župansko funkcijo že 16 let opravljal brezpla čno. Vsem svojim uradnikom je z okrožnico prepovedal zahajati v njegovo gostilno. Uradnike je ustrahoval, za čela so se prestavljanja in disciplinske preiskave. Vestenecku ponovno ni uspelo, saj so jezni odborniki 25. novembra izvolili »neodvisen« odbor. 35 Na volitvah junija 1877 so bili na Vesteneckovo priporo čilo za volilne može v ve č srenjah litijskega okraja izvoljeni ljudje, ki v teh ob činah niso imeli volilne pravice. Sam Vesteneck je bil tako izvoljen v Zagorju, baron Benno Taufferer pa v Lu čah. Slovenci so ugotovili, da Vesteneck in Taufferer, ki sta imela volilno pravico v veleposestniški kuriji, ne bi smela voliti v mestih in kme čkih ob činah. 36 31 Luka Svetec, eden od voditeljev slovenskega narodnega gibanja, je bil rojen leta 1826 v Podgorju pri Kamniku. Po gimnaziji v Ljubljani je študiral pravo na Dunaju. Študij je zaklju čil leta 1853. Služboval je v raznih krajih. Leta 1863 je postal namestnik deželnega odbornika, nato deželni odbornik iz kurije mest, trgov in trgovske zbornice. Leta 1864 je kot poslanec deželnega zbora na sejah za čel govoriti slovensko, čeprav je bil uradni jezik nemški. Tudi kot poslanec v dunajskem državnem zboru si je prizadeval za enakopravno vlogo Slovencev v Avstro-Ogrski. Leta 1869 se je upokojil. Leta 1873 se je preselil v Litijo, kjer je postal notar. V Litiji je živel do smrti leta 1921. 32 »Deželni zbor kranjski / Peta seja 28. septembra«, Slovenec, 1878, št. 107. – Vesteneck je januarja 1879 postal častni ob čan v V elikem Gabru (»G. V esteneck«, Slovenski narod, 1879, št. 16). 33 »Iz šentviške okolice 4. oktobra«, Slovenec, 1878, št. 110. 34 »Deželni zbor kranjski. Deseta seja 11. oktobra«, Slovenec, 1878, št. 113. 35 »Okrajni glavar V estenek pred državnim zborom«, Slovenec, 1876, št. 147, in »Deželni zbor kranjski. Druga seja. 16. sept.«, Slovenec, 1878, št. 102. 36 »Narodni volilni možje«, Slovenski narod, 1877, št. 146. D. GLOBO ČNIK: Julij Fränzl vitez Vesteneck 154 Ko mu je to dr. Bleiweis o čital, se Vesteneck ni posebej trudil zagovarjati, podobno je bilo na II. seji kranjskega deželnega zbora 16. septembra 1878 tudi glede o čitkov slovenskih poslancev Svetca, V ošnjaka in Navratila, zato je Slovenec zapisal: »… imel je tisti cini čni smeh, ki ga nahajamo pri porednih pobalinih, ki so kako burkljarijo naredili, pa sre čno pete odnesli in se čutijo na varnem. Prav površno je sicer nekoliko odgovoril, pa vse njegovo zagovarjanje je bilo ni čevo, prazno.« 37 Zlasti oster je bil Svetec, ki je v poro čilu o volitvah v trebanjskem volilnem okraju poleg Vesteneckovega poskusa prevzema cestnega odbora omenil, da je V esteneck pred volitvami nekemu volivcu obljubil denar in celó ko čijo, v volilnem zapisniku je hotel imeti tudi železni čarje, ki so pa bili na levem bregu Save in niso spadali v litijsko ob čino. Poštar v Litiji ni pla čeval davka in zato ni volil, V esteneck ga je želel imeti med volivci, zato mu je rekel, naj prijavi dav čno napoved. Pa vo- litvah pa mu je predlagal, naj prosi, da se mu naloženi davek odpusti. Dr. Eržen, ki je fi zi čno napadel pisarja in organista Zalokarja in rekel, da ne bo zdravil tistih, ki ne volijo nem čurjev, je pri komisijah hodil naokrog z biri či in s cesarsko kapico na glavi ter udrihal po »farjih«. »Po volitvah se je za čela maščevalna vojska. Dr. Eržen je pretepel ob činskega tajnika, ‹ustavovernim› volilcem se je prizanašalo z izterjevanjem davka, če pa je kak naroden volilec prišel prosit za podaljšanje obroka, se mu je reklo: ‚pojdi k Šega ču (narodnemu županu) ali k notarju.‘ …« Sploh ni bila volitev ni č drugega kakor boj. 38 »V esteneck na vse te hude tožbe ne ve ni č druzega odgovoriti, kakor da je vse to le ‹tra č› – prazne čen če (smeh). Edino glede Eržena opomni, da je bil kaznovan za dejanje. Opomni tudi, da se mu je na dan volitve gosp. Svetec kot predsednik volilne komisije zahvalil za nepristransko vodstvo volitve.« Svetec je dejal, da je bil Eržen kaznovan samo po zaslugi novega deželnega predsednika viteza Kaline, Widmann tega ne bi storil. Vesteneck se je trudil, da bi Eržena rešil pred pravi čno prisojeno kaznijo. Za vodstvo volitev se je Vestenecku zahvalil, ker ni ravnal tako nezakonito, kot je bilo pri čakovati glede na njegovo prejšnje vedenje. Če pa bi nameraval glede volitev postaviti kak predlog, bi bil lahko le ta, naj Vesteneck in njegovi uradniki zaradi ravnanja pri volitvah pridejo v disciplinsko preiskavo. Predsedniku vitezu dr. Kalteneggerju je bil takšen predlog neprimeren za deželni zbor. V Vesteneckov bran je stopil Karel Dežman: Svetec je pošten mož, vendar sumni čenje državnih uradnikov ni primerno za deželnega poslanca. 39 Slovenec je bil zaradi dopisa »Iz trebanskega volilnega okraja« zaplenjen, 40 prav tako njegova naslednja številka zaradi uvodnega komentarja »Kdo davke povikšuje?« in dopisa »Z Hribov litijskega okraja«. Dopisnik iz trebanjskega volilnega okraja je 6. junija namigoval na podku- povanje volivcev in omenil, da med uradniki, ki so na dan volitev vozili po okraju in agitirali za nasprotno stranko, niso bili izvzeti okrajni glavarji. 41 37 »Obnašanje naših nasprotnikov«, Slovenec, 1878, št. 102. 38 »Deželni zbor kranjski. Druga seja 16. sept.«, Slovenec, 1878, št. 102. 39 »Deželni zbor kranjski (Konec druge seje 16. septembra)«, Slovenec, 1878, št. 103. 40 »Zadnji ‹Slovenec›«, Slovenec, 1877, št. 64. 41 »Iz trebanjskega volilnega okraja, 6. junija«, Slovenec, 1877, št. 63. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 155 Sloven čev članek »Kdo davke povikšuje?« je bil napisan kot odgovor na pisanje Laibacher Tagblatta o visokih davkih, za katere naj bi bila kriva narodna ve čina v kranjskem deželnem zboru, in o zapravljanju deželnega denarja (za novo norišnico, šolo na slapu, popotnega u čitelja za kmetijstvo). Pisec omenja, da je deželni zbor ve čkrat odklonil peticije uradnikov za povišanje njihovih pla č zaradi slabega stanja v deželni blagajni in dejstva, da so bili uradniki dovolj dobro pla čani. Poslanec Vesteneck se je potegnil za uradnike s predlogom za novo organizacijo uradniških služb. Petnajst uradnikov mu je napisalo zahvalnico, ki so mu jo trije uradniki osebno prinesli v Litijo. Laibacher Tagblatt je v tem času – bližale so se deželnozborske volitve – napadal slovensko ve čino v deželnem zboru in hvalil V estenecka in ustavoverno stranko. »Se ve da, tačas je veljalo, pridobiti si uradnike, ta čas se ‹Tagblattu› in nem čurjem deželna kasa ni ni č smilila, sedaj pa pred volitvami se liže zopet davkopla čevalcem, in upije nad norišnico, ktere se narodna stranka izogniti ni mogla, kolikor rada bi se bila tega bremena odkrižala.« 42 Litijski dopisnik je Vestenecku v isti številki Slovenca očital, da je leta 1876 izterjal davke z eksekucijo. »… dasiravno je bila spomlad jako huda, je vendar romal vojak od hiše do hipe. Nobena prošnja ni bila uslišana. Dolgo dolgo že nebeden okrajni glavar razun sedanjega ni pošiljal vojakov po naših hribih, pa so vendar ljudje davke odrajtovali.« 43 Narodni poslanci so 28. septembra 1878 proti V estenecku zaradi ustrahovanja pri volitvah v Trebnjem in odstavitve poštarja Čoža vložili interpelacijo v deželnem zboru. Pri istih volitvah je Vesteneck nagovarjal poštarja Janeza Čoža v Sv. Roku poleg Šentvida, naj kot državni uradnik glasuje za vlado. Ta mu je odgovoril, da bo po svoji vesti volil narodne poslance. Vesteneck mu je zagrozil, da bo izgubil službo. Po volitvah, ki so bile naslednjega dne, je poštni komisar preiskal Čoževo pisarno, a ni našel nepravilnosti. Julija 1877 je poštna direkcija iz Trsta Čožu odpovedala službo. 44 V esteneck je novembra 1880 župane obvestil o novih volitvah v cestni odbor. Nekaterim županom je sporo čil, naj pridejo na volitve s svetovalci, nekaterim narodnim županom pa, da so povabljeni samo oni. Da se ne bi mogli udeležiti volitev, je k nekaterim narodnim županom na dan volitev 12. novembra poslal na dom dav čnega eksekutorja in žandarja, ki sta jim rekla, naj gredo z njima rubit zaradi nepla čanih davkov. Na Kolovrat vabila za volitve sploh ni poslal. Grof Anton Pace se je pritožil deželni vladi v Ljubljani. Zbralo se je 43 volivcev. Vesteneck je prejel 30 glasov, preostali pa vsak manj kot polovico. Luka Svetec je od vladnega komisarja grofa Gustava Chorinskega zahteval razglasitev volitev za nezakonite, ker kolovraški župan še povabljen ni bil, njegovi trije glasovi pa bi lahko vplivali na to, da bi nekateri kandidati dobili ve č kot polovico glasov. Nove volitve so bile napovedane za 19. novembra. Potekala je silovita agi- tacija, pri kateri naj bi sodelovali tudi biri či. Prišlo je 53 volivcev, ki so izvolili V estenecka, kandrškega župana Obreza, trboveljskega župana Selana in kresniškega 42 »Kdo davke povikšuje?«, Slovenec, 1877, št. 64. 43 »Z Hribov litijskega okraja, 10. junija (Izvirni dopis)«, Slovenec, 1877, št. 64. 44 »Deželni zbor kranjski / Peta seja 28. septembra«, Slovenec, 1878, št. 107. D. GLOBO ČNIK: Julij Fränzl vitez Vesteneck 156 župana Spunta (vsi trije so bili V esteneckovi podporniki), Janeza Jeretina iz Gradca, litijskega župana Alojzija Koblarja in grofa Paceta. Slovenec piše, da je Vesteneck želel postati na čelnik cestnega odbora. Glede na velike obveznosti na čelnika in hribovit teren pa bi v tem primeru trpeli njegovi uradniški posli. Če bi na okrajnem glavarstvu lahko shajali brez glavarja, bi o čitno dokazovalo, da je bilo tam zaposlenih preve č uradnikov. 45 Deželna vlada je decembra 1880 razpustila litijski cestni odbor. »Upamo, da se bodo nove volitve vršile svobodno in da bo skoraj konec pritiska, ki si ga dovoljuje litijski okrajni glavar« je poudaril Slovenec. 46 Po sklepu nemške ve čine v deželnem zboru je Vesteneck konec leta 1879 v okrajnem šolskem svetu s pomo čjo višnjegorskega barona Bena Tauffererja zahteval uvedbo nemš čine v trirazredni šoli v Litiji. Prišlo je do hudega razdora v šolskem svetu. »Kako dolgo bodo še Vesteneki terorizirali in agitirali na Kranjskem in ali res smejo proti ustavi in paragrafu 19. po četi, kar se jim ljubi? Minister Taaffe je rekel: ‹Slovani se ne smejo na steno pritiskati!› Ali je Vestenek pa višje od svojih predstojnikov? On se protivi celemu ministerstvu in v svojej slepej strasti seje povsod razdor in nemir!« 47 Avgusta 1880 so petdesetletnico cesarja Franca Jožefa I. v Litiji praznovali z razsvetljavo trga. Namesto 18. avgusta kot v drugih krajih je bilo praznovanje v nedeljo, 22. avgusta. V esteneck je namre č povabil ljubljanske strelce in »tiste slavne ‹liedertafl erje›, ki so na Šmarnej gori kakor zulu-kafri hodili« (tj. člane nemškega moškega pevskega društva Laibacher Liedertafel). Litija je bila slovesno okrašena s cesarskimi zastavami. Narodne zastave so bile redke. »Da slovesnost res nij bila jedino cesarju namenjena, vidno je iz tega, ka je na jutro omenjenega dné v Litiji vse molčalo, a ko pridrdra ob ¼ na 12 brzovlak sè strelci, zadoni godba ter sliši se od vseh stranij bobnenje in grmenje možnarjev.« Nemškutarji in Nemci so pripravili svojo proslavo na streliš ču, na kateri Slovencev ni bilo, »ker je preve č dišala po prusaštvu, kakor ga na Dunaji oznanuje ‹N. Fr . Presse›«. Zve čer so se strelci in druga družba v spremstvu doma če godbe vrnili na trg. V vseh oknih so gorele lu či, na nekaterih hišah so viseli transparenti, na hiši notarja Svetca je visel velik orel s cesarjevo podobo v sredini. Zlasti slovesno so bile okrašene stavba okrajnega glavarstva, županova hiša, hiša gospe Jenkove. poslopje c. kr. sodnije in železniška postaja. »Igrali so vse, samo one ne, kar bi se bilo spodobilo, namre č ‹cesarske himne› – akoravno so videli viseti tu in tam podobo Nj. veli čanstva.« »Cesarsko pesem« so zaigrali pred poslopjem c. kr. okrajnega glavarstva šele na zahtevo nekega narodnega uradnika. Za varnost je skrbelo enajst žandarjev. »Res imenitna družba, katera broji tako u čene osobe in katera potrebuje jednajst žandarmov za svoje varstvo, menda za to, ker so bili ‹liedertafl erji› poleg. Pa jih nij bilo treba, žandarmov, pri nas ne.« 48 45 »Iz litijskega okraja, 25. nov. (V esteneck pa cestni odbor Litijski)«, Slovenec, 1880, št. 132. 46 »Cestni odbor litijski«, Slovenec, 1880, št. 142. 47 »Vestenek kot politi čni agitator«, Slovenski narod, 1880. št. 1. 48 »Iz Litije 25. avg. (Izvirni dopis)«, Slovenski narod, 1880, št. 196, »Iz Litije 31. avg. (Izvirni dopis)«, Slovenski narod, 1880, št. 203, in »O praznovanji 50letnice cesarjeve«, Slovenec, 1880, št. 94. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 157 24. avgusta 1880 je deželni vladni svetovalec grof Chorinsky na Sveti gori preiskoval pritožbe faranov zoper okrajnega glavarja Vestenecka in okrajni šolski svet, ki sta hotela, da bi otroci iz ve čjega dela fare hodili v oddaljeno šolo v Šentlambertu. 49 26. avgusta 1880 je bil z zlatim križcem odlikovan šentviški kirurg Lukan. V Sti čni so priredili slavnost, na kateri se je zbralo ve čje število ljudi, med drugim župani, ki ve činoma niso znali nemško. V esteneck je odlikovanca Lukana nagovoril v nemš čini in sklenil svoj govor s »hoch« v cesarjevo slavo, prisotni narodnjaki pa so mu odgovorili s klici »živio«. Na pojedini so »nem čurski privrženci in kle čeplazi« napivali Vestenecku, narodnjaki pa niso vzdignili kozarcev. Na vsako napitnico Vestenecku je litijska godba zaigrala »Cesarsko pesem« (državno himno). Poro čilo litijskega dopisnika v Slovenskem narodu razkriva razcepljenost prebivalstva med Slovence in Nemce in nemškutarje. Slovenski vseu čiliš čnik je izrekel napitnico v čast slovenskim županom, ki so iskreni Slovenci, pa tudi pošteni Avstrijci, in v čast slovenskemu narodu. Baron Rosshütz je nazdravil v čast kranjski deželi: »Gospoda! Bog živi našo kranjsko deželo!« »Na to smeh in smeh. No to pa č dobro vemo, kateri duh je tako naenkrat razsvetlil g. barona, da je ‹tako pametno› zinil! Odve č je, da tu omenim, kaj je mislil govornik s tem: negirati Slovenstvo.« Sledile so nove napitnice v Vesteneckovo čast. Slovenec P. je v daljšem nagovoru omenil, da se je Slovencem na Kranjskem godila krivica. »Cesar pa nam je s tem najve čjo milost skazal, da nam je dal za deželnega predsednika g. Winklerja, kri naše krvi, list naše gore, moža, ki je vsem pravi čen. Bog ga živi mnogaja leta!« – »Narod bi je jako navdušen; burno neprenenjajo či ‚živio‘-klici so grmeli iz mladih in starih grl narodnjakov. Nem čurji pa so bili tihi. Kar smo po pravici pri čakovali, to se nij zgodilo. Ako je godba V estenecku toliko in tolikrat igrala cesarsko himno, ali se to ne spodobi namestniku cesarja? Ali nij to demonstracija proti vladi? Kako se more kaj tacega zgoditi vpri čo c. kr. okrajnega glavarja?« Višnjegorski u čitelj Janko Skerbinec (1841–1928), neko č zaveden Slovenec, ki je postal Tauffererjev prijatelj (v slovenskih časnikih imenovan tudi »Višenski Ciceron«), je dejal, da nekateri ho čejo politizirati. Ni res, da bi se Slovencem pod Avstrijo kdaj krivica godila. »Ad captandam benevolentiam« je nazdravil Vestenecku, ki je bil v čislih v vsem stiškem okraju. Po Skerbin čevi napitnici je godba zopet zaigrala »Cesarsko pesem«. 50 Po mnenju Slovenskega naroda naj bi bil V esteneck avtor »psovalnih« člankov z naslovom »Aera Winkler in Krain«, ki so bili poleti 1880 objavljeni v dunajskem liberalnem časniku Wiener Allgemeine Zeitung. V esteneck naj bi poskušal s članki spraviti iz dežele deželnega predsednika Andreja Winklerja, 51 »kakor je nekdaj res posre čilo mu se barona Wurzbacha s članki in dopisi v ‹Tagespost› s predsedniškega stola vre či. (Vestenecka, to se ve da, informirajo in hujskajo ljubljanski njegovi somišljeniki, mej temi možje, deželnemu predsedniku v najbližnjej bližini bivajo či.« V članku, objavljenem 14. 8. 1880, je polno laži o deželnem glavarju Winklerju: da 49 »Disciplinarna preiskava proti Vestenecku«, Slovenski narod, 1880, št. 201. 50 »Iz Zati čine 5. avgusta (Izvirni dopis)«, Slovenski narod, 1880, št. 182. 51 Andrej Winkler (1825–1916), deželni predsednik v letih 1880–1892. D. GLOBO ČNIK: Julij Fränzl vitez Vesteneck 158 pozna samo goriške postave, ves čas ti či z dr. V ošnjakom in drugimi slovenskimi poslanci (Slovenski narod: »in vendar je minil po cel teden ko nij z nobenim slovenskim poslancem govoril!«), da ho če uni čiti nemške Kranjce, ki zaradi tega odhajajo iz Kranjske. O sebi naj bi V esteneck zapisal: »Desgleichen einige Bezirkshauptmänner , die auch jetzt ihre verfassungstreue Gesinnung nicht verläugnen wollen und allen voran der Littaier Bezirkshauptmann dr . v. V esteneck, der seine mannhafte Haltung in der letzten Landtagsession mit einer ‹Beförderung› nach Bosnien büssen soll.« Slovenski narod je pristavil: »Nu, če pojde V . res v Bosno, vemo vsi, da so še tudi druge njegove mizerije, ki ga ženó s Kranjskega.« 52 Župnik Anton Trepal na Kopanju je oktobra 1880 v Slovencu objavil svoj dopis na litijsko okrajno glavarstvo in V esteneckov odgovor nanj. Trepal je 6. oktobra pisal v Litijo: »Pošljem slavnemu c. kr . okrajnemu glavarstvu Litijskemu priložene izpiske s ponižno opombo, da podpisani zahteva od 16. okt. t. l. vse uradne dopise sl. c. kr. okrajnega glavarstva Litijskega v slovenskem jeziku pisane mu pošiljati.« V esteneck je Trepalu 15. oktobra odgovoril, da župnijski uradi vodijo matrike v imenu države in zato delujejo kot državni organi, katerih delovni jezik v notranjem prometu je nemški. Trepal je v komentarju korespondence poudaril, da so na Primorskem, Hrvaškem in v Istri duhovniki in uradniki, ki ne obvladajo nemš čine. Cesar je odgovarjal po- sameznim narodom v njihovih jezikih, le nekateri uradniki niso bili do Slovencev pravi čni. 53 19. člen temeljnega državnega zakona o splošnih pravicah državljanov je namre č omogo čal uporabo slovenš čine v poslovanju deželnih uradov. Slovenec je objavil mnenje, da so farni zapisniki ali matrike zgolj cerkveni. Država jih uporablja, ker je spoznala njihovo pomembnost in koristnost, druga če bi bila prisiljena sama poskrbeti za pisanje tovrstnih zapisnikov. Vprašanje, v ka- terem jeziku naj se pišejo zapisniki, je torej zgolj notranje cerkveno vprašanje. 54 Poslanec v kranjskem deželnem zboru Vesteneck je bil za poslanca v kranjskem deželnem zboru izvoljen na nado- mestnih volitvah v veleposestniški kuriji 29. februarja 1876, torej v letu, v katerem je izpolnil pogoj, da je smel kandidirati (dopolnjena starost 30 let). Vesteneckov prvi nastop v deželnem zboru je bil na X. seji 7. aprila 1876. Skupaj s Karlom Dežmanom je nasprotoval nastavitvi Riharda Dolenca za vodjo in u čitelja na sadjerejski in vinorejski šoli na Slapu, a s svojimi argumenti ni bil uspešen. Zavrnila sta ga poslanca Matej Lavren či č in dr. Valentin Zarnik, ki je bil poro čevalec fi nan čnega odseka. 55 Sprejet pa je bil V esteneckov predlog, naj deželni odbor predloži poro čilo o deželnih zadevah do prihodnjega zasedanja deželnega zbora. 56 52 »Vesteneckovo novinarstvo«, Slovenski narod, 1880, št. 187. 53 Anton Trepal, »Poslanica«, Slovenec, 1880, št. 118. 54 »Duhovš čina pa slovensko vradovanje«, Slovenec, 1880, št. 124. 55 »Kranjski deželni zbor. X. seja, 7. aprila«, Slovenski narod, 1876, št. 82. 56 »Krainer Landtag«, Laibacher Tagblatt, 1876, št. 81. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 159 V razpravi na XII. seji 10. aprila glede prošnje slovenskega dramati čnega društva za nadaljnjo podporo je Vesteneck o čital slovenski ve čini zapravljivost v upravi, ker je namenila denar za slovenske diletantske predstave. »Po nasvetu fi nančnega odseka morali bi dovoliti 20% doklade na direktne in 20% na indirektne davke. Naša stranka je v tej zadevi v prisilno stanje dejana zakaj, dokler vlada sedanja ve čina v dež. zboru, tako dolgo bi najraje ne dovolili ni vinarja. Pa če smo tudi prisiljeni prora čun votirati, odgovornosti nemamo nobene zanj, ta ostane ve čini. Ko je bila naša stranka na krmilu nij se trebalo za upravne stroške in za deželni zbor višje ko 19.000 gld., sedaj je to naraslo. Zato ker se je ustanovilo mnogo uradniških služeb, pri deželnem odboru, ki so se podelile dvomljivim eksistencam. Kam bi prišla država, ko bi izdajala toliko novcev, kakor naša dežela, ko vendar mi ne pla čamo krajcerja za pobiranje davkov, ampak nam to oskrbi država brezpla čno. Pa mej vsemi izdatki je le malo za šole, za katere mi radi pla čujemo. Ako pa še to, kar dovolite za šole, vspotrebljavate za to, da napadate ustavo, no to šolo vam iz celega srca privoš čimo. Ali vam je ta sistema vše čna ali ne, to nam je vse jedno, to pa je gotovo, da mi in naša sistema za narodni fi rlefanc [nem. der Firlefanz: igra čarija] nemamo denarjev. Za diletantne predstave ste uže izmetalo mnogo novcev in koliko so vredne. Najboljše ste pa u činili s predlogom za zidanje nove norišnice. Zadnjikrat je dr . Bleiweis obljubil, da bodete odstopili od naprave kmetijske šole na Dolenjskem, zakaj, ker se zdaj za zidanje norišnice mudi. Kaj pa je temu uzrok, ali prazno stanovanje direktorja na Studencu, za sina dr . Bleiweisa?« Deželni glavar je Vestenecka opozoril, naj se izogiba osebnim zadevam. Vesteneck je omenil tudi spravo med mlado- in staroslovenci: »Akoravno so rajnki Mladoslovenci se vrnili v klerikalno kraljestvo nazaj, vendar vašej ve čini uže smrtni zvonec doni!« Dr. Valentin Zarnik mu je odgovoril, da ob spravi nobena stran ni v na čelih ni česar opustila: »Videli smo pa, da ako imamo tacege energi čnega in brezobzirnega protivnika pred seboj, kateremu je ljubši, da Turek zadnjega slovanskega kristijana na kolce natakne nego, da bi se pomagalo Slovanom (dobrokli či na levej), ko smo videli, da imamo opraviti s takim nem čurskim liberalizmom, rekli smo, kdor od ljudij kaj upa sram naj ga bo. (Pohvala na levej.) In to moram jaz re či, kakor se je oni dan gospod Kramarič izrazil, na smrtnej postelji bi se kesal, ko bi s takim nemškim liberalizmom držal. Ako toraj gosp. predgovornik misli, da nam uže mrtvaški zvon poje, vam re čem, gospoda moja, verjemite mi, v prihodnjem volilnem boji bomo prišli v složnih vrstah na voliš če, kakor smo bili složni pri zadnjih volitvah v Ljubljani in še ve čja bode naša zmaga, kakor je bila pri mestnih volitvah. (Dobro! Pohvala na levej in v središ či.)« 57 Dr. Bleiweis je omenil, da se je o vsebini V esteneckovega nastopa že ve č dni govorilo po ljubljanskih gostilnah. Zavrnil je njegov o čitek, da je deželni zbor vrgel stran 10.000 goldinarjev za slovenske šolske knjige; knjige še niso bile prodane, ker jih ministrstvo ni odobrilo za rabo po šolah. Bleiweis je posebej ostro odgovoril na V esteneckov osebni napad. Glede stroškov deželne uprave in deželnega gospodarstva 57 »Kranjski deželni zbor. XII. seja«, Slovenski narod, 1876, št. 87. D. GLOBO ČNIK: Julij Fränzl vitez Vesteneck 160 pa je menil, da je zanje kriv dualizem; boljši bi bil absolutizem ali pravi čna ustava, potem bi odpadli dvojni stroški. Naposled je V estenecka opozoril, naj se v deželnem zboru obnaša, kot se spodobi za poslanca. 58 Laibacher Tagblatt je poro čal, da je med debato o davkih nekdo z galerije Vestenecku zaklical »prismoda«. 59 Na XI. seji deželnega zbora 12. oktobra 1878 je V esteneck v imenu šolskega odseka poro čal o na črtovani spremembi zakona o ljudski šoli, ki je pravico predla- gati prosilce za službe odvzel kranjskim šolskim svetom in jo prenesel na deželni šolski svet. Luka Svetec in nekateri drugi poslanci so se zaman izrekli proti predlogu šolskega odseka, ki naj bi posegal v deželno avtonomijo. 60 V odgovoru na številne o čitke je V esteneck poudaril, da okrajni šolski sveti niso sposobni imenovati u čiteljev; odstranjen bo vpliv duhovš čine in šolstvo na Kranjskem bo cvetelo. 61 V esteneckov predlog šolske postave je bil sprejet v odsotnosti slovenskih poslancev, ki so pred »specijelno debato« zapustili poslansko zbornico. 62 Na za četku leta 1879 je Vesteneck odložil svoj deželnozborski mandat. Slovenski narod je pri čakoval, da se bo izselil iz dežele Kranjske. » Če ima ta korak takšen pomen, da Vestenek iz naše dežele odhaja, obveselila se bode te novice vsa dežela, ker malo ljudij je mej nami, ki bi bili – tako slabo spoštovani, kakor ta Vestenek. Bog ga odnesi dale č iz naše domovine pro č mej brate mu Nemce! – Vivat sequens.« 63 Slovenski narod je leta 1879 zapisal, da V estenecka ne vodi fanati čno prepri čanje, sovražnik slovenš čine in nasprotnik nosilcev slovenske ideje ni postal iz navdušenja nad nemštvom. Spada med tiste ljudi, ki se dajo uporabiti kot orodje in se udinjajo mo čnejšemu zoper slabotnejšega. Brez vsakega idealizma in duševnega interesa služi le na ukaz in kve čjemu za svoje gmotne koristi. Vesteneck je »tipus renegata ali onega divje radikalnega vladnega sistema, ki neusmiljeno pridiguje: ‹zmagovalcu gre plen›«. »A on služi in dela z neko fanati čno brezobzirnostjo, brezsr čno neusmiljenostjo do individualne ali objektivne pravice; majhen telent sicer, zna ipak vse svoje sile koncentrirati na gotov cilj, ne vprašavši je-li dober , eti čen, moralen, pošten. In taki individui so škodljivi, oni ostrupijo politi čno življenje, ker v njem nemoralno – uže tako nevarno – ne kako kot legitimno v politiki proglasijo.« 64 Vesteneck je bil maja 1880 na volitvah v veleposestniški kuriji ponovno izvoljen v kranjski deželni zbor. Julija 1880 je v deželnem zboru primerjal Taaffejevo ministrstvo s črnim oblakom 65 in napadal litijski ob činski odbor zaradi slabega stanja policije in nesnage v Litiji ter slovenske narodne poslance Detelo, Pfeiferja in Svetca. 66 Ob Vesteneckovi vrnitvi so v Litiji v čast njegovega pogumnega nastopa pripravili 58 »Deželni zbori. Dvanajsta seja 10. t. m.«, Slovenec, 1876, št. 44. 59 »V on der Landtagsgallerie«, Laibacher Tagblatt, 1876, št. 83. 60 »Deželni zbor kranjski. XI. seja, 12. oktobra«, Slovenski narod, 1878, št. 241. 61 »Deželni zbor kranjski. XI. seja, 12. oktobra«, Slovenski narod, 1878, št. 244. 62 »Deželni zbor kranjski. XI. seja, 14. oktobra«, Slovenski narod, 1878, št. 245. 63 »Gospod Vesteneck«, Slovenski narod, 1879, št. 3. – Vivat seguens: lat. Naj živi naslednji. 64 »Vestenek«, Slovenski narod, 1879, št. 31. 65 »V olk Vesteneck v ov čji obleki«, Slovenski narod, 1880, št. 159. 66 »Deželni zbor kranjski / Deveta seja 7. julija (konec)«, Slovenec, 1880, št. 76. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 161 baklado in ovacije. Igrala je godba rudokopnega društva, ki ga je vodil Nemec Carl Werhan (Wehrhan), »kateremu je posebni pokrovitelj in tovariš po gostilnah naš ‹Fränzl›«. »Rada se zabavata ta dva tudi s tem, da se jim zapoje ‹Wacht am Rhein›. Ta pesen je tako temu društvu v čislih, da se je je knapska godba nalaš č navaditi morala, da jo sedaj tukaj pri vsakej slovesnosti celo kljubu protestom slovenskih gostov igrati morajo.« Knapi so pred Vesteneckovim stanovanjem trikrat zavpili Glück auf. Litij čani so za po častitev izvedeli šele, ko so rudarji od V esteneckovega stanovanja skozi Litijo »priukali«. »To je resni čna dogodba te ovacije prusijanskega privandranca, ki jo g. Fränzelnu od srca radi privoš čimo. On jo je potreboval, krvavo potreboval, tako, kakor slabi gledališ čni igralci klakerjev, pla čanih. Da bi pa mi, pošteni in resnicoljubni Litij čanje, slavili prihod in ‹zasluge› tacega moža, kakor je Fränzl, ki je s cini čnim veseljem sramotil litijsko ob čino javno v deželnem zboru, moža, katerega črtimo iz dna duše, to more trditi in verjeti samo kak ljubljansk kazinar ali dunajsk jud. G. Vesteneck naj bode prepri čan, da se ga bode litijska ob čina še pozno, ko njega ve č ne bo pri nas, spominjala kot one velike črne pike, katere je on omenjal v deželnem zboru. Take pla čane ovacije, kakeršno si je on v četrtek naro čil, morejo pa biti samo Fränzl-Vestenecku na čast.« 67 Mladi litijski glavar Vesteneck je bil tudi precej častilakomen. Leta 1879 je prejel najvišje cesarsko odlikovanje zaradi pospeševanja mobilizacije ob zasedbi Bosne in Hercegovine in podpore ter oskrbovanja ranjencev. 68 Slovenski narod je leta 1876 objavil notico, da naj bi se Vesteneck potegoval tudi za višjo službo v Bosni. 69 Nekaj arheoloških najdb (bronaste zapestnice in uhane), ki jih je v bližini Va č našel u čitelj Franc Peruzzi, je Vesteneck leta 1877 poslal Deželnemu muzeju v Ljubljani. Naslednje leto sta za čela izkopavati muzejski preparator Schulz in ravnatelj Karl Dežman. Bogastvo izkopanin je preseglo vsa pri čakovanja (mdr. Vaška situla). 70 Vesteneck je bil leta 1879 med prejemniki zahvalnega pisma du- najske akademije za podporo pri raziskovanju na Kranjskem, kar je takoj objavil v Laibacher Tagblattu. 71 Mlademu povzpetniškemu Julijusu Fränzlu vitezu V estenecku je bila posve čena slikanica »Vestenekovega Franceljna življenje, dejanje in bodo čnost«, ki je bila objavljena v zadnji številki Brenclja za leto 1874. Narisal jo je najbrž doma či risar, ki je iz slovanske rodoljubne zavesti izbral češko zvene či psevdonim Pražanski. »Ker se bodo odslej podobe za ‹Brenceljna› delale v Ljubljani, bodo še bolj izvrstne in list bo mogel od julija najprej zopet po dvakrat na mesec izhajati!,« je sicer obljubljal urednik Brenclja Jakob Alešovec, 72 vendar njegov satiri čni list naslednji 67 »Iz Litije 18. julija (Izvirni dopis)«, Slovenski narod, 1880, št. 163. – Wacht am Rein: nemška politi čna pesem, neuradna himna wilhelminskega Reicha. 68 »Odlikovanje«, Slovenski narod, 1879, št. 132. 69 »G. Vestenek v Bosno«, Slovenski narod, 1876, št. 162. 70 »Izkopanine v Va čah«, Slovenec, 1927, št. 109. 71 »Iz Ljubljane 29. jan. (Izvirni dopis)«, Slovenski narod, 1879, št. 26. 72 »›Brenceljna› so prišle ravnokar št. 4. 5. in 6. na svitlo«, Novice, 1874, št. 19. D. GLOBO ČNIK: Julij Fränzl vitez Vesteneck 162 Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 163 Slika 2 a in b: Pražanski, »V estenekovega Franceljna življenje, dejanje in bodo čnost«, Brencelj, 1874, št. 13/14/15. Figs. 2 a and b: Pražanski, “The life, activity, and future of Fränzl Vesteneck”, Brencelj, 1874, no. 13/14/15. D. GLOBO ČNIK: Julij Fränzl vitez Vesteneck 164 dve leti ni izhajal. Slikanica je eno redkih del zanimivega risarja Pražanskega, ki je predstavil Vesteneckovo življenje od šolanja, pri katerem naj bi imel glavna predmeta nem čurstvo in samoljubje, njegovih študentskih razposajenosti, podpore tasta Conrada, afere z razdeljevanjem pomo či v Dobrni ču in volitev v trgovinsko in obrtno zbornico. V estenecka je narisal kot suhega nemškutarskega škrica, oble čenega v frak in s cilindrom na glavi. Tudi grablje so veljale za simbol nemškutarstva. 73 Na zadnji sli čici je V esteneck odložil nemškutarske atribute in si nadel narodno surko. Slika 3: Franc Zorec, »Trije kandidati: Dežman, Kromer in Vestenek«, Brencelj, 1879, št. 12. Fig. 3: Franc Zorec, “Three candidates: Dežman, Koromer , and V esteneck”, Brencelj, 1879, no. 12. Na karikaturi v 12. št. Brenclja za leto 1879 Vesteneck nastopa skupaj s Karlom Dežmanom in sodnim svetnikom Franzom Kromerjem, ki sta veljala za najodlo čnejša nemška govornika v kranjskem deželnem zboru. Trojica, »ki se gre v mesta za poslance ponujat«, 74 naj bi bila posneta po prizoru iz Nestroyeve veseloigre Lumpacij-Vagabund, ki jo je leta 1875 prevedel v slovenš čino Jakob Alešovec. 73 Po pripovedni pesmi »Proklete grablje«, ki jo je Karel Dežman napisal v času, ko je veljal za zavednega Slovenca. Pesem je bila objavljena Koledar čku slovenskem za leto 1855. 74 »›Brencelj› št. 12«, Novice, 1879, št. 27. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 165 Slika 4: Franc Zorec, »V ernih duš dan na kranjskem politi čnem pokopališči«, Brencelj, 1879, št. 8. Fig. 4: Franc Zorec, “All Souls’ Day in the Carniolan political cemetery”, Brencelj, 1879, no. 8. Dežman, Kromer in V esteneck so bili neuspešni kandidati nemške stranke na volitvah novih poslancev v državni zbor sredi leta 1879. »Če je celò na Češkem, kjer biva dvoje miljonov pravih Nemcev, zavladal nekov spravedljiv duh, ki ho če dokon čano videti dolgoletno borbo med obema narodoma, na naše nemškutarje ta sprememba še ni imela vpliva, oni ho čejo na Dunaj poslati tri možé, ki se najbolj odlikujejo po zagrizenem sovraštvu do vsega slovenskega!« 75 Dežman, Kromer in Vesteneck naj bi bile »tri najhuje hudôbe, po katerih nikakor ni mogo če priti do sprave in mirú v naši deželi, in če bi ve čino tacih ljudi dobili za poslance v državni zbor, tudi v celi državi ne«. 76 Franc Zorec je na karikaturi prikazal kranjsko politi čno pokopališ če. Dežman žaluje na grobu svojih grabelj, na nagrobnih kamnih so priimki Kromerja, Veste- necka in dr. Wurzbacha. Na karikaturi »Frêncelj na konji« v 1. št. Brenclja v letu 1882, ki je delo Fran- ca Zorca, Vesteneck zmagovito ska če po dunajskem časniku Tribüne. Vesteneck: »Tako! ‹Tribüno› sem potolkel, naj mi pride zdaj le še kdo, mu bom že dal!« Poleg njega stoji »Pavliha« (personifi kacija Brencljevega podlistka): »He, he! Kako je pa bilo pri nas v Ljubljani? K nam pridi, če imaš korajžo.« V esteneck je namre č tožil odgovornega urednika dunajskega časnika Tribüne, ki je objavil poro čilo litijskega župana o tamkajšnjih pono čnih dogodkih. Med udeleženci izgreda je bil tudi Vesteneck. 75 »Iz Ljubljane, 21. junija. (Dežman, Kromer, Vesteneck)«, Slovenec, 1879, št. 68. 76 »Dežman, Kromer, Vesteneck«, Novice, 1879, št. 26. D. GLOBO ČNIK: Julij Fränzl vitez Vesteneck 166 Slika 5: Franc Zorec, »Frêncelj na konji«, Brencelj, 1882, št. 1. Fig. 5: Franc Zorec, “Fränzl getting the upper hand”, Brencelj, 1882, no. 1. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 167 No čni izgred v Litiji Slika 6: »Lep sad nem čurske Vesteneckove kulture«, Brencelj, 1881, št. 2. Fig. 6: “The Fruits of Vesteneck’ s Germanophile culture”, Brencelj, 1881, no. 2. C. kr. okrajnemu komisarju Gustavu Delkotu (Del Cottu), po položaju V este- neckovemu namestniku na okrajnem glavarstvu, je pijana nemška in nemškutarska družba v no či s 6. na 7. februar 1881 razbila okna stanovanja v hiši št. 22 v Litiji. Razbitih je bilo 24 šip, škode je bilo sedem goldinarjev in 30 krajcarjev. Okna so razbijali s konci strešne opeke, kamenjem in snežnimi kepami. Med pono čnjaki je bil tudi okrajni glavar Vesteneck. Razlog za izgred je bil, da Delkot ni hotel do konca ostati v gostilni v Šmartnem pri Litiji in je prej odšel domov kot preostala družba, ki se mu je zato »maš čevala«. »Ker je njegovo stanovanje sredi trga, zato je ta nered mo čno kalil javni no čni mir, kajti vse sosede v okolici je iz spanja vzbudil ropot projektilov in žvenketanje zdrobljenih šip,« je v prijavi na deželno vlado (deželno predsedništvo) zapisal litijski župan Alojzij Koblar. Koblarjevo prijavo sta najprej objavila dunajska časnika Tribüne in Vaterland, za njima pa tudi slovenski časniki. 77 Dunajski liberalni časniki so o litijskem incidentu mol čali. 77 Alojzij Koblar, »Najnoveji Vesteneckov škandal«, Slovenski narod, 1881, št. 35. Alojzij Koblar (+1885) je bil leta 1877 z veliko ve čino glasov izvoljen za deželnega poslanca, njegov protikandidat je bil Vesteneck (»Iz Litije 27. novembra (Izvirni dopis)«, Slo- venski narod, 1885, št. 273). D. GLOBO ČNIK: Julij Fränzl vitez Vesteneck 168 Prepis pritožbe litijskega ob činskega predstojništva so slovenski poslanci izro čili ministrskemu predsedniku. 78 Vesteneckov tast Conrad pl. Eybesfeld je bil v tem času minister za kulturo in izobraževanje. Novice so zapisale, da so V esteneckovi privrženci hoteli nekatere pri če prego- voriti, da bi mol čale ali krivo pri čale. Zato je bil župan Alojzij Koblar prisiljen to nezakonito po četje naznaniti sodniji. 79 Koblar je prijavo na deželno predsedništvo podkrepil s pri čami. 80 Ker je litijski okrajni sodnik Pleško, ki je stanoval v isti hiši kot Delkot, celoten eksces osebno opazoval (Slovenski narod piše, da je hotel z revolverjem streljati na razgraja če 81 ), ni mogel delovati kot sodnik pri tej zadevi. Graško nadsodiš če je preiskavo naložilo okrajnemu sodiš ču v Ljubljani. 82 Okrajno sodiš če v Ljubljani je kazenski postopek ustavilo, ker »hudoben namen« ni bil izpri čan. Šlo naj bi za šalo, v katero je Delkot privolil. 83 Vesteneck je zaprosil za disciplinarno preiskavo. Sedem ob čin v litijskem okraju mu je poslalo zaupnice. 84 Podpise za Vestenecka sta za čela zbirati Lipek in kramar in dvojni kr čmar v Litiji Wakonigg. 85 Vesteneck je v Laibacher Wochenblattu objavil svoje videnje izgreda – pustne šale, pri kateri sam ni bil soudeležen. Na skupni ve čerji v gostilni Roberta Ravniharja v Šmartnem pri Litiji so se poleg njega zbrali okrajni komisar Del Cott (Delkot), okrajni zdravnik dr. Pavli č, rudniški vodja Carl Werhan, rudniški inženir Friderich Werhan ml., nadplavžar Avgust Unger, davkar Rudolf Rotter, dav čni kontrolor Karl Moschner in na čelnik železniške postaje Jože Babnik, pozneje sta se pridružila poštar Treo in žandarmerijski vahtmajster (stražnik) Karol Wagner. Dr. Pavli ča so kmalu poklicali k nekemu bolniku. Okrajni komisar Delkot, ki je bil dan prej na plesu v Ljubljani, se je hotel posloviti, a mu je njegov prijatelj Friderich Werhan »za šalo žugal«, da mu pobije okna, če bo na tihem odšel domov. Werhan ga je pustil domov šele, ko mu je Delkot dovolil, da mu sme pobiti okna. Družba se je razšla po deseti uri. Nekateri so odšli peš domov, drugi so se odpeljali na treh vozovih (na prvem vozu Werhan st. in Griesheim, v drugem Vesteneck in Babnik, v tretjem Werhan ml. in Unger). Prva dva sta odpeljala naravnost proti domu. Friderich Werhan je ukazal svoj voz ustaviti pred Delkotovim stanovanjem in mu je na podlagi Delkotovega dovoljenja razbil s snežnimi kepami sedem zunanjih in šest notranjih manjših šip na oknih pritli čnega stanovanja. Rotter in stražnik Wagner sta v tem času prišla do trga. Wagner je opazil razbita okna in spoznal beže čega Werhana ml., zato je zjutraj poslal žandarja v Delkotovo stanovanje in pri Delkotu v pisarni okrajnega glavarstva poizvedoval o dogodku in o izjavi, da je 78 »Z Dunaja, 12. februarja«, Slovenec, 1881, št. 18. 79 »Iz Litije (O glasovitem škandalu)«, Novice, 1881, št. 8. 80 »Dogodki v Litiji«, Slovenec, 1881, št. 18. 81 »Vestenekova afera pred ljubljansko delegirano okrajno sodnijo«, Slovenski narod, 1881, št. 61. 82 »Izpred porotnega sodiš ča na Dunaji / Vesteneck proti ‹Tribüni›«, Slovenski narod, 1882, št. 21. 83 »Od Save 6. marca (Izvirni dopis)«, Slovenski narod, 1881, št. 55. 84 »Izpred porotnega sodiš ča na Dunaji / Vesteneck proti ‹Tribüni›«, Slovenski narod, 1882, št. 14. 85 »Iz Litije 19. marca (Izvirni dopis)«, Slovenski narod, 1881, št. 65. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 169 Werhanu v Šmartnem dovolil, da mu razbije okna, samo da bi smel oditi spat. Delkot je izjavil, da je Friedrich Werhan priznal, da mu je razbil okna in je steklarski ra čun že poravnal. Ker je Friderich to storil s privoljenjem, ni šlo za kaznivo dejanje. 86 Slovenski narod je o Carlu Werhanu in njegovem sinu Friderichu Werhanu zapisal, da sta pruska podložnika, ki posebej rada v navzo čnosti okrajnega glavarja in žandarskega vahtmajstra ukazujeta v javnih prostorih igrati nemško pesem Die Wacht am Rhein. 87 Slovenec je menil, da se tak pobalinski dogodek pri čakuje od pijanih fantinov, ne pa od mož, ki bi morali bedeti nad javnim redom in varnostjo. Madež je padel na stranko, ki je Vestenecka nekaj časa častila kot voditelja. Hud udarec je zadel nemškutarijo na Kranjskem in ustavoverno politiko, ki je pustila take može za varuhe javnega reda v deželi. »Litijski paša« Vesteneck si je nakopal toliko grehov, da ga ne more nih če ve č rešiti, čeprav je zet ministra Conrada. »Da tak človek ne more ostati ve č okrajni glavar, niti v Litiji, niti kje drugje, to je jasno; da tak človek, ki se tako pobalinsko obnaša, ne more ostati ve č deželni poslanec, to je tudi jasno. On je politi čno mrtev in zapustil bo našo deželo brez časti in brez milovanja; celo njegova stranka se pri takih okoliš činah ne more javno zanj potegniti.« 88 Nemškutarji so za čeli spoznavati, da si je V esteneck, »njihov še precéj mo čni steber in dete prihodnosti« sam spodkopal tla in utrl pot iz dežele. Celo njegovi najve čji prijatelji ne verjamejo, da bo ostal okrajni glavar, če bo preiskava potrdila pritožbo litijskega županstva. »… kaj tacega se ne godi v nobeni postavni državi, tako žaliti pravno čutje ljudstva si menda vendar nobena vlada v Avstriji ne upa, ni treba, da je ravno Taaffejeva. Vse toraj zdaj željno pri čakuje od deželne vlade kranjske rešitve pritožbe litij. županstva, in pa stroge preiskave, da se krivi kazujejo, če so to zaslužili, strogo po postavi.« 89 Žandarmerijski stražnik Karol Wagner (star 37 let, »Vestenekov iskreni prijatelj«) je tožil litijskega župana in deželnega poslanca Alojzija Koblarja zaradi razžalitve časti, ker je Koblar v naznanilu deželni vladi navedel, da je bil med litijskimi izgredniki tudi pijani Wagner. Koblar, katerega je na sodiš ču zastopal dr. Luka Svetec, zagovarjal pa dr. Alfons Mosche, je bil na obravnavi pred okrajnim sodiš čem v Ljubljani 14. marca 1881 oproš čen. 90 Državni pravdnik je vložil pritožbo na deželno sodiš če v Ljubljani, ki je spoznalo Koblarja za krivega po 487 in 488 paragrafu kazenskega zakonika. Predvidena je bila zaporna kazen v trajanju enega do šestih tednov. Sodiš če je upoštevalo olajševalne okoliš čine, da je bilo Koblarjevo življenje dotlej neomadeževano, prav tako njegove stanovske in poslovne razmere, ter mu naložilo globo v višini 60 goldinarjev. 91 86 »Iz Litije / O glasovitem škandalu«, Novice, 1881, št. 8, in »Kako se Vestenek pere«, Slovenski narod, 1881, št. 42. 87 »Najnovejši Vesteneckov škandal«, Slovenski narod, 1881, št. 35. 88 »Dogodki v Litiji«, Slovenec, 1881, št. 18. 89 »Iz Ljubljane 15. febr. (Izvirni dopis)«, Slovenec, 1881, št. 19. 90 »Litijski škandal prvikrat pred sodnijo«, Novice, 1881, št. 11, in »Vesteneckova afera pred ljubljansko delegirano sodnijo«, Slovenski narod, 1881, št. 61, in Soča, 1881, št. 13. 91 »Župan, ki v uradnej pri višej svojej gosposki vloženej objavi koga neopravi čeno ne častnega dejanja obdolži, stori se krivega prestopka po § 487 kaz. zak.«, Slovenski pravnik, 1881, št. 6, str. 172 in 176. D. GLOBO ČNIK: Julij Fränzl vitez Vesteneck 170 »Oberrihta je spoznala, Da je Frêncelj kriv škandala; Finfar pla ča štrafenge, Pa še vse unkoštenge. Zoper to ni ve č bešvera, Urtelj ta za trdno gvéra; Frêncelj more pla čat‘ fest, Al pa v keho iti sest. S tem borufa je kon čana, K‘ jo naprav‘la družba znana: Gartenauer, Adamék, Binder, Proft in Vesteneck.« 92 Slovo in izgred v ljubljanski kazini Marca 1881 se je v ko čevsko-ribniškem okraju razširila govorica, da bo V este- neck prišel za okrajnega glavarja v Ko čevje, tamkajšnji glavar Merg pa za okrajnega glavarja v Litijo. »Kaj smo se Ribni čanje in okoli čanje Ko čevja sploh pregrešili, da bi nas hoteli z Vesteneckom kaznovati? Za božjo voljo prosimo slavno deželno vlado, naj nam tega ne stori! Kogar koli naj nam pošlje, le z gospodom V esteneckom naj nam prizanese! Le tega ne!« je pisal tamkajšnji dopisnik Slovenskega naroda. 93 V esteneck je bil aprila 1881 prestavljen na Štajersko. Maja 1881 je trgovinska in obrtna zbornica zopet dobila slovensko ve čino. 94 Slovenci so želeli, da bi vlada odstavila V estenecka. 95 Prestavitev V estenecka in deželnega glavarja viteza Kalteneggerja so uvrstili med svoje zahteve. Celo prejšnji deželni predsednik vitez Kalina se je želel znebiti Vestencka, vendar mu ni bilo mogo če priti do živega zaradi »njegovih mogo čnih zvez in imenitnih pa visokih varuhov«. Pritožbe zoper njega so iz Litije in od drugod prihajale k slovenskim poslancem, ki so »zedinili so svoje mo či in poslanec litijskega pa zatiškega okraja [op. najbrž Luka Svetec] je bil prevzel posebno nalogo skrbeti za to, da se izpolnijo želje njegovim volilcem«. 96 Ivan Tav čar, ki je zaradi Jur či čeve bolezni prevzel urednikovanje Slovenskega naroda, je poudaril, da V esteneck ni tako pomembna politi čna oseba, da bi slovenska stvar propadla, če bo ostal litijski glavar. »Slovenci imamo v politi čnem svojem boji 92 »Konec Frênceljnove storje od ljubljanske taj č-kazine«, Brencelj, 1881, št. 9. 93 »Iz Ko čevsko-ribniškega okraja 20. marca (Izvirni dopis)«, Slovenski narod, 1881, št. 67, in »Z Dunaja, 27. marca«, Slovenec, 1881, št. 35. 94 Kermavner, Slovenska politika v letih 1879 do 1895 str. 103. 95 Iz pisma dr. Josipa V ošnjaka Josipu Jur či ču 28. 3. 1881 (Prijatelj, Slovenska kulturno- politi čna in slovstvena zgodovina 5, str. 65). 96 »V odgovor in pojasnilo. Z Dunaja 3. aprila«, Slovenski narod, 1881, št. 38. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 171 bolezen, da se le preradi zagrizemo v posamezno osobo in da smo silno sre čni, če odpravimo iz dežele jednega ali druzega nemškega birokrata.« Grof Taaffe je to slovensko slabost že opazil. Ko se slovenski poslanci niso ve č pustili odpraviti iz ministrskega salona s praznimi žepi, je grof Taaffe odpoklical enega birokrata iz dežele. »Mi moramo slavnej vladi takoj povedati, da g. vitez Vesteneck nij tako važna osoba, da bi se Slovenstvo treslo pred njo in da se s tem, če se prestavi iz te kronovine, vseslovenske razmere niti za las ne pospešijo. S takimi ‹personalnimi› darovi nam nij pomagano in zadnji čas je, da se v tem oziru poprimejo naši poslanci boljšega principa.« Dr. Tav čar je poudaril, da je Vesteneck zasebna in javna oseba. V zasebnem življenju je kavalir, aristokrat, v sorodstvu z enim od ministrov. Vesteneck ni odgovoren javnosti glede tega, kar po čenja zasebno. Druga če pa je s politi čnim glavarstvom, saj V esteneck zastopa vlado. »In kar je študentu na univerzi dovoljeno, dovoljeno nij politi čnemu glavarju, na katerega se ozira okraj kot na zastopnika cesarjevega! Če bi bil gospod Vesteneck samo aristokrat, samo kavalir, potem naj mu je slobodno urediti privatno svoje življenje po dragej svojej volji. Ker je pa tudi politi čen glavar , ima absolutno dolžnost opustiti vse lahkoživne aristokrati čne skoke ter se varovati vsakega koraka, s katerim bi se morda kompromitirala vlada in njena avtoriteta.« 97 Laibacher Wochenblatt je na za četku aprila 1881 zapisal: »Vesteneck je bil posebno uspešen pospeševalec šolstva – v svojem okolju je odprl šest popolnoma novih šol in 18 šolskih razredov … Razen nekaterih maloštevilnih nacionalnih fanatikov je bil pri Litij čanih izredno priljubljen … Upati je, da bo veseli vetri č, ki ga je V esteneck pred kratkim napovedal v deželnem zboru, odpihnil temne oblake, ki so se spravili nad našo deželo, in nam ga povrnil iz zelene Štajerske. Dobrodošlica mu je zagotovljena.« 98 Ob V esteneckovem slovesu so njegovi prijatelji želeli v Litiji 24. aprila 1881 pripraviti slavnostno streljanje, povezano s komersom, kar pa je prepre čilo slabo vreme. Kljub temu se je skoraj dvesto oseb zbralo v provizori čni dvorani litijske rudarske družbe. Doma če vrste so okrepili gostje iz Ljubljane, Postojne, Kranja, Loke, Višnje Gore in Celja ter predstavniki vseh ob čin litijskega okraja. Komers se je za čel ob pol osmih. Okrajni zdravnik dr. Pavli č se je v imenu Strelskega društva zahvalil tujim gostom in izrazil obžalovanje zaradi težke izgube, ki je do- letela litijski okraj. Opozoril je na velik prispevek kranjskega patriota Vestenecka k razvoju šolstva na Kranjskem, na plemeniti zna čaj, ki ostaja brezmadežen in neomadeževan, na njegovo ljubeznivost, zaradi katere so ga vsi podrejeni uradniki lahko imeli za iskrenega prijatelja. Pavli čev govor so prisotni nagradili z glasnimi »Hoch«. Ljudje so za čeli nazdravljati Vestenecku v slovo, on pa je šel od enega do drugega gosta. Starejši kmet, predstavnik ene izmed litijskih ob čin, je s solzami na licih pil z Vesteneckom. Carlu Konschggu (avtor opisa dogodka v Laibacher Wochenblattu) je v slovenš čini povedal: »Tacega gospoda, kakor je naš V esteneck 97 Dr. I. T. (Ivan Tav čar), »Kon čna beseda o afêri V esteneckovej«, Slovenski narod, 1881, št. 74. 98 »Die Versetzung dr. v. Vesteneck«, Laibacher Wochenblatt, 1881, št. 34. D. GLOBO ČNIK: Julij Fränzl vitez Vesteneck 172 bil, ne bomo ve č dobili.« Drugo zdravico je izrekel grof Alphons Auersperg, ki je namignil na ka če, ki so se pojavile v Litiji, edini protistrup je naj čistejša samo- zavest, katero premore Vesteneck v obilni meri. Dr. Karel Dežman je slavljenca primerjal z rudarjem, ki mora iz skale izluš čiti čisto rudo. V esteneck je v zahvalnem govoru slovesno poudaril, da kljub preselitvi na zeleno Štajersko ostaja Kranjec in ljubi svojo deželo. Želel je, da se vrne v deželo, iz katere je bil iztrgan. Veste- necka sta slavila tudi dr. Robert pl. Schrey-Redlwert (kot neutrudnega kranjskega deželnega poslanca) in urednik Carl Konschegg (kot svetel vzor nemško-kranjske mladine). Prisotni so navdušeno sprejeli besede Josefa Rakuscha iz Celja, ki je v imenu prisotnih Štajercev dejal, da bodo nekdanjega litijskega glavarja sprejeli z odprtimi rokami. Prebrali so pisma in telegrame iz Ljubljane, Kranja, Hrastnika in Kočevja. Med drugim so jih poslali deželna poslanca dr. Adolf Schaffer in An- ton vitez Gariboldi ter ob činski svetnik Carl Leskovi č. Uradni del slovesnosti, za katero so bili najbolj zaslužni Carl in Friedrich Werhan ter direktor Grießheim, se je zaklju čil ob enajsti uri. Druženje se je nadaljevalo. Za prijetno vzdušje je skrbel improvizirani pevski zbor, ki so ga sestavljali u čitelji litijskega okraja. Gosti so se domov odpravili v jutranjih urah. 99 Med tistimi, ki so se 24. aprila prišli v Litijo poslovit od Vestenecka, so bili tudi nekateri odli čni možje iz stiškega okraja: davkar Lillegg, u čitelja Skerbinec in Höger, gabrski u čitelj Zajec, ki je vodil deputacijo treh Gabrovcev. »Nekdo, ki je bil v Litiji omenjeni dan in videl vso to gospodo, je dejal, da jih bodo štirinajst dni hrbti boleli, tako so se priklanjali.« 100 V esteneck se je ob odhodu na Štajersko 27. aprila 1881 poslovil od prijateljev v Ljubljani. V e čje število V esteneckovih prijateljev se je zbralo v ljubljanski kazini. Tudi tokrat so v napitnicah poudarjali njegove zasluge za kranjsko Ustavoverno stranko, opozarjali na izgubo kranjske uprave zaradi njegovega odhoda in izrekali upanje, da se njihov pogumni somišljenik in sposoben uradnik neko č vrne na Kranjsko. 101 Pozno pono či so mu delali družbo štirje profesorji, dr. Binder in Proft z višje realke, dr. Gartenauer in Adamek z gimnazije in fi nan čni sekretar Freyer. Ko je opazil, da se kazinski kavarni trgovec Fran Bu čar in pravni praktikant Štefan Lapajne pogovarjata v slovenskem jeziku, je sedel za njuno mizo, čeprav so bile vse druge prazne. Bu čar in Lapajne sta nadaljevala pogovor o francoski odpravi v Tunizijo v maternem jeziku, kar je vznejevoljilo Vesteneckovo nemško družbo c. kr. profesorjev (»… da le v čitalni čni ‹luknji› se sme govoriti ‹bauernsprache›, ‹sausprache› itd.«). Vesteneck je vpil, da se tu ne sme govoriti »slovaški«. Ko se mu je Lapajne predstavil, ga je zmerjal z »Wicht« (nem. pal ček) in naposled dejal: »Ich werde mir die Unehre anthun, Ihnen ins Gesicht zu spucken.« (Jaz se bom one častil s tem, da vam pljunem v obraz.) Slovenca sta ostala mirna. Vesteneck in njegova družba so zapustili kazino. Lapajne je tožil Vestenecka zaradi razžalitve časti. Na obravnavi junija 1881 je Vestenecka zastopal ljubljanski advokat in deželni poslanec dr. Robert 99 »Vesteneck-Abschied in Littai«, Laibacher Wochenblatt, 1881, št. 37. 100 »Z Dolenjskega«, Slovenski narod, 1881, št. 98. 101 »Aus Anlaß des Scheidens dr. v. Vesteneck›s«, Laibacher Wochenblatt, 1881, št. 37. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 173 pl. Schrey-Redlwert. Vesteneck je bil zaradi prestopka razžalitve časti obsojen na 40 goldinarjev denarne kazni ali osem dni zapora, pla čati je moral tudi stroške za tožbo. 102 Na prizivni obravnavi so kazen zmanjšali na 5 goldinarjev ali dan zapora. 103 Višnjegorski provizori čni u čitelj H. (najbrž Höger) je predlagal, naj u čitelji litijskega okraja poklonijo ob slovesu Vestenecku svoje fotografi je. U čiteljem, ki so se branili izro čiti svoje fotografi je, je grozil, da bo poslal Vestenecku zbir- ko fotografi j, na praznih mestih pa bo zapisano u čiteljevo ime. Gorje torej tem učiteljem, saj se bo V esteneck v kratkem vrnil na Kranjsko kot deželni predsednik (H. pa bo imenovan za deželnega šolskega nadzornika). »Ako se uže čudimo tej čudni agitaciji H-jevej, čuditi se moramo še bolj našim u čiteljem; kajti resnica je, da se je dala velika ve čina u čiteljev od H-ja preslepiti. Iz tega se pa č razvidi, kako je V esteneck blazega spomina korumpiral u čiteljevo, in ne da se utajiti, da je učiteljstvo našega okraja ve činoma omahljivo.« Celo u čitelji, ki jih je Vesteneck ves čas preganjal, so se odšli fotografi rat v Ljubljano. Razen treh so vsi u čitelji izro čili svoje fotografi je. 104 29. junija 1882 so lastniki rudnikov nenadoma odslovili Vesteneckovega prijatelja Carla Werhana. 105 9. julija 1882 je ljubljanski Sokol napravil izlet v Litijo in Šmartno. Slovesen sprejem je bil ob sedmi uri zjutraj pri slavoloku ob mostu. Sokole sta pozdravila Svetec in gospodi čna Koblarjeva. Zahvalil se jima je starosta dr. Ivan Tav čar z željo, »da bi se vse Slovenstvo otreslo germanizatori čnega jarma s tistim popolnim in vsestranskim vspehom, kakor se je ostudnega tega jarma otresla slovenska naša Litija!« Po pogostitvi v Koblarjevi in Oblakovi gostilni so si Sokoli ogledali trg in tudi hišo, »kjer so se pobile tiste znane ‹šipe›, o katerih se zdaj samo toliko vé, da vitez Vesteneck – nij bil navzo č, ko se pobijale!« Govorilo se je, da so litijski nemškutarji nameravali pri nemškutarskemu Ravniharju v Šmartnem pripraviti svojo »contra veselico«. Novega vodja rudnikov so prosili, naj jim popoldne odstopi godbo rudokopne družbe, kar pa je ta odklonil. 106 Tožba proti Tribüne 20. junija 1881 je V esteneckov odvetnik dr. Josef Kopp vložil tožbo proti Tribüne zaradi razžalitve časti, kar naj bi povzro čil z objavo poro čila o litijskem izgredu. Iz strahu pred nemškimi porotniki se je Vaterland tožbi izognil z objavo demantija, da Vesteneck ni razbijal komisarjevih oken. 107 Tribüne preklica ni hotela objaviti. 102 »Vit. V esteneck«, Soča, 1881, št. 25. 103 »V esteneckova kazenska afêra pred ljubljansko c. kr. deželno sodnijo«, Soča, 1881, št. 189. 104 »Iz litijskega okraja 4. junija. (Izvirni dopis) Naši ‹narodni› u čitelji«, Slovenski narod, 1881, št. 134. 105 »Iz Litije se nam poro ča«, Slovenec, 1882, št. 74. 106 »›Sokol› v Litiji in Šmartnem«, Slovenski narod, 1882, št. 156. 107 »Z Dunaja, 22. junija (Vesteneck pa ‹Tribüne›)«, Slovenec, 1881, št. 69. D. GLOBO ČNIK: Julij Fränzl vitez Vesteneck 174 Obravnava zoper Josipa Venc. Hamana, izdajatelja in bivšega odgovornega urednika avtonomisti čnega lista Tribüne, ki je izhajal dvakrat na dan, je januarja 1882 potekala pred dunajskim porotnim sodiš čem, kateremu je predsedoval sveto- valec deželne sodnije Eduard pl. Tannenheim. V otantje so bili svetovalci deželnega sodiš ča Rohliczek, pl. Krtižka in Kurz. Zagovornik tožitelja bivšega litijskega okrajnega glavarja je bil državnozborski poslanec dr. Josef Kopp (1827–1907), 108 Hamana je zagovarjal mladi odvetnik in član državnega sodiš ča dr. Josef Porzer (1847–1914), 109 ki je veljal za enega najduhovitejših dunajskih zagovornikov. Do- pisnik Slovenskega naroda je podrobno opisal potek obravnave. Tudi Laibacher Wochenblatt je objavil dolgo poro čilo o obravnavi (»V esteneck contra ‚Tribüne‘«, Laibacher Wochenblatt, 1882, št. 75, str. 1–6). Toženec, Josip Haman, izdajatelj in odgovorni urednik Tribüne, naj bi se pregrešil zoper V esteneckovo čast (paragrafi 488, 491 in 493 kazenskega zakonika), ker je 1.) sprejel brzojavko iz Ljubljane, v kateri je pisalo, da je vitez Vesteneck sodeloval pri razbijanju oken v Litiji, 2.) ker je v 41. št. Tribüne objavil članek z dne 8. 2., ki je bil poslan iz Ljubljane in govori o isti aferi (v tem članku sta inkriminirana dva odstavka), in 3.) ker je v 47. št. Tribüne objavil prav tako iz Ljubljane poslani članek (z dne 14. 2.), v katerem so znova navedena dejanja, ki žalijo Vesteneckovo čast. 108 Josef Kopp, doktor prava. V letih 1845–1849 je študiral pravo na dunajski univerzi, od 1854 na Terezijanski viteški akademiji. Leta 1848 se je bojeval v akademski legiji. V obdobju 1862–1902 je bil dvorni in sodni advokat na Dunaju, 1869–1870 odbornik spodnjeavstrijske odvetniške zbornice, 1872–1875 član disciplinskega sveta, od 1867 dunajski ob činski svetnik, 1870 referent za ob činske in ustavne zadeve pri deželnem odboru, kjer si je pridobil zasluge na področju modernega socialnega skrbstva na Spodnjem Avstrijskem. Leta 1869 je ustanovil Deutsche Verein (Nemško društvo), iz katerega sta se razvila Deutsche Schulverein in Deutsche Zeitung (1871). Deutsche Verein je vodil 15 let. V letih 1870–1873 so se v Deutsche Verein zbirali »mladi« v nemško-liberalni stranki. Zaslovel je z govorom na doktorskem kolegiju pravnikov leta 1871, ki je študente spodbudil k demonstra- cijam zoper navzo če člane Hohenwartove vlade. Od leta 1873 je bil državni poslanec, eden od ustanoviteljev in voditeljev Naprednega kluba v Državnem zboru. Ob predložitvi osnutka novega kazenskega zakonika je postal predsednik stalnega odbora. Zavzemal se je za reformo zakona o kazenskem postopku in tiskovnega zakona ter za posodobitev zakona o pravdnem postopku. Bil je zagovornik v številnih politi čnih procesih, prav tako v protijudovskem procesu teologa Avgusta Rohlinga proti rabinu in državnozborskemu poslancu Josephu Samuelu Blochu (predvsem po: Ströher, Kopp, Josef, str. 118–119). 109 Josef Porzer, doktor prava. Pravo je študiral na dunajski univerzi. Od 1877 je bil dvorni in sodni advokat na Dunaju. Od leta 1882 je bil član ustavnega sodiš ča. Po materi je bil židovskega rodu, vendar se je opredelil za katoli čana. Med letoma 1895 in 1914 je bil krš čanskosocialni občinski svetnik, 1905–1910 drugi in 1910–1914 prvi podžupan Dunaja. Kot ob činski politik je bil pobudnik ustanovitve Urada za življenjsko in pokojninsko zavarovanje in mestnega urada za skrbstvo. Pri gradnji mestne plinarne, telefonske centrale in pokojninskega urada ter pri mest- nem prevzemu pogrebne službe je deloval kot pravni konzulent. Deloval je v Leonovi družbi za Avstrijo in bil nepoklicni generalni konzul Monaka. Od 1902 je bil državni poslanec, kurator Spodnjeavstrijskega deželnega hipotekarnega zavoda, član deželnega železniškega sveta, v letih 1913 in 1914 spodnještajerski deželni glavar, dolgoletni podpredsednik Katoliškega šolskega društva za Avstrijo (Sladt, Porzer , Josef, str. 215). Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 175 Telegram je sporo čal, da je krdelo ve činoma c. kr. uradnikov na čelu z Ve- steneckom okrajnemu komisarju pobilo okna. Ta škandalozni dogodek je vzbudil med prebivalstvom najve čje za čudenje in jezo. Ob činski urad je dogodek takoj naznanil deželnemu predsedništvu. Daljši dopis v jutranjem listu Tribüne št. 41 je natan čno opisal dogodek. Okrajni glavar vitez Vesteneck je prikazan kot navaden pijanec, ki je po obilnem pijan čevanju s svojimi »kumpani«, prav tako c. kr. uradniki, pono či prišel pred hišo souradnika in velel s kepami in opekami pobiti okna. Pono čno pouli čno razgrajanje je razburilo Litij čane. V dopisu litijskega županstva, ki naznanja dogodek deželnemu predsedništvu, je pono čni škandal še drasti čneje opisan. Poudarjeno je, da litijski okrajni glavar goji in širi demoralizacijo na razne na čine. V jutranjem listu Tribüne št. 47 (17. 2. 1881) so navedena še druga zasramovanja in sumni čenja na ra čun Vestenecka. Vesteneckov pravni zastopnik dr. Kopp je poudaril, da Vesteneck sprva ni mislil tožiti list Tribüne, temve č je »v urednej in državnej časti silno razžaljen, svojih dolžnostij svest cesarsk uradnik« dogodek naznanil svojemu predstojniku deželnemu predsedniku in zahteval disciplinsko preiskavo, da bi prišla resnica na dan. Na to poro čilo do zdaj še ni dobil odgovora. 110 Toženec Josip Haman je opisal dogodek tako, kot naj bi se v resnici zgodil, ne pa kot ga prikazuje tožitelj. Trdil je, da je dopis in poro čilo sprejel v dobri veri. Oba dopisnika je že ve č let poznal kot zanesljiva moža. Eden je dogodek tudi osebno lahko opazoval. »Prvi telegram govori n. pr. o tem, da je okrajni glavar okna pobijal. Okrajni glavarji, ki pobijajo okna, so istinito redkost, a v tem slu čaji mora se tej osobi posvetiti v obraz. Znano je namre č, da je pl. V esteneck razdražljiv ter buršikozne nravi. (op. buršikozen: mladostno sproš čen, prešeren, razposajen)« Predsednik sodiš ča je Hamana vprašal, ali je do teh dveh V esteneckovih zna čajskih lastnosti prišel na podlagi osebnega opazovanja. Haman je odgovoril, da je Veste- neckov zna čaj dovolj znan iz časnikov. »Ob če je tudi znano, da g. okrajni glavar njima one svesti, ki bi ovrgla njegovo buršikoznost.« Haman je zatrdil, da je deloval objektivno in zanikal kakršenkoli zli namen. V Tribüne je objavil tudi mnenja Vesteneckovih prijateljev in Vesteneckov dopis iz Politische Correspondenz. Na ta na čin so si bralci lahko ustvarili lastno sodbo o njem. »Za resnicoljubnost svojih dopisnikov pa položim roko v ogenj ter glasno potrjujem, da se o istih izreka kakov dvom. Nerazumljivo mi je tudi, kako se mi more to v zlo šteti, da jaz, opiraje se na resnicoljubje svojih dopisnikov, ho čem dokazati resnico.« »Dr. Kopp: Gospod zatoženec, ali Vam nij znano, da sta ‹Vaterland› in ‹Weltblatt› te vesti preklicala ter priob čila častno izjavo? 110 »Izpred porotnega sodiš ča na Dunaji / Vesteneck proti ‹Tribüni›«, Slovenski narod, 1882, št. 14. Deželni predsednik Winkler je zahteval objavo njegove izjave v Laibacher Wochen- blattu, da je Vesteneck odgovor deželne vlade na svojo vlogo glede dogodkov v no či med 6. in 7. februarjem in v no či med 6. in 7. marcem prejel 28. marca 1881 v tajnem ukazu št. 6 (»Zur Vesteneck-Affaire«, Laibacher Wochenblatt, 1882, št. 77). D. GLOBO ČNIK: Julij Fränzl vitez Vesteneck 176 Zatoženec: O ‚Vaterlandu‘ mi je to znano. Dr. Kopp: Torej nam ne čete imenovati pisateljev onih člankov. Zatož.: Ne. Dr. Kopp: Moramo ja pa vender poznati tudi mi, ako jim čemo tako trdno zaupati kakor Vi. Zatoženec: Opisal sem dopisnika radi tega kot zaupanja vredna moža, da s tem opravi čim, da sem vesti mogel sprejeti v dobrej veri. Dr . Kopp: Vi pravite, da je tožnik buršikozne nravi. Je-li V am je to bilo znano, predno ste prejeli dopis? Zatoženec: To mi je bilo znano uže davno. Dr. Kopp: Sklicujete se tudi na poro čilo župana. Znano Vam je menda, da sta v Kranjskej politi čni stranki v hudem nasprotji. Ali se Vam ne dozdeva, da je poro čilo županovo, ker je naperjeno proti narodnemu nasprotniku, vender nekako dvomljivo? Zatoženec: Ono je uradni spis, radi tega zaslužuje popolno vero. Fränzl pl. Vesteneck: Poznate-li litijskega župana? Zatoženec: Ne. Vesteneck: Znate-li, da on ne ume nemški? Zatoženec: To mi nij znano.« Kot prva pri ča je bil zaslišan dninar Martin Ha čin. Ker ni znal nemško, je odgovarjal v slovenskem jeziku. Dr. Kopp je povedal, da je Ha čin na zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom, vladnim svetnikom grofom Chorinskim izjavil, da je bilo to, kar je prijavil, napa čno. Ha čin naj bi bil zapeljan. Isto je izjavil tudi drugim pri čam. Zato je dr. Kopp predlagal, naj Ha čin zaenkrat ne priseže. Dr. Porzer je ugovarjal, ker naj bi bil ta predlog nezakonit. Sodiš če je razso- dilo, naj Ha čin zapriseže. Ha čin je pri čal, da je ve č gospodov stopilo z voza in s kepami razbilo okna. V esteneck je z dvema drugima gospodoma stal pri hiši št. 22 in se smejal. Vesteneck je bil sredi med gospodi, ki so metali kepe v okna. Ni pa slišal, da bi Vesteneck komu velel, naj razbije okna. Ves dogodek je trajal nekaj minut. Naslednji dan je na tleh videl tudi opeke. Predsednik je opozoril, da je Ha čin v politi čni preiskavi trdil, da je V esteneck stal pri sosednji hiši. Pozneje pa je Ha čin povedal, da so mu obljubili dobro službo, če bo tako pri čal. »Predsednik: Kako ste zraven prišli? Pri ča: Slu čajno. Predsednik: Ali ste bili pijani? Pri ča: Ne. Dr. Kopp: Ste li tudi druge gospode izpoznali po obrazu ali po glasu? Pri ča: Izpoznal sem samo dva. Drugi stali so s hrbtom proti meni. V vozu, ki se je dalje peljal, sedel je samo gospod Werner. Dr. Porzer: Je li stvar napravila mnogo hrupa. Pri ča: Da. Predsednik: Ali so ljudje sami prišli iz gostilne? Pri ča: Jaz sem jih klical. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 177 Porotnik Salvaterra: Je-li ima Litija sve čavo? Pri ča: Ne. Dr. Porzer: Ali je takrat ležalo dosti snega na tleh? Pri ča: Da. Dr. Porzer: Ali je radi tega no č bila svitlejša? Pri ča: Da, svitlo po snegu. Dr. Porzer: Kdo je pouzro čil, da ste preklicali to, kar ste prvi č povedali? Pri ča: Sluga od okrajnega glavarstva, Anton Sev ček. Dr . Kopp vpraša pri čo, je-li bil vladni svetovalec navzo čen, ko ga je okrajnega glavarstva sluga hotel pregovoriti do krive izpovedbe? Pri ča trdi, da je grof Chorinsky bil navzo čen ter da je to moral slišati. Dr. Kopp prosi, naj se to dene v zapisnik. Dr. Kopp: Kdaj ste vstopili v službo pri beležniku? Pri ča: Nekoliko tednov kasneje. Dr. Kopp: Koliko se vam pla ča za dan? Pri ča: 30 kr. Jeden porotnikov vpraša, zakaj da pri ča nij zahtevala obljubljenega za izpovedbo. Ha čin odgovori, da je radi tega okrajnega glavarstva slugo ve čkrat opominjal. Dr . Porzer prosi, naj se konstatuje, da je Martin Ha čin izjavil, da bi napa čne izpovedbe ne bil prisegel, temve č, da bi jo bil preklical, ko bi bilo prišlo do prisege.« 111 Anton Sev ček je izjavil, da ne ve ni česar o no čnem dogodku. Drugi dan mu je okrajni glavar Vesteneck velel, naj gre k Ha činu in ga vpraša, kaj je dobil za svojo izjavo. Ha čin mu je povedal, da ga je k napa čnemu pri čanju pregovoril občinski sluga Simon či č. Sevček ni obljubljal Ha činu dobre službe v zameno za preklic pri čevanja. No čni čuvaj Jože Razpotnik je v času dogodka patruljiral. Pil je sicer vino, vendar ni bil pijan. Ob enajstih je slišal na trgu hrup. Videl je tri vozove in okrog deset gospodov, poznal ni nobenega. Ko čijaži so mu povedali, da so od »becirka«. Slišal je žvenketanje, metati ni videl nikogar. Eden od gospodov se je valjal po snegu, dva pa sta se medsebojno podpirala. Gospodje so se smejali na ves glas. Ko so bila okna pobita, se odšli čez most proti poslopju okrajnega glavarstva. Priča Friderich Werhan je trdil, da je bil no čni čuvaj Jože Razpotnik pijan. Werhan je bil v neki kr čmi, ko je prišel Razpotnik dvakrat pijan v kr čmo. Razpotnik je to zanikal in zatrdil, da je bila Werhanova družba pijana. Sestra litijskega kr čmarja Josipina Lavren či č je povedala, da jih je nekdo opozoril na pobijanje oken. Ob prihodu iz kr čme je opazila tri ali pet gospodov. Ni videla, kdo je metal v okna, prav tako ne, ali je bil v tej družbi tudi okrajni glavar. Dr. Porzer je Josipino Lavrenči č opozoril, da je dan po dogodku ve č gospodom v krčmi rekla, da je bil v družbi tudi okrajni glavar. Dr. Porzer je predlagal, naj k pri čanju pokli čejo dijaka, kateremu je Josipina Lavren či č povedala, da je videla tudi okrajnega glavarja. Sodiš če je predlog zavrglo. 111 »Izpred porotnega sodiš ča na Dunaji / Vesteneck proti ‹Tribüni›«, Slovenski narod, 1882, št. 16. D. GLOBO ČNIK: Julij Fränzl vitez Vesteneck 178 Šef litijske postaje Jože Babnik je povedal, da je sedel na tretjem vozu, a je bil tako zavit v svojo haljino, da ni ni česar videl ali slišal. Pred mostom je stopil z okrajnim glavarjem z voza in odšla sta domov. Dodal je, da Vesteneck redko zahaja v kr čme. »Predsednik: Tu stoji, da ste ko čijaža podmitili s smodko, da isti naj izpove v tem smislu. Pri ča trdi, da ko čijaža nij poznala; dogovarjala se je ž njim samo radi pla če voza (torej je vender poznala ko čijaža!) a dalje da nij ni česa govoril.« 112 Dr. Porzer je nasprotoval pri čanju Fridericha Werhana, ker je bil tistega ve čera popolnoma pijan. Pri če, ki niso bile pri polni zavesti, pa ne morejo prisegati. Dr. Kopp je zahteval, naj Werhan priseže. Sodiš če je odlo čilo, da Werhan lahko priseže. Werhan je opisal pobijanje oken podobno kot V esteneck: sam in še dva tovariša so se dogovorili, da bodo za šalo pobilo Del Cottova okna. »Predsednik: Ali nijste tudi s palico razbijali? Pri ča (prav ležerno): Se ve da, ker sem mislil, da je še par oken celih. (To predsednikovo vprašanje stavljeno je za V esteneckovo nedolžnost. Mej poslušalci je pri izpovedbi te pri če nastal velik smeh in tudi priprosti Dunaj čanje rekli so: Das ist eine saubere Sippschaft, in der ein Bezirkshauptmann trinkt und Fenster einwirft). Predsednik nadaljuje: Ali je druzega dne bilo še opeke videti na mestu, kjer so se pobijala okna? Priča: O da, opeka je ležala še osem dnij. Druzega dne smo šli tja, da vidimo, ali je res, kar so nekateri ljudje trdili, da je bil zemeljski potres. Dr. Porzer: Je-li nij mesec dnij kasneje v istem kraji zopet bila sve čanost? Pri ča: Se ve da! Dr. Porzer: Nij-li okrajni glavar tudi bil navzo čen? Predsednik:To se nanaša na vprašanje, katero sem uže zavrnil in o katerem ne vem, v koliko se od zagovornika zatožen čevega ho če uporabiti za njegovo nedolžnost!!! Dr. Porzer: Prisiljen sem, da to pojasnim. V članku ‚Tribüne‘ o čitalo se je tudi, da je okrajni glavar Vesteneck razširjeval demoralizacijo. Ako pa je mesec dnij po onem pono čnem dogodku ob času, ko je zoper njega uže tekla disciplinarna preiskava, ven šel, da slavi nekako sve čanost na spomin ve čera oknopobijanja, je ono očitanje popolnem upravi čeno.« Predsednik sodišča vprašanj v tem oziru ni dopustil, ker se dokazovanje re- snice po § 491 mora nanašati na trenutek, v katerem je bila izre čena inkriminirana žalitev časti. Priča Robert Ranicher, kr čmar in ko čijaž na enem od treh vozov, je potrdil, da so gospodje s kepami razbili okna. Vestenecka takrat ni videl zraven. Pozneje je srečal stražmojstra Wagnerja ter poštarja in davkarja, ki prav tako nista razbijala oken. Ranicher je trdil, da je ko čijaž Janez Koritnik, ki je vozil okrajnega glavarja, vsak dan pijan. 112 »Izpred porotnega sodiš ča na Dunaji / Vesteneck proti ‹Tribüni›«, Slovenski narod, 1882, št. 18. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 179 »Predsednik: Pravi se, da se je v Litiji govorilo, da je ta družba takrat izpila 49 litrov vina? Pri ča: To nij res; pilo se je k ve čjemu 10 ali 11 litrov.« V Hamanov prid so pri čali trije slovenski politiki, ki so bili za pri če poklicani zadnji trenutek. Državni poslanec dr. Josip Poklukar (1837–1891) je dokazoval, da je Vesteneck pri volitvah in drugih priložnostih kršil zakone. Vesteneck je leta 1876 v prisotnosti kneza Metternicha, ki je v Dobrni ču razdeljeval državne podpore (op. pravilno najbrž junija 1874; kot kraj spornega razdeljevanja podpore oškodovancem Poklukar in dopisnik Slovenskega naroda sicer navajata Dovernik), jasno rekel zastopnikom ob čine, ki je bila predlagana za podporo: »Vi radi tega ne dobite nobene podpore, ker ste pri zadnjej volitvi v državni zbor volili tako in tako.« Ko ga je zastopnik ob čine opozoril, da gre za državno podporo, ki ne bo podarjena volilnim možem, je Vesteneck zarohnel: »Ako tako govorite, dal vas bodem zapreti.« O tem dogodku je v deželnem zboru septembra 1874 zoper c. kr. komisarja viteza Vestenecka interpeliral J. grof Barbo. V posameznih ob činah litijskega okraja so bile volitve naznanjene šele, ko ni bilo ve č mogo če poskrbeti za primeren oklic, je trdil Poklukar. Pol ure pred volitvam so možem, ki so poizvedovali, povedali, da ni še ni č znanega. Poklukar je omenil še dogodek pri prvotnih volitvah: dve stranki sta prejeli enako število glasov, Vesteneck je vrgel dva listka v klobuk in velel enega izvle či. Poleg tega je Vesteneck obljubil Antonu Schreiu, da bo davek lahko pla čal po obrokih, če bo volil tako, kot mu bo naznanil davkar. 113 Deželni poslanec, beležnik (notar) in ob činski odbornik v Litiji dr. Luka Svetec je na vprašanje, ali mu je znano, da se v okrajnem glavarstvu ve čkrat odvijajo pojedine, odgovoril, da je videval lu č v sobah. Šef postaje mu je ve čkrat pripovedoval, kako je popival v okrajnem glavarstvu. Da Vesteneckovi pristaši v uradnih prostorih popivajo, se je govorilo po vsej Litiji. Navedel je ve č primerov, ki dokazujejo, da je Vesteneck kot okrajni glavar prekršil zakone. Hotel je priti v cestni odbor, da bi pove čal svoj vpliv na ob čine. Ker se mu ta nakana ni posre čila, se je maš čeval litijskemu županu. Vesteneck je sistiral njegovo gostilno. Vlada je to prepoved ukinila. »Predsednik: Zakaj se je županu prepovedala kr čma? Svetec: Iz mrzenja okrajnega glavarja Vestenecka, kajti prepovedala se je županu kr čma koj drugi dan po volitvi. Vesteneck je tudi izrazil se, da župana ne bode pozabil. V esteneck je tudi radi tobožnje nesramne besede župana kaznil za 30 gld. Župan vložil je pritožbo; ker kaznjivega dejanja nij bilo, bila je Vesteneckova kazen uni čena; a če bi dejanje res bilo kaznjivo, bilo je uže zastarelo. V esteneck pa v sovraštvu do župana še nij nehal, kajti izdal je na uradnike okrožnico, v katerej jim je županovo kr čmo prepovedal, reko č: Župan je vladi sovražen. Ker sta davkar in sodnijski pristav še hodila v kr čmo, bil je prvi prisilno prestavljen in drugi vsled denuncijacije Vesteneckove v disciplinarno preiskavo dejan. Rekel je Vesteneck, 113 »Izpred porotnega sodiš ča na Dunaji / Vesteneck proti ‹Tribüni›«, Slovenski narod, 1882, št. 19. D. GLOBO ČNIK: Julij Fränzl vitez Vesteneck 180 da sodnijski pristav govori proti vladi. Pristav je bil za kazen prestavljen: najvišje sodiš če je to kazen uni čilo, ker nij našlo nobenega kaznjivega dejanja.« Vesteneck je nekemu volivcu obljubil darilo. Ko mu je to Svetec o čital, je odgovoril, da je obljubo dal kot zasebna oseba. »Dr . Porzer: Ali nij V esteneck v deželnem zboru sedanje ministerstvo prispo- dabljal črnemu oblaku, ki ga bode v kratkem razpihnol svež veter. Svetec: Da, to je govoril. Dr . Porzer: In ali se vam ne dozdeva, da je tak govor na uradnike cele okolice napravil utis zelo demoralizujo č? Svetec: Gotovo, ker jih je itak mnogo, ki so sovražni sedanjemu zistemu.« Dr. Porzer je ugovarjal, da bi prebrali zapisnike politi čne preiskave, ki jih je predlagal dr. Kopp, saj so bili sestavljeni brez prisege in so v njih velika protislovja. Sodiš če je razsodilo, da bodo zapisnike prebrali, razen tistih, katerih pri če so bile že zaslišane. 114 Zapisniki so opisovali dogodek V estenecku v prid. Prebrali so zapisnik pri čanja slug na dav čnem uradu, da se okna davkarije zaradi odbleska svetilnice na železniški postaji zdijo razsvetljena, in Vesteneckovo prošnjo za disciplinsko preiskavo. V zapisnikih preiskave okrajnega sodiš ča je bilo zanimivo tudi pri čevanje Delkotove dekle Ane Žibert, ki je povedala, da sta z gospodarjem to no č trdno spala in nista slišala žvenketanja oken. Škodo sta opazila šele drugi dan. Tedaj ji je Delkot dejal: »Če se je to zgodilo iz hudobije, bodo ljudje uže kaznovani. Sicer je pa dobro, da se nijsem izbudil, druga če bi bil morda po puški segel.« Prav v tem času sta potrkala Werhan in Unger, s katerima je prišel steklar, »in vse je bilo poravnano v smehu«. Podobno je bilo Delkotovo pri čanje. Obravnava je trajala do poznega ve čera. Drugi dan obravnave je dr. Porzer zahteval pri čanje c. kr. konceptnega praktikanta v Ljubljani Štefana Lapajneta, ki je zaradi obravnave prišel na Dunaj. Lapajnetovo pri čanje naj bi osvetlilo V esteneckov zna čaj. Prosil je, naj na sodiš ču preberejo obsodbo, po kateri je bil Vesteneck obsojen na pla čilo 40 oziroma 5 goldinarjev. Dr. Porzer je navedel, da je Vesteneck kot okrajni glavar in šolski nadzornik širil demoralizacijo s tem, da je bil v intimnih odnosih z u čiteljico. Zahteval je, naj pozovejo k pri čanju osebo, ki bo povedala, da je Vesteneck v času, ko je bil predsednik okrajnega šolskega sveta, pono či skozi okno prilezel k u čiteljici, ki je morala zaradi njegovih nadlegovanj zapustiti stanovanje. Ta pikantnost je med prisotnimi vzbudila veliko senzacijo. Dr. Kopp je nasprotoval, tudi sodiš če je razsodilo proti dr. Porzerjevim predlogom. Dr. Porzer je zaradi te odlo čitve pri- javil ni čnostno pritožbo. »Ko je dr. Porzer stavil ona dva predloga, spreletela je Vestenecka rude čica in zopet bledost!« je zapisal dopisnik Slovenskega naroda. 115 114 »Izpred porotnega sodiš ča na Dunaji / Vesteneck proti ‹Tribüni›«, Slovenski narod, 1882, št. 20. 115 »Izpred porotnega sodiš ča na Dunaji / Vesteneck proti ‹Tribüni›«, Slovenski narod, 1882, št. 21. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 181 Državni poslanec dr. Josip Vošnjak (1834–1911) je nastopil kot pri ča, ki bo pojasnila Vesteneckovo kratenje volilne in peticijske pravice. Dr. Vošnjak: »Naravno, da si povsod stojé nasproti stranke. A ljudstvo je navajeno, da vidi v uradnikih óne posredovatelje vlade, ki uradujejo ne gledé na politi čna nasprotja. Ako pa vidi, da okrajni glavar pri svojih odredbah nijma samo postave v o čeh, temve č da vsled samo svojih politi čnih nazorov jednemu daje prednost, druzega pa zopet šikanuje, potem izgubljeva ljudstvo zaupanje v vlado in se demoralizuje.« V ošnjak je navedel dva primera. Ob činski predstojnik v V elikem Gabru Ignac Kri- echer je deloval po Vesteneckovih navodilih. Ob čani so bili z njim nezadovoljni in so zahtevali volitve, saj se je Kriecherjev mandat že zaklju čil. Ker jim okrajno glavarstvo v Litiji ni hotelo ustre či, so deželno predsedništvo v Ljubljani zaprosili, naj razpiše nove volitve. Zadeva bi bila brezpredmetna, če se zaradi nesposobnosti in neprevidnosti tega župana ne bi pripetila velika nesre ča za Kranjsko. Leta 1879 je izbruhnila živinska (goveja) kuga. Okrajnim glavarstvom je bilo strogo zapovedano, da morajo vse primere bolezni takoj naznaniti. Ko je nekemu Zorcu zbolel vol, je takoj obvestil velikogabrškega župana, ki se mu je zadeva zdela malenkostna. V ol je po nekaj dneh poginil. Župan je Zorcu naro čil, naj ga zakoplje v gozdu. Če bi to naznanili, bi imeli samo sitnosti. Izbruhnila je epidemija, ki je povzro čila državi in deželi veliko škodo. Samo Zorec je izgubil devet glav živine. Župan je bil kaznovan z denarno kaznijo v višini 300 goldinarjev, posestnik Zorec pa s kaznijo 50 goldinarjev. Županu je deželna vlada kazen znižala na 50 goldinarjev, Zorec pa je moral pla čati celotno kazen. V ošnjak je omenil tudi, da glavarstvo pri pobiranju davkov ni ravnalo z enako strogostjo, in opozoril na dogodek, ko je V esteneck dosegel, da je Janez Čož izgubil pošto v Sv. Roku poleg Šentvida. Vesteneck je V ošnjaku zastavil ve č vprašanj: ali mu je znano, da v nekaterih občinah celo 7 ali 8 let niso razpisovali novih volitev, ali mu je znano, da vlada le tam razpisuje nove volitve, kjer to zahtevajo ob činarji (V ošnjak: »V ender so vsaka tri leta bile razpisane nove volitve.«), ali je bil župan slab predstojnik ob čini (V ošnjak: »Prav slab, kajti njegova nemarnost zakrivila je veliko nesre čo na Kranjskem.«). »Dr . Kopp: Mislite-li, da je okrajni glavar zakrivil razširjenje živinske kuge? Dr. Vošnjak: Posredno gotovo, ker nij odstavil nesposobnega župana. V esteneck: Ali vam nij znano, da se je vladni komisar podal najprvo v Litijo? Dr. Vošnjak: To mi nij znano. Vesteneck: Ali vam je znano, da je vladni zastopnik ministru slede čo depešo brzojavil: ‚Ako se v vseh okrajih Kranjske naredbe proti živinskej kugi tako to čno in energi čno izvajajo kot v tem okraji, potem bode živinska kuga kmalu pri konci.‘ Dr. Vošnjak: Meni o tem ni nij ni č znano. Slišal sem to prvikrat. V časnikih to nij stalo nikjer. Predsednik veli pre čitati dekret, v katerem vlada okrajnemu glavarju Veste- necku izraža zahvalo.« 116 116 »Izpred porotnega sodiš ča na Dunaji / Vesteneck proti ‹Tribüni›«, Slovenski narod, 1882, št. 22. D. GLOBO ČNIK: Julij Fränzl vitez Vesteneck 182 Dr. Porzer je poudaril, da bo prisiljen odstopiti od Hamanovega zagovorništva, saj zapisniki in članki nimajo drugega namena, kot da predstavijo tožnika v ugodni lu či, medtem ko njemu na sodiš ču zapirajo usta. Dr. Kopp se je opravi čil, da zago- vornika ni oviral. Sodiš če je po kratkem posvetovanju zavrglo Kroppov predlog, da bi prebrali članek iz Vaterlanda in odlo čitev kranjskega deželnega predsedništva, ki naj bi omajali V ošnjakovo pri čanje. Predsednik sodiš ča je glede izjave dr. Porzerja poudaril, da je deloval nepristransko, saj je dovolil prisego pri če Ha čina in je na Porzerjev predlog eno od pri č pozval s telegramom. Prva od Vesteneckovih pri č je bil odvetnik in deželni poslanec dr. Robert pl. Schrey-Redlwert. Zatrdil je, da Vesteneck na noben na čin ni kratil volilne in peticijske pravice ali deloval nemoralno, prav tako mu ni znana nobena pritožba glede V esteneckovega vedenja do ob čin in drugih avtonomnih organov. V estenecka spoštujejo po deželi, druga čnega mnenja so pa v nasprotnem politi čnem taboru. »V ob če moram opomniti, da je V esteneck vedno bil predmet posebnega sovraštva od strani nacijonalno-klerikalne stranke na Kranjskem. Ta izhaja najbrž iz tega, da je vsled truda g. Vestenecka v deželnem zboru bila sprejeta postava, ki je šolo nacijonalno-klerikalnim vplivom iztrgala. Od tistega časa kvalifi kuje se on za poseben predmet sovražnikovih napadov. Ko se je akcija proti liberalnej stranki na Kranjskem po čela v zvekšanej meri, ter bila podpirana od vladne strani, ko se je pri čelo prestavljanje starih zaslužnih državnih uradnikov, takrat mislili so, da je prišel čas, da se mora g. V esteneck z nova napadati. To nijso samo moje osobne opazke, za to morem tudi navesti dejanj. Dr. Porzer: Ali je z razporom raznih strank prišlo tako dale č, da so celo uradniki in okrajni glavarji postali politi čni agitatorji. Dr. Schrey: Tak slu čaj mi nij znan. (!!?? Dr. Schrey je kot pri ča prisegel!)« Tudi nekdanji kranjski deželni glavar, dvorni svetovalec vitez Friderik Kal- tenegger (1820–?), fi nan čni prokurator na Dunaju, je izjavil, da mu ni ni č znano o Vesteneckovem kratenju volilnih pravic in peticijske svobode. V deželi Kranjski je Vestenckovo delovanje naletelo na priznanja. Sem ter tja so se v slovenskih časnikih pojavila nasprotna mnenja. 117 Tretja Vesteneckova pri ča je bil baron Benno Taufferer, 118 ki je na vprašanje predsednika sodiš ča glede odnosov med vodji t. i. narodne stranke in okrajnim glavarjem odgovoril: »Glede gospodov Svetca in Vošnjaka morem izjaviti, da so ti gospodje vedno sovražni bili okrajnemu glavarju. Poslanec dr. Vošnjak je v prejšnjem deželnem zboru izjavil, da ne če z vit. Vesteneckom sedeti v jednem odboru in, ko je Vesteneck kot poro čevalec za čel govoriti, zapustil je dr. Vošnjak dvorano. Gospod Svetec, ki je prav za prav duša narodnej agitaciji, zoperstavil se je vsacemu predlogu okrajnega glavarja v ob činskem odboru, v cestnem odboru in okrajnem šolskem svetu. 117 »Izpred porotnega sodiš ča na Dunaji / Vesteneck proti ‹Tribüni›«, Slovenski narod, 1882, št. 23. 118 Benno Taufferer je bil na nadomestnih volitvah februarja 1876 hkrati z Vesteneckom izvoljen za poslanca v kranjskem deželnem zboru. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 183 Tudi župan litijski Kobler vedel se je sovražno, pa imel je menj priložnosti pokazati svojo sovražnost.« V esteneck uživa najve čje spoštovanje, ljudje prihajajo k njemu po nasvete celo v nepoliti čnih zadevah, je zatrdil baron Taufferer. Litijski cestni odbor je bil razpuš čen zaradi slabih cest, in ne iz politi čnih razlogov. Dr. Kopp je predlagal, naj preberejo odgovore na interpelacije v kranjskem deželnem zboru. Dr. Porzer je nasprotoval, kajti sodiš če tudi njegovemu predlogu ni ugodilo, ker ni bil postavljen tri dni pred obravnavo. Sodiš če na dr. Koppov predlog ni pristalo. Dokazna obravnava je bila s tem kon čana. 119 Predsednik sodišča je velel prebrati porotnikom osem vprašanj glede krivde obtoženca. Zastopnik tožnika dr. Kopp je nagovoril porotnike: »Gospodje porotniki! Avstrijski kazenski postopnik doizvoljuje zagovorniku široko polje in če se vrhu tega obstoječi zakoni, ki so na korist zagovorništva, v tako svobodoljubivo in nepristransko uporabljajo, kakor v tem (!!??) slu čaji, potem je razumljivo, da se je nabralo mnogo tvarine; mislim tudi, da se od pri č, ki ste iz spisov toliko čuli, da morete premagati veliko tvarine. Če pa posledek dva dni trajajo če obravnave pogledam, ozna čil bi celo obravnavo z jedno besedo; in ta beseda je: tra č. Ali stvar je preresna in snimlje se ta slu čaj prejarko od onih temnih oblakov, ki so pokazale se na obzorji avstrijske države; ne morem torej na nijeden na čin lehkoverno iti mimo njega!« Izpovedi pri č nimajo nobene teže, je poudaril dr. Kopp. Za Ha čina je dokaza- no, da je krivo pri čal. Razpotnik je bil po navedbah drugih pri č tako pijan, da mu je helebarda padla iz rok. Ko čijaža, ki je okrajnega glavarja vozil domov, so opisali kot pijanca. V Tribüne je bil dogodek predstavljen v mo čno pretirani obliki. Nekatere pri če dogodku niso pripisale nobene pomembnosti. Josipina Lavren či č se je takoj vrnila v kr čmo. Okrajni sodnik se je sicer zbudil in malce prestrašil, ko pa je spoznal, da gre za šalo, je spet zaspal. Oškodovani Del Cott je dogodek imel za nedolžno šalo. »In ta dogodek naj ima kako važnost? Okrajno sodiš če v Litiji je s hvalevredno naglostjo dogodek preiskalo. Iz uzrokov, katerih govornik ne če preiskovati, bilo je za ta dogodek okrajno sodiš če v Ljubljani dolo čeno; to pa na celej afêri ni česa kaznjivega nij moglo najti, zato je preiskavo koj zistiralo. /…/ Vesteneck bil je prestavljen v Gradec. Ima se to prestavljanje smatrati za povišanje ali ne, tega dr. Kopp ne ve. Nekateri pravijo, da je Vesteneck avanziral, kajti uradnik, ki je res kaj tacega u činil, kar se pripisuje Vestenecku, ne mogel bi biti prestavljen, temve č odstavljen. Dr. Kopp opozarja, da je to, da je ustavoverni uradnik od ministerstva, s katerega mislimi nij v soglasji, nij bil odstavljen, temve č na ve čji kraj prestavljen in sicer v Gradec, a ne v gnezdo mej Bosno in Hercegovino, silno lepo o čiščenje, kar se popolnejše niti izmisliti ne da. Drugi menijo, da to prestavljenje nij bil avancement. Tudi to je prav! Kaže namre č, da ima pričakovati ustavoveren uradnik – prestavljenje iz domovine, iz okraja, kjer je bil izvoljen.« 120 119 »Izpred porotnega sodiš ča na Dunaji / Vesteneck proti ‹Tribüni›«, Slovenski narod, 1882, št. 24. 120 »Izpred porotnega sodiš ča na Dunaji / Vesteneck proti ‹Tribüni›«, Slovenski narod, 1882, št. 25. D. GLOBO ČNIK: Julij Fränzl vitez Vesteneck 184 Ovadbo župana Koblarja je po mnenju dr. Koppa narekovala politi čna pri- stranskost. Župan je bil o seznanjen s škandalom samo po pripovedovanju drugih. Biri č, ki je že štirideset let v državni službi, je ovrgel trditev, da se je v prostorih davkarije popivalo. Vesteneck v govoru v kranjskem deželnem zboru leta 1880 ni omenil Taaf- fejevega ministrstva. V odgovoru na napade na liberalizem na splošno je V esteneck odgovoril: »Kar je liberalizem storil, bode delovalo dalje, tega črni oblaki, ki se prikazujejo na obzorji, ne bodo uni čili.« Vesteneck po mnenju dr. Koppa ni mislil na Taaffejevo ministrstvo, ampak na oblake reakcije, ki so se pokazali v zadnjem času na severu. »Ponosen sem na to, da zastopam moža, ki je prejel častna spri čevala od tako mnozih visoko spoštovanih mož, kateremu dal je celo pristaš zdanje vlade, gosp. deželni predsednik Winkler hvale vredno spri čevalo. Vse okolnosti dokazujejo, da tu ti če se ne česa, kar je naslednje ‹tra č›, a ‹tra č› velikega pomena, iz katerega skovalo se je najhujšo zatožbo proti mojemu klijentu in če boste Vam predložena vprašanja potrdili, dali boste mojemu klijentu zadostenje, ki ga ima pri čakovati kot časten mož!« 121 List Ustavoverne stranke na Kranjskem Laibacher Wochenblatt je v svojem poročilu o sodni obravnavi podrobno navedel dr. Koppov govor. Slovenski narod je enako pozornost namenil govoru Hamanovega zagovornika dr. Porzerja: »Za Avstrijca, ki nij Avstrijec le po imenu, temve č s celim srcem, s celo dušo, turobna je podoba, ki nam jo je pokazala dvodnevna obravnava. Visoko postavljen cesarski uradnik predstavlja se nam v položaji in kot junak v afêri, katere junaci so obi čno le ljudje, pripadajo či za mnogo nižjemu stanu družbe člove čanske. Da, ako obravnava ni česa ne bila spravila na dan, kot je dokazano, zadostovalo bi uže to, da si stvori vsak, ki ne vé, da ide za vse redek iznimek avstrijskega uradništva, celo čuden pojem o njem.« Če bi bilo govora samo o pono čnem škandalu, bi ga lahko ozna čili kot surovost in brutaliteto. Toda ta zasebna stvar je zanimiva samo zato, ker je junak te afere v visoki cesarski službi. Razprava se je razdelila na dva dela: prvi del se ti če pono čnega dogodka na cesti, drugi del, ki puš ča mnogo bolj žalosten vtis, pa je segel na politi čno polje in je prikazal okrajnega glavarja v njegovem uradnem delokrogu. »Mi znamo sicer vsi, da Avstrija je država narodnih bojev; da bi se ti kedaj popolnoma odstranili, mislim, da nikdar ne bode možno. Mejsebojno tekmovanje narodnostij sicer nijma v sebi ni česa, kar bi bilo pomilovanja vredno, naopak, po mejsobojnem netecanji ustvarja se le dobro. Nesre ča pa so oni življi, ki pouzro čajo po boji mej narodnostmi mejsebojno zagrizenost, zavirajo ljudsko napredovanje, to so poglavitno oni, ki bili bi prav za prav po državnem redu in po postavi poklicani, da stolujejo neobvzeto in nepristransko nad strankami, da delé jednaka prava ne gledé na družbinsko stališ če, kakor to piše naš ustav in ki so uradno svoje stališ če v to zlorabili, da dajali so jednej stranki prvenstvo nad drugo. Kako globok pomen ima tako vedenje za blagrovanje in za sre čo narodovo, vedeli bodete pa č sami. 121 »Izpred porotnega sodiš ča na Dunaji / Vesteneck proti ‹Tribüni›«, Slovenski narod, 1882, št. 26. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 185 Nepristranost in pravi čnost morata biti prvo na čelo ne samo v pravosodji, temve č tudi v politi čnej upravi in v trenutku, ko ljudstvo uvideva, da se ne deli jednake pravice vsem, izgublja svoje zaupanje do oblastij, veljava istih gine, a kakov pomen ima to dandanes, ko se napada na avtoriteto oblastij, od toliko in neupravičenej stranij prepuš čam vašemu razsodku, vi nahajate se mej ljudstvom.« Razpravljanje dr. Koppa nima resni čnih temeljev, je poudaril dr. Porzer. Po- sledice dejanj so v nasprotju z njegovimi zaklju čki. Okrajni glavar je bil z desetimi osebami v kr čmi. V tej mešani družbi so bili ljudje, ki uganjajo šale, kakršne niso v navadi v izobraženi družbi. Njihov stan je bil razli čen. Ni dostojno, da okrajni glavar poseda in popiva z žandarmerijskim stražmojstrom in davkarskimi uradniki, saj nasproti njim ne more varovati svoje avtoritete. »Nazor zatožnikov je na vsak način zelo prostodušen, da okrajni glavar razkošno šalo ne bi bil mogel zapre čiti, ako bi izrekel bil svoj ‚veto‘. To bila bi njegova dolžnost. Ker je mol čal, je to na- mero tako reko č odobril.« Dr. Porzer je opozoril na pri čevanje Ha čina, ki je izjavil: »Ako bi bil pri prvem preslušanji zaprisežen, bil bi govoril resnico.« Prisega ima namre č na manj izobražene ljudi velik vpliv. Ko ga je vladni svetnik grof Chorinsky zaslišal, ga je še istega dne obiskal Vesteneckov služabnik in mu obljubil službo, češ, ko bo zopet zaslišan, naj »resnico izpove«. No čni čuvaj Razpotnik je povsem verodostojna pri ča. Dr. Porzer je prešel na Vesteneckove pri če glede usodnega ve čera, na Werhana, »polnega pijanega truleža pruske pesni ‹Wacht am Rhein›«, in na protislovja v Babnikovem pri čanju. Haman je brzojavko z dne 10. februarja sprejel v dobri veri, »da je vse res bilo, kar je v njem stalo ter je urednik imel uradne spise pred seboj«. Pri tretjem članku je Haman prostovoljno pristavil, da V esteneckovi prijatelji trdijo, da ga ni bilo med njimi, ko so pobijali okna, objavil pa je tudi opazko iz Politische Correspondenz, kar gotovo ne bi storil, če bi imel namen razžaliti tožnika. 122 Dr. Porzer je opozoril, da zadeva ni politi čna pravda, saj ne gre za politi čna vprašanja in politi čne nazore. »Stavite si pred o či, da tudi politi čen pristaš lehko u čini kaznjivo dejanje.« Tožnik ni zastopnik nemške stranke. »Nemški narod priboril si je velika kulturna polja, in to bode, ako dade Bog, zgodilo se tudi v bodo če; a to vedno le na poti naobraženosti, prosvete, a nikdar na poti ne člove čnosti, surovosti, teptanja pravic druzih. V postopanji tožnika pa je kovarstvo, maš čevalnost, nagib k surovej agitaciji – svojine, ki so nemškemu zna čaju popolnoma tuje. Prosim vas, kon čuje zagovornik, oprostite se od politi čnega stališ ča, in sodite jedino le po na čelu: justitia regnorum fundamentum! Ako boste to storili, more ne samo toženec mirno pri čakovati vaše sodbe, temve č vaš izrek bode lehko velicega pomena za vso bodo čnost porotnih sodiš č v Avstriji! (Od mnozih strani sliši se odobravanje.)« 123 122 »Izpred porotnega sodiš ča na Dunaji / Vesteneck proti ‹Tribüni›«, Slovenski narod, 1882, št. 28. 123 »Izpred porotnega sodiš ča na Dunaji / Vesteneck proti ‹Tribüni›«, Slovenski narod, 1882, št. 30. – Justitia regnorum fundamentum: lat. Pravi čnost je temelj državam; moto cesarja Franca I. Avstrijskega. D. GLOBO ČNIK: Julij Fränzl vitez Vesteneck 186 J. V . Haman je poudaril, da je razprava razkrila vse dogodke, ki so ga prepri čali, da se je bil Vesteneck sposoben udeležiti takšne »ekstravagance«. Njegova vest se nenehno upogiba pod bremenom strankarske strasti in narodnega sovraštva. Ni mogo če pri čakovati, da bo Vesteneck opustil tovrstno delovanje zaradi ozirov na čut dolžnosti, zunanje dostojanstvo in mnenje litijskega prebivalstva. »Gospod pl. Vesteneck bil je tu v položaji one visoke ruske dame, katerej se je to o čitalo, da se koplje v pri čujo čnosti moške družin čadi in katera je na to o čitanje dejala: ‹To vendar nijso možje, to so sužnji.› Gospod pl. V esteneck menil je, da se pred Litij čani nijma sramovati, saj so bili to samo Slovenci.« 124 Sodiš če je sprejelo svojo odlo čitev ob enajsti uri pono či. Bivši urednik Tribüne J. V . Haman je zakrivil prestopek razžalitve časti po paragrafi h 487 in 491 kazenskega zakonika. Enajst porotnikov je glasovalo za, eden je bil proti. Sodiš če se je odlo čilo za najvišjo možno kazen. Hamanu je bila odmerjena zaporna kazen v trajanju šest mesecev in izguba 100 goldinarjev od kavcije, poravnati je moral tudi sodne stroške. 125 Dunajski časnik Wiener Allgemeine Zeitung, ki je bil po politi čni usmeritvi nasproten Tribüne, je zapisal, da ga je Hamanova kazen prestrašila. Dr. Koppu je dunajsko društvo nemških liberalcev Freisinn (nem. liberalizem, svobodoumje) izreklo nezaupnico. Eden od govornikov je poudarjal, da dr. Kopp zanemarja svoje poslanske dolžnosti, ima pa dovolj časa, da v deželnem sodiš ču za kazenske zadeve s »sijajnimi govori« slepi porotnike. 126 Dr. Porzer je prijavil ni čevost pri kasacijskem sodiš ču. Obravnava o ni čevosti proti razsodbi dunajskega porotnega sodiš ča je potekala 9. junija 1882 pred najvišjim in kasacijskim sodiš čem. Obravnavo je vodil predsednik najvišjega sodiš ča vitez Schmerling. Vesteneck in Haman nista bila prisotna, poslušalcev je bilo samo okrog deset. Dr. Porzer je ni čevost utemeljil s tremi razlogi: zaman je protestiral proti branju zapisnikov, ki jih je sestavil grof Chorinsky med preiskavo po nalogu kranjskega deželnega predsedništva, pri čanja Štefana Lapajneta sodiš če ni dovolilo, predsednik porotnega sodiš ča vitez Tannenhain je krivo pou čil porotnike, saj ni niti z besedo omenil, ali je bil Hamanov namen razžaliti Vestenecka (Haman je v Tribüne namre č navedel tudi notico iz Politische Correspondenz, da se Vesteneck ni udeležil razbijanja oken). Glavni Porzerjev argument je bil, da predsednik in nadsodiš če obravnave nista vodila v skladu z zakonom in pravi čnostjo. Kasacijsko sodiš če je zavrnilo pritožbo o ni čnosti in pritrdilo sodbi porotnega sodiš ča. 127 Urednik Tribüne Hamann je moral odsedeti šest tednov zaporne kazni, nato ga je cesar pomilostil. 128 124 »Izpred porotnega sodiš ča na Dunaji / Vesteneck proti ‹Tribüni›«, Slovenski narod, 1882, št. 32. 125 »Izpred porotnega sodiš ča na Dunaji / Vesteneck proti ‹Tribüni›«, Slovenski narod, 1882, št. 32. 126 »Z Dunaja 24. januvarja (Izvirni dopis)«, Slovenski narod, 1882, št. 22. 127 »Z Dunaja 10. junija (Izvirni dopis) Pravda ‹Tribüne›-Vesteneck pred najvišjim in kasacijskim sodiš čem«, Slovenski narod, 1882, št. 133. 128 »Gnadeact«, Laibacher Wochenblatt, 1882, št. 113. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 187 V esteneck je, kot piše tudi Fran Šuklje, želel postati kranjski deželni glavar. 129 Vendar je bil aprila 1881 premeš čen v Gradec. Postal je okrajni glavar za graško okolico. Od tam je bil jeseni 1881 prestavljen k okrajnemu glavarstvu v Lon č (Deutschlandsberg). 130 Kot razlog za novo premestitev Politische Correspondenz navaja posluh vlade za nadaljnje Vesteneckovo delovanje na Kranjskem: »… da je pomota, ako kdo misli, da vlada zabranjuje uradnikom sodelovanje v deželnih zborih, in da prav zato, da bi mogel pl. Vesteneck dohajati v deželni zbor kranjski, ga je iz Gradca, kjer ima okrajni glavar mnogo in važnega posla, prestavila v Lon č, kjer nikakor ni obložen s toliko opravili, da ne bi mogel udeleževati se deželnega zbora v Ljubljani.« Novice so navedle, da je Vesteneck v Grazer Tagespost grozil ministrskemu predsedniku, grofu Eduardu Taaffeju, da bo spravil svojo »afero« v obliki interpelacije v državni zbor. 131 6. decembra 1881 je poslanec Heilsberg vložil v državnem zboru interpelacijo zaradi Vesteneckove premestitve. 132 Vesteneck je tudi iz Štajerske prihajal v kranjski deželni zbor. Oktobra 1881 so ga slovenski poslanci pri čakali s protestnim odhodom s seje. Vestenck je bil na VIII. seji 15. oktobra 1881 poro čevalec fi nan čnega odseka glede nameravanih utrditvenih in uravnalnih delih ob Savi v Gorenji Savi, Lazah in Ježici. Ko je stopil na mesto, predvideno za poro čevalca, so slovenski poslanci vstali. Vitez V esteneck naj bi nekaj časa mol čal, potem pa s tihim glasom za čel poro čati. »Pravi, da ima danes v tem zborovanji prvikrat priliko govoriti in da mu je dolžnost opravi čevati se zaradi natolcevanja (?!), da je slovenski jezik grdil. Ko pri čne razkladati, da tudi slovenski jezik spoštuje, čujejo se izmej poslušalcev glasovi: ‹Da! als ‹hundesprache›, ‹sausprache› itd.›« V esteneck je predlog fi nan čnega odseka prebral tudi v slovenskem jeziku (deželni prispevek za vodne stavbe za obrambo savskih bregov pri Gorenji Savi 1400 goldinarjev, za uravnavo Save od Dola do Laz 2000 goldinarjev, za stavbe ob Savi pri Ježici 700 goldinarjev). Ko je kon čal poro čilo, so se slovenski poslanci vrnili v dvorano. 133 Slovenski narod je poudaril, da je V esteneck zaradi pravde »ein todter Mann« in da Slovencem ne bo ve č škodoval. 134 Ivan Prijatelj je v pregledu slovenske kulturnopoliti čne in slovstvene zgodovine v obdobju 1848–1895 ozna čil V estenec- ka za »kranjskega birokrati čnega in germanizatori čnega ‚zlega duha‘ prejšnjega režima«. 135 129 Šuklje, Iz mojih spominov 1, str. 129. 130 »G. dr. Julij Fränzl vit. Vesteneck«, Soča, 1881, št. 41. 131 »Poberki iz časnikov«, Novice, 1881, št. 42. 132 »Z Dunaja«, Novice, 1881, št. 49, in »Zur V ersetzung V esteneck‘s«, Laibacher Wochen- blatt, 1881, št. 67. 133 »Iz kranjskega deželnega zbora. VIII. seja 15. oktobra 1881«, Slovenski narod, 1881, št. 239. 134 »V Ljubljani 16. januvarja«, Slovenski narod, 1882, št. 12. 135 Prijatelj, Slovenska kulturnopoliti čna in slovstvena zgodovina 5, str. 65. D. GLOBO ČNIK: Julij Fränzl vitez Vesteneck 188 Vesteneckove poneverbe in drugi prekrški V esteneck je bil konec leta 1885 v V oitsbergu izvoljen za poslanca v štajerskem deželnem zboru. 136 Leta 1886 je prodal grad Mirna in zaprosil za glavarsko službo v Celju. »Mož je sedaj v Deutschlandsbergu med trdimi Nemci, kjer mu je izvestno dolg čas, ker nima ugodnega polja za politi čno agitacijo. V Celju bi bilo pa kakor nalaš č po njegovih mislih. Celje je vže tako ‹Obermusterstadt› zagrizenih nem čurjev. V esteneck tjekaj prestavljen bi prišel v svoj pravi element, kjer bi se zopet lahko v pristujene mu Slovane zaganjal.« 137 Oktobra 1887 so V estenecka odstavili z mesta okrajnega glavarja v Deutschlan- dsbergu. 138 Dunajski list Vorwärts navaja, da je »protektionskind« Vesteneck kot okrajni glavar v Deutschlandbergu poneveril premoženje dobrodelnega zavoda, ki je delil revežem juho, nekega mlinarja je ogoljufal za 1600 goldinarjev, a ni bil kaznovan. Namesto da bi ga odpustili iz državne službe, je bil upokojen. Dolgove je delal tudi pri lastnikih tiskarn in jim odtegoval delo, če mu niso bili poslušni. 139 V esteneck se je po izgubi glavarskega mesta v Deutschlandsbergu zaposlil kot tajnik pri trgovinski in obrtni zbornici v Salzburgu in nato kmalu postal ravnatelj zavarovalnega zavoda zoper delavske nezgode. 140 Kot ravnatelj Delavske zavarovalnice v Salzburgu je leta 1892 »pogoljufal« nekaj sto goldinarjev. 141 Prispevke, ki so mu jih izro čale tovarne za svoje delavce, je porabil zase. Zastopnik tovarne za celulozo v Halleinu (Kellner-Partington-Payer- Compagny) mu je tako med pogrebom Angela Savli ča izro čil 1350 goldinarjev. Blagajnik Delavske zavarovalnice je ugotovil, da omenjena tovarna prispevka še ni pla čala. Poizvedbe so odkrile, da je bil znesek že izro čen Vestenecku, ki si je pridržal tudi manjše zneske, poslane po pošti. Odstavili so ga in naznanili deželnemu sodiš ču, ki ga je 16. februarja 1892 zve čer zaprlo. 142 Vesteneck je poneveril 2480 goldinarjev in 97 krajcarjev, ki so jih povrnili njegovi sorodniki. 143 Ti naj bi tudi dosegli, da so ga izpustili iz preiskovalnega zapora. Zaradi pridržanja v preiskovalnem zaporu se je sicer pritožil na nadsodiš če na Dunaju. 144 Vesteneckovi dolgovi so v tem času znašali 70.000 goldinarjev. 145 136 »Vitez V esteneck redivivus!«, Slovenski narod, 1885, št. 253, in »Osebne vesti«, Slo- venski narod, 1885, št. 257. 137 »Glasoviti V esteneck«, Slovenec, 1886, št. 57. 138 »Znani V estenek«, Edinost, 1887, št. 82. 139 »O dr. Juliju-Fränzl-u vitezu Vestenecku …«, Slovenski narod, 1892, št. 55. 140 »Dr. Fränzl- vitez Vesteneck«, Rodoljub, 1892, št. 5. 141 »Vitez V esteneck«, Nova So ča, 1892, št. 27, »V esteneck zaprt«, Slovenec, 1892, št. 41, in »O zaprtem Vestenecku«, Slovenec, 1892, št. 43. 142 »V esteneck zaprt«, Domoljub, 1892, št. 5. 143 »Afêra V esteneck«, Slovenec, 1892, št. 51. 144 »Dr. Fränzl vitez Vesteneck …«, Slovenski narod, 1892, št. 66. 145 »O dr. Juliju-Fränzl-u vitezu Vestenecku …«, Slovenski narod, 1892, št. 55. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 189 V esteneck je pobegnil in ga na obravnavo pred salzburškim porotnim sodiš čem 7. junija 1892 ni bilo. 146 C. kr. deželno sodiš če v Salzburgu je izdalo tiralico: »Dr. Julij vitez Fränzl-Vesteneck, c. kr. okrajni glavar v pokoji in bivši ravnatelj delavske zavarovalnice proti nezgodam v Solnogradu, 46 let star , rojen na Dunaju in pristojen v Solnograd, katoliške vere, velik, mo čan, podolgastega, bledega obraza, s temnorjavimi sivkastmi lasmi, prav takšno brado, mo čno plešast, slabih zob, veš č razen nemš čine tudi francoš čine, angleš čine, slovenš čine in italijanš čine, pravnoveljavno zatožen hudodelstva uradnega poneverjenja, utekel je proti svoji obljubi, zato ga je prijeti in sodiš ču izro čiti.« 147 Izselil se je v ZDA in se preživljal na razli čne na čine; Slovenec leta 1894 piše, da morda celo kot portir. V času svetovne razstave v Chicagu (1893) naj bi vodil z nekim Ravnikarjem iz Šmartina restavracijo. 148 Leta 1897 je za čel izdajati časopis v Habokenu, ki pa je kmalu prenehal izha- jati. 149 Leta 1899 je bil sodelavec slovenskega časopisa Glas naroda. 150 Leta 1900 se je zaposlil pri naselbinskem uradu v New Yorku kot tolma č slovenskega jezika (inšpektor). 151 »Tako zagrizenega Fränzelna slovenš čina živi,« je poudaril Slovenec. 152 Podobno je pisala tržaška Edinost: »Slovenš čina, ki jo je prej tako brezkrajno sovražil in preganjal ter jo skušal zatreti na lastnih tleh, mu sedaj služi kakor eksisten čno sredstvo v daljni Ameriki, mu daje ljubega kruhka. To je pa č prst osode.« 153 V kontekstu zgornjih podatkov je lahko razumljiv tudi podatek, da je bil Julij vitez Fränzl pl. Vesteneck, uradnik pri naselbinskem uradu v New Yorku, na za četku 20. stoletja član Slovenske matice. 154 Vestenecka so iz naselbinskega urada na Ellis Islandu dvakrat odslovili zaradi manjših prekrškov. 155 Jeseni 1904 so ga izseljenske oblasti v New Yorku suspendirale. Neko žensko naj bi oropal za en dolar, čeprav je za mese čno pla čilo prejemal sto dolarjev. 156 Dr. Josip Vošnjak je v svojih spominih zapisal, da so ga leta 1902 videli v Chicagu, kjer je kot natakar stregel gostom. 157 18. februarja 1905 so ga aretirali zaradi kraje zlatih zrn. V esteneck je bil tedaj zaposlen pri ban čni tvrdki Kullman & Co. s sedežem na Wall Streetu. Potem ko je 146 »Afera V esteneck«, Slovenski narod, 1892, št. 130. 147 »Tiralnica«, Rodoljub, 1892, št. 13. 148 »Drobnice iz Istre«, Slovenec, 1894, št. 64. 149 Rugále, Preinfalk, Blagoslovljeni in prekleti 1, str. 61. 150 »Dr. pl. V esteneck«, Slovenski narod, 1899, št. 106. 151 » Čudna so pota usode«, Slovenski narod, 1900, št. 66. 152 »Iz raznih krajev«, Slovenec, 1900, št. 70. 153 »Brezkrajno sovražena slovenš čina je časih vendar dobra«, Edinost, 1900, št. 67. 154 Letopis Slovenske matice za leto 1900, str. 58; Letopis Slovenske matice za leto 1901, str. 55; Letopis Slovenske matice za leto 1902, str. 53; Letopis Slovenske matice za leto 1903, str. 51. 155 »Bivši litijski okrajni glavar in Alaskino zlato«, Glas naroda, 1905, št. 31, in So ča, 1905, št. 15. 156 »Smola Julija pl. Vesteneka v Ameriki«, Slovenec, 1904, št. 239. 157 V ošnjak, Spomini, str. 316. D. GLOBO ČNIK: Julij Fränzl vitez Vesteneck 190 nepri čakovano obolel in ga štiri dni ni bilo v pisarno, so ugotovili, da je izginilo zlato, ki ga je kot vzorec poslala Alaska Mining Co. 158 Vrednost zlatih zrn je bila 45 dolarjev. 159 Sin Rudolf (rojen. 1874) je zaradi o četovih grehov leta 1905 spremenil priimek v Franckeneck. 160 Amerikanski Slovenec leta 1900 omenja, da je bil Vesteneckov sin, konzularni tajnik Rudolf vitez Vesteneck vzgojen v nemškem duhu, a se »ni sramoval nositi slovensko trobojnico na prsih in kateri je ne samo med tukajšnimi Slovenci, ampak med vsemi Avstrijci jako priljubljen«. 161 Julij vitez Fraenzl pl. Vesteneck je umrl 6. januarja 1931 v New Yorku. Imel je tri sestre in štiri brate. Starejši brat Moritz (1841–1884) je bil misijonar v Afriki (redovno ime brat Beda). 162 Mlajši brat Otto vitez Fränzl pl. V esteneck (1853–1930) je bil lastnik gradi ča Zapuže. Leta 1891 je postal okrajni glavar v Novem mestu, prej pa je bil kranjski vladni tajnik. Do Slovencev naj ne bi bil sovražno nastrojen. Leta 1900 je bil suspendiran in upokojen. Josip V ošnjak piše, da je Julij tudi svojega brata spravil v nesre čo, saj mu je ta podpisoval menice, kar naj bi bil tudi razlog, da se je naposled moral odpovedati mestu okrajnega glavarja v Novem mestu. 163 Viri in literatura Časopisni viri Amerikanski Slovenec: 1900, letnik 10, št. 43. Brencelj: 1881, letnik 13, št. 9. Domoljub: 1892, letnik 5, št. 5. Edinost: 1887, letnik 12, št. 82; 1900, letnik 25, št. 67. Glas naroda: 1905, letnik 13, št. 31. Laibacher Tagblatt: 1876, letnik 9, št. 81, 83. Laibacher Wochenblatt: 1881, letnik 2, št. 34, št. 37, 67; 1882, letnik 3, št. 77, 113. Laibacher Zeitung: 1906, letnik 88, št. 210. Letopis Slovenske matice: 1900, 1901, 1902, 1903. Marburger Zeitung: 1869, letnik 8, št. 102. Nova So ča: 1892, letnik 4, št. 27. Novice: 1874, letnik 32, št. 19, 40; 1875, letnik 33, št. 45; 1879, letnik 37, št. 27; 1881, letnik 39, št. 8, 11, 42, 49. Rodoljub: 1892, letnik 2, št. 5, 13. Slovenec: 1874, letnik 2, št. 79, 81, 145; 1875, letnik 3, št. 23, 26, 35, 103, 135, 143, 144, 150; 1876, letnik 4, št. 44, 97, 98, 147; 1877, letnik 5, št. 63, 64; 1878, letnik 6, št. 102, 103, 158 »Bivši litijski okrajni glavar in Alaskino zlato«, Glas naroda, 1905, št. 31, in So ča, 1905, št. 15. 159 Rugále, Preinfalk, Blagoslovljeni in prekleti 1, str. 61. 160 »Die Österreicher auf der Ausstellung in Mailand«, Laibacher Zeitung, 1906, št. 210. 161 »New York 5. okt. / Pic-nic avstro-ogrske dobrodelne družbe v New York-u«, Ameri- kanski Slovenec, 1900, št. 43. 162 »P . V esteneck s polnim rodbinskim imenom Moriz Fränzl vitez V esteneck…«, Slovenski narod, 1884, št. 216. 163 V ošnjak, Spomini, str. 316. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 191 107, 110, 113: 1879, letnik 7, št. 68; 1880, letnik 8, št. 76, 94, 118, 124, 132, 142; 1881, letnik 9, št. 18, 19, 35, 69; 1882, letnik 10, št. 74; 1886, letnik 14, št. 57; 1892, letnik 20, št. 41, 43, 51; 1894, letnik 22, št. 64; 1900, letnik 28, št. 70; 1904, letnik 32, št. 239; 1927, letnik 55, št. 109. Slovenski narod: 1870, letnik 3, št. 125; 1874, letnik 7, št. 74, 141, 146, 153, 286; 1875, letnik 8, št. 105; 1876, letnik 9, št. 82, 87, 145, 162; 1877, letnik 10, št. 146; 1878, letnik 11, št. 241, 244, 245; 1879, letnik 12, št. 3, 16, 26, 31, 132; 1880. letnik 13, št. 1, 159, 163, 182, 187, 196, 201; 1881, letnik 14, št. 35, 38, 42, 55, 61, 65, 67, 74, 98, 134, 239; 1882, letnik 15, št. 12, 14, 16, 18– 26, 28, 30, 32, 133, 156; 1884, letnik 17, št. 216; 1885, letnik 18, št. 253, 257, 273 1892, letnik 25, št. 55, 66, 130; 1899, letnik 32, št. 106; 1900, letnik 33, št. 66. Slovenski pravnik: 1881, letnik 1, št. 6. So ča: 1875, letnik 5, št. 8; 1881, letnik 11, št. 13, 25, 41, 189; 1905, letnik 35, št. 15 Literatura Gardelin, Igor, Okrajno glavarstvo Litija v obdobju ustavovernih glavarjev v lu či časopisnih virov med letoma 1868 in 1881. Kronika / Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 2011, št. 3, str. 579–603. Kermavner, Dušan, Slovenska politika v letih 1879 do 1895 / Politi čnozgodovinske opombe k peti knjigi Ivana Prijatelja Slovenske kulturnopoliti čne in slovstvene zgodovine 1848–1895. Ljubljana: Slovenska matica 1966. Prijatelj, Ivan, Slovenska kulturnopoliti čna in slovstvena zgodovina 1848–1895, Peta knjiga. Ljubljana: DZS, 1966. Rugále, Mariano in Preinfalk, Miha, Blagoslovljeni in prekleti, I. del. Ljubljana: Viharnik, 2010. Sladt, K., Porzer, Josef. Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950, Zvezek 8. Dunaj 1983, str. 215. Ströher, Doris, Kopp, Josef. Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950, Zvezek 4. Dunaj 1969, str. 118–119. Šuklje, Fran, Iz mojih spominov, I. del. Ljubljana: Slovenska matica, 1988. V ošnjak, Josip, Spomini. Ljubljana: Slovenska matica, 1982. D. GLOBO ČNIK: Julij Fränzl vitez Vesteneck 192 SUMMARY Julius Fränzl Ritter von Vesteneck Damir Globo čnik Julius Ritter Fränzl Noble of Vesteneck, Doctor of Law and owner of the Mirna Castle in the region of Dolenjska, was born in Vienna in 1845. In the 1870s, he was one of the provincial offi ce-holders who were averse to Slovenes. He was married to the daughter of the Carniolan provincial governor Baron Siegmund Conrada Noble of Eybesfeld. The fi rst known instance of Vesteneck’s anti-Slovene activity occurred in June 1874 during the provision of state support in Dobrni č, in the Dolenjska region. In September 1874, the said event prompted twelve national representatives to issue an interpellation addressed to the provincial government at the session of the Carniolan provincial diet. Not having received a response, they interpellated Vesteneck in the state parliament in November 1874 in his capacity as a government commissioner in the Chamber of Commerce and Craft elections and over the incident involving the provision of state support. Namely, his biased operation as a commissioner in the elections to the Chamber of Commerce and Craft resulted in the victory of Germans and their sympathisers in January 1875. Induced by the illegal actions of the election committee, which was helmed by V esteneck, Slovene representatives issued an interpellation in the Carniolan provincial diet in May 1875. He was appointed district governor in Litija in August 1875. Slovenec and Slovenski narod provided numerous examples of V esteneck’s biased operation in the Litija district. In November 1875, he prohibited the district school councillors who did not understand German from using Slovene as the language of administration and wrote to the provincial government, stating that the district of Litija was affected by a putrid throat epidemic, in a bid to prevent the mission in V a če from taking place. Vesteneck’s interference with the Litija road committee and his attempts to become its head was reported by Dr. Josip V ošnjak at a parliamentary session in December 1876 and by Dr. Luka Svetec at a session of the Carniolan provincial committee held in September 1878. In September 1878, national representatives interpellated V esteneck in the provincial diet over his intimidation during the elections in the Trebnje district and removal of the postman Čož. V esteneck was elected a representative in the Carniolan provincial diet in the by-elections in the landowners’ curia in February 1876, i.e. in the very year when he was entitled to run (at the age of 30). He was a member of the diet up to February 1879 and, subsequently, from May 1880 to June 1883. Vesteneck was ambitious and aspired to become also the Carniolan provincial governor. He held his fi rst speech at a session held in April 1876. He opposed to the appointment of a headmaster and teacher at the school of arboriculture and viticulture in Slap. At a provincial diet session, which was held in October 1878, V esteneck reported about the planned amendment of the Act on Elementary School on behalf of the school section, which aimed to deprive the Carniolan school councils of their right to propose applicants and transfer it to the provincial school council. Luka Svetec and several other representatives opposed the proposal of the school section, which was believed to interfere with the province’s autonomy, but to no avail. In the provincial diet in July 1880, he likened Taaffe’s ministry to a black cloud and attacked the Litija municipal committee for to the poor state of the local police and fi lth in Litija, but also the Slovene national representatives Detela, Pfeifer, and Svetec. Svetec was a notary in Litija and the leader of the local Versteneck “opposition”. Upon his return to Litija, Vesteneck’s was received with a torchlight procession and standing ovations in honour of his brave stance. In the night from the 6th to the 7th February 1881, V esteneck was involved in a disturbance in Litija. A drunken group of Germans and German sympathisers broke the windows on the place of residence of the imperial and royal district commissioner Gustav Delkot. The district governor Vesteneck was one of the revellers; he published his view of the incident, of a carnival piece of mischief, in which he claimed not to have been involved. He asked for a disciplinary inquest. He Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 193 was given a vote of confi dence by seven municipalities in the Litija district. He fi led a lawsuit against the editor-in-chief of the Viennese periodical Tribüne for having published report on the local nocturnal events written by the mayor of Litija. In April 1881, Vesteneck was transferred to Styria (district governor for the surroundings of Graz, from the autumn 1881 in Deutschlandsberg). On 24 April 1881, his friends marked Vesteneck’s departure with a ceremony. On 27 April 1881, he took leave of his friends in Lju- bljana and, accompanied by four professors, picked a quarrel with two Slovenes in Kazina. Štefan Lapajne, a trainee solicitor, sued Vesteneck for defamation. In the trial, which was held in June 1881, Vesteneck was represented by Dr. Robert Noble of Schrey-Redlwert, a solicitor from Ljubljana and a member of the provincial diet. He was sentenced to 40 fl orins or eight days’ imprisonment on account of defamation, and he also had to pay litigation costs. Vesteneck attended the sessions of the Carniolian provincial diet from Styria as well. In October 1881, Slovene members of the diet welcomed him by leaving the session in protest. In December 1881, representative Heilsberg fi led an interpellation in the state parliament over Vesteneck’s transfer. Josip V. Haman, the publisher and former editor-in-chief of the autonomist periodical Tribüne, was tried in the Viennese Court of Assizes in January 1882. The plaintiff, the former district governor of Litija, was defended by Dr. Josef Kopp (1827–1907), a member of the state parliament, while Haman was defended by Dr. Josef Porzer (1847–1914), a young solicitor and a member of the state court. Correspondents of Slovenski narod and Laibacher Wochenblatt provided detailed accounts of the trial, which was also reported by the Austrian press. Three Slovene politicians, namely Dr. Josip Poklukar, Dr. Luka Svetec, and Dr. Josip Vošnjak, took the stand in favour of Haman. Dr. Robert Noble of Schrey-Redlwert, the former Carniolan provincial governor, the court counsellor Friedrich Ritter von Kaltenegger, and Baron Bebbo Taufferer from Višnja Gora, gave testimonies in favour of Vesteneck. Eleven jurors voted that J. V . Haman, the former editor of Tribüne, was guilty of defama- tion according to Articles 487 and 491 of the Criminal Code, and one juror voted that he was innocent. The court opted for a maximum penalty (six months’ imprisonment, the loss of bail in the amount of 100 fl orins, payment of litigation costs). The Court of Cassation upheld the verdict of the Court of Assizes in June 1882. The editor of Tribüne had to spend six weeks in prison, whereupon he was pardoned by the emperor. Vesteneck was elected to the Styrian provincial diet in Voitsberg in late 1885. In 1886, he sold the Mirna castle. In October 1887, he was removed from the post of district governor in Deutschlandsberg on account of embezzlements. He lost his position as head of the insurance institution for work-place accidents in Salzburg in 1892 due to embezzlements as well. The embezzled amount was repaid by his relatives. Vesteneck escaped and failed to appear for this trial before the Salzburg Court of Assizes in June 1892. He emigrated to the USA, where he made a living in different ways. In 1899, he collabo- rated with the Slovene-language periodical Glas naroda. In 1900, he worked at the New York immigration offi ce as an interpreter of Slovene. He was made to leave twice for having committed misdemeanours. In February 1905, Vesteneck, who was at the time working for the Wall Street brokerage fi rm Kullman & Co., was arrested for having stolen gold grains. By reason of his father’s wrongdoing Vesteneck’s son Rudolf (born in 1874), an Austrian consular secretary, changed his last name to Franckeneck in 1905. Julius Ritter Fränzl Noble of Vesteneck died in New York in 1931. Vesteneck had three sisters and four brothers. His older brother Moritz (1841–1884) was a missionary in Africa (his religious name was Brother Beda). His younger brother Otto Ritter Noble of V esteneck (1853–1930) owned the Zapuže manor house. In 1891, he became the district governor in Novo mesto, prior to that he had been a secretary of the Carniolan government. He had to give up his position as district governor of Novo mesto for having signed bills of exchange for Julius Ritter Fränzl Noble of Vesteneck.