Uredništvo • apravai LJubljana, Kopitarjeva 6. Telelon 4001 - 4004
Mesečna naročnina 18 lir, za Ino. zemstvo 31-50 lli.
Cek. rai.' Ljubljana 10.450 n naročnino ln 10.349 za Inserate
SEPTEMBER-1943
26
NEDELJA
Deutscher Angriff am flzowmeere
Erfolglose Angriffe der Bolschewisten am Kuban, am mittleren Dnjeper und siidlich des Ladogasees - Lebhafte Kampftatig-keit an der siiditalienischen Front
'Ans dem Fuhrer-Hauptquartier, 27. Sept. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Ara Kubanhriickenkopf setzten die die Bolschcwisten ihre starken Angriffe den ganzen Tag iiber oline Erfolge fort.
An der Nordkiiste des Asowmeere« fiihr-te ein eigener Angriff zum Erfolg. Gefangenc und Beiite wurdeit eingebracht.
Am mittleren Dnjeper griff der Feind an zahlreichen Steilcn die Briickenkiipfe ostlich des Flusses vergeblich an. Eine grossere Anznhi ▼on Panzern warde dnbei verniehtet.
Nordlich čer k asi zerschlugcn dentsche Piinzerkrafte kleinere feindliche Gruppen.
Im mittleren F r o n f a b s c h n i 11 fan-dcn westlich des Bahiiknottcnpunktes UneČa and siidlich Smolensk hcfligc Abwehrkampfe gtatt, die noch andnuern.
Die Strnite R o s 1 a ▼ 1 j nnd Smolensk wnrden nach vollstiindiger Zerstornng und Ver-nichtung aller kriegswichtigen Anlagen, voin Gegner viillig nngeliindert geriiuint.
Siidlich des Ladogasees erreichte ein
Angriff dentscher Jagerdlvlslonen das befohlene Angriffsziel. Mit Panzern unterstiitzte Gegcn-angriffe »ler Sowjets scheiterten.
Im holien Norden schlugen dciiischc Truppen i m K a n d a I a k s c h n - n b s c h n i 11 und nn der Murmanfront mehrcre Voislos.se des Gegners unter Verlusten f ti r ilin ab.
An der siiditalienischen Front herrschte auch gestern lebliaTte Kampftiitigkcit. Der Angriff britischer Truppen im Abschnitt Salerno vvurdc nach harten Kiirnpfen abgewiesen.
Stnrzknmpfflugzeiige versenkten im Mi t tel -meerraum einen grossen feindlichen Transporter uud trafen zvvci Frachtscltilfe vernich-tend.
In der vergangenen Nacht warfen einzelnc feindliche Storflugzcuge Mirkungslos einzelne Bomben anf nordwestdeutsches Gebiet. Deutsche Luftverteidigungskrafte bracliten zehn feindliche Flugzeuge iiber den besetzten West-gebieten und ein grossos britisches AufUii-riingsflugzcug iiber dem Rcichsgebiet zum Absturz.
Nemški napad ob Azovskem morju
Brezuspešni bofjševiški napadi ob Kubanju, ob srednjem Dnjepru in južno od ladoškega jezera - Živahno bojno delovanje na bojišču v južni Italiji
RIUSCITI COMBATTIMENTI DIFENSIVI AL FRONTE ORIENTALE
Attacchi del nemico sul Nipro ccntrale, sul ironte del Murman e nel settore di Kandalaksch respinti con gravi perdite per i sovietici
Dal Qnartlere generale del Fiihrer, !5 Kettembre. II Comando Supremo tedcaco eomuntca:
Sulla trata dl ponte del Cuhan I holscc-Vlchl eonttnuavano tutt0 II glorno 1 loro •eeanltl attacchi senza successo.
Sulla costa aettentrlonale del Mare dl 'Azov un nostro attacco fini con successo. Furono eatturatl prlglonlerl e fatto hottlno. Sul Nlpro centrale II nemico attaccft Inu-tllmente In parecchl puntl testo dl ponte ad est del fiume. Parecchl carri armati .venivano distrutti.
A nord dl Cerkasl le forze eorrazzate tedesehe lnfrangevano plccoll gruppi nemici.
Nel aettore centrale del fronte ad ovest del nodo fcrrnvlarlo dl Uneola e a sud dl Smolensk ebhero luog0 accanltl coinhattl-mcntl dlfenslvl, tnttora ln corso.
Le citti dl RoslavlJ c dl Smolensk anno state sgomherate dopo II completo annlen-tamentn e In dlstriizlnne dl tutti gtt Im-plantl helllct lmportnnt4 senza alcun osta-colo da parte del nemico.
A and del Ladega l'attacco delle dtvl-sloni del cacclatorl tedesehi ragglungeva la meta preftssa. I eontrattacchl del sovietici, appogglatl da forze eorrazzate, tal-llvano.
AlPeatremo settentrlonale, nel settore dl Knndalasrha e sul fronte del Murman, le truppe tedesehe resplngeTan0 parecchl attacchi con perdite per II nemico.
Anehe lerl vivaci operazlonl helllche sni fronte delTItalla meridionale. Dopo accanltl comhattlmentl 1'attacco delle truppe hrltannlche ndel settore dl Salerno venlva resplnto.
Aeret In ptechlata affondavano nel Mediterraneo nn grande vaporc dl trasporto nemico e annlentavano due nav| mercl.
La notto seorsa slngotl apparecchi dl dlsturho nemici gettavano senza rlsuttato bombe sul terrltorln nord ovest del Releli. La dlfcsa eontroaerea tedesca abbatteva dlecl aerej nemici sul terrttorl occupntl d'oeclden1e e nn grande aeroplano espln-ratore brltannlco sul terrltorlo del Reich.
Predaja italijanskih vojnih ladij
Sredozemsko bojišče. september. DNB Vojni poročevalec H. G. Hesroth piše: V večernih urah 7. septembra je zapustila italijanska torpedovka pristanišče. Dobila je povelje, da mora spremljati 2 parnika skozi Egejsko morje. — Majhna spremljava je kmalu priplula na odprto morje. Na bojni ladji je bilo kmalu vse tiho. Na krovu so se na obeh straneh ppsedli nemški vojaki. Tudi bradati obrazi dopustnikov in bolnikov so bili med njimi. Italijanski vojaki so sedeli nepremično pri topovih. Komandant se je mirno sprehajal po mostišču. Z a njim sla bila dva mlada častnika in gledala proti oddaljujočim se otokom. To je bila zadnja vožnja italijanske topedovke pod njeno 7.eleno-belo-rdečo zastavo. Nebo je bilo brezoblačno in nad bližajočim se pristaniščem se je blestelo jasno sonce. V jutranjih urah se je bliskovito razširilo poročilo o izdajalskem povelju maršala Badoglia. Okrog pristanišča, kjer je bilo nekaj italijanskih rušileev, torpedovk in hitrih čolnov, so se zbirali Grki. Polni pričakovanja so gledali na ladjo, na kateri ni bilo tudi najmanjšega nemira. Radovedno so opazovali obraze italijanskih pomorščakov, ki so prihajali na te ladje ali pa odhajali z njih. Pred nemškim pomorskim poveljstvom so čakale skupine mornarjev, častniki pa so se počasi sprehajali in pogovarjali. Tu in tam je prispel kak sel in zginil za temi ali onimi vrati. Straže so se razpršile in v senci na stopnicah so sedele majhne skupine z ročnimi bombami, puškami in čeladami.
Tako so polagoma minevale dopoldanske ure. Rečeno ,je bilo, da bo predaja ladij opoldne. Sonce se je bleščalo v mirnih valovih. Duh po sodih goriva in soli se je mešal z duhom petroleja. Na krovih italijanskih bojnih ladij so se
pojavljali mornarji v belih jopičih in modrih hlačah s čepicami, poveznjenimi na čelo. Zastave so mirno plapolale v dopoldanskem vetru. Naenkrat je kakor val šlo skozi mornarje in častnike. Mornarji so dvignili kovčke in svoje stvari na ramena. Ura je bila ena. Tedaj se je približal nemški pomorski poveljnik v rjavi uniformi italijanski torpedovki. —-Italijanski mornarji so se zganili, se vsi dvignili, sneli čepice in se priklonili. — Bila je takšna tišina, da si lahko slišal brnenje motorjev. Poveljnik torpedovke je pozdravil, medtem ko je eden njegovih vojakov snel zastavo. Istočasno so bile spuščene tudi zastave drugih ladij. Nemški poveljnik je pozdravil italijanskega komandanta. Obotavljajo jo stopil na celino. Gledal je obličja nemških častnikov, ki so vsi obrnili svoje poglede vanj. V zagorelem obličju Italijana se ni nič zganilo. Le oči so mu žarele, ko je dvignil roko in pokazal na zapuščeno ladjo. Pozdravil je vse nemške častnike in se podat v prostore italijanskega poveljstva. Častniki so čakali, dokler ni za-puslil ladjo mornar, ki je snel italijansko zastavo, ki si jo je zavil okrog pasu ter hitel za svojim poveljnikom. Čez nekaj trenutkov je nato stopil poveljnik nemške mornarice na krov prazne ladje, za njim pa so polagoma šli častnild in nekaj mornarjev. Italijanski pomorščaki so molče sedeli na svojih kovčkih. Enemu je padla iz odprtega kovčka kopica slik, zobnih 'krtač in toaletnega pribora. Možje v bližini so se smejali. To je učinkovalo kakor oddih. Nemški vojaki, ki so bili pri njih, so se tudi smejali. Nekaj milega je šlo skozi dolgo pozabljen svet teh vojakov in prenehala je mučna napetost tega trenutka, ki je vojake obeh narodov proti njihovi volji razcepil.
— II —
Japonski uspehi na N. Gvineji
Tokio, 25. sept. DNU: .Tnponski cesarski stan poroča:: V sredo so se na Novi Gvineji izkrcali močni severnoameriški oddelki. Japonci so so jim takoj postavili v bran. V borbe jo poseglo japonsko letalstvo, ki jc doseglo naslednji uspeh: potopilo jc tri ameriške križarko, dva rušilca in eno veliko prevozno ladio, zažgalo ter težje poškodovalo pa štiri križarke in dve srednjeve-liki prevozni ladji. V bojih je bilo uničenih 22 sovražnih letal. Na japonski strani pogrešajo 1« letat, ki so sc ali spustila na sovražne cilje ali pa se niso .vrnila.
Sidney, 25. sept. DNB: V Sidneyu je bil objavljen prvi seznam izgub iz bojev na Novi Gvineji. Seznam vsebuje nad 5000 mrtvih Avstralcev.
Nova kriza med francoskimi desidenti
Stockholm, 25. sept. DNB List 'Slork-bolms Tidningen« poroča iz Alžira, da
je nastala nova kriza mod člani francoskega >osvobodilnega odbora«. Generala do Gaulle in Giraud sta se sprla zaradi tega, koga naj imenujeta na visoka uradniška mesta v Korziki. General Giraud je zahteval osvoboditev bivšega prefekta in bivšega poveljnika orožništva na Korziki, ki 'so ga partizani na Korziki aretirali in zaprli. De Gaulle pa odklanja vse tiste, ki so preje sodelovali z zasedbenimi oblastmi in zahteva, da mora biti vojaštvo na Korziki podrejeno civilnim oblastem in sicer takoimenova-nemu »osvobodilnemu odboru«. De Gaulle je zagrozil, da bo izstopil iz osvobodilnega odbora, če Giraud v tem primeru ne bo hotel upoštevati njegovih zahtev.
Iz Fiihrcrjevcga glavnega stana, !5. sept. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na kubanskem predmostju so bolJSe-vlkl ves dan brezuspešno nadaljevali svoje močne napade.
Na severni obali Azovskega morja Je lastni napad imel uspeh. Privedeni so bili ujetniki In plen.
Ob srednjem Dnjepru Je sovražnik zaman napadal na številnih krajih predmostja vzhodno od reke. l»rl tem Je bilo uničenih večje število tankov.
Severno od C črka si J a so razbili nemški oklepni oddelki manjše sovražne skupine.
Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so bili zahodno od železniškega križišča Uncč.i in južno od Sniolenska hudi obrambni boji. ki šc trajajo.
Mesti RoslavlJ in Smolensk sta bili po popolnem razdejanju In uničenju vseh za vojno važnih naprav Izpraznjeni popolnoma neovirano od nasprotnika.
Ju/no I.adoškega jezera Je napad nemških lovskih divizij dosegel zapovedani cilj napada. 7. oklepnimi silami podprti protinapadi Sovjctov so se Izjalovili,
Na visokem severu so nemške čete na odseku Kantalakše ln na murman-
skem bojišču odbile več nasprotnikovih sunkov z Izgubami zanj.
Na JužnoitaliJanskem bojišču Je bilo tudi včeraj živahno bojno delovanje. Napad angleških čet na odseku Salerno je bil po hudih bojih zavrnjen.
Strmoglava letala so potopila v Sredozemlju velik sovražni prevozni parnik ln uničujoče zadela dve tovorni ladji.
Preteklo noč so posamezna sovražna vzncmirjevalna letala brez učinka odvrgla posamezne bombe na severozahodno nemško ozemlje. Nemške protiletalske sile so sestrelile 10 sovražnih letal nad zasedenimi zahodnimi ozemlji in veliko angleško izvidni-ško letalo nad državnim ozemljem.
Svarilo izdajalcem in banditom
Berlin ,25. sept. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja v dopolnilo včerajšnjega vojnega poročila: Uničenje italijanske divizije »Aqui« na otoku Ketalouiji je svarilo vsem izdajalcem in banditom. Olok Kefalonija leži v skupini .Ionskih otokov in ko so Badoglievi Italijani izvedeli za premirje, so hoteli vztrajali na tem otoku in ga kot dragoceno mostišče izročiti sovražniku. To je bil zločinski namen teh izdajalccv. Ta-
koj ko se je poveljnik divizijo »AquU . začel protiviti, so se dvignile skupino nemških strnioglavcev in bombnikov in začele bombardirati upornike. Ko so so nemški grenardirji na zahodni strani otoka izkrcali, je prišlo do kratkih, a hudih bojev. Sovražno topništvo je lo še komaj streljalo, ker ga je nemško letalstvo žo preje pri večdnevnem bombardiranju onesposobilo. Otok Kefalonija z glavnim mestom Argostolijom vred jo trdno v nemških rokah.
2100 bombnikov sestreljenih nad Nemčijo
Berlin. 25. sept. DNB: Angleški le-latski minister je v spodnji zbornici podal pregled o izgubah angleških in ameriških bombnikov pri napadih na Nemčijo. Dejal je, da je angleško in ameriško letalstvo pri letošnjih napadih na Nemčijo izgubilo 2100 bombnikov. Čeprav je število sestreljenih letal dejansko mnogo večje, je moral angleški letalski minister vendar priznati, da so bile zavezniške letalske izgubo izredno visoke.
lli komunizem res ni takšen?
Švicarski zvezni svet jo z večino glasov sprejel sklep, da se poostre varnostni ukrepi proti komunistom. V Svlol se Je boljševiška organizacija zopet razpreilla in so v javnosti voduo močnejo javljajo.	,
Bistvena naloga sovražne propagande je danes prizadevanje, češ da boljševiška nevarnost za Nemčijo in Evropo še od daleč »ni tako strašna« kakor si jo predstavljamo. Prvič, da boljševiška nevarnost za severno, srednjo in zahodno Evropo sploh ne bo akutna, ker Angleži in Amerikanci boljševikom ne bodo »dovolili« prekoračiti sovjetskih meja iz leta t'HI, drugič pa znto ne, ker da bo boljševizem na evropskih tleh izgubil svoje strupeno zobe in se bo takorekoč jto-evropil.
Pravijo, dn komunizem ne bo odpravil evropske kulture in civilizacije. marveč se je poslužil. V Evropi da išče to, kar mu v vzhodnih stepah in med primitivnimi ljudstvi manjka. On potrebuje inteligenco, marlljivost in visoko izobraženost evropskega, zlasti nemškega delavstva. 7, a izboljšanje ruskega kmetijstva mu jc nn primer potrebna strokovna usposobljenost nemških kmetov. Nadalje potrebuje geniljalnost nemških duševnih delavcev te vse zaklade kulture in napredka. ki so nakopičeni po nemških univerzah, državnih in privatnih znanstvenih uistanovn.il, knjižnicah, zbirkah in muzejih. Boljševizem ima barbarske poteze, kor j(. zrasel med barbarskimi narodi, v Evropi pa da l>o zrasel v novo enoto /, evropsko kulturo, kakor so rimski osvojevalci podedo-vali grško kulturo.
Človek ne ve, kaj bi bolj občudoval: ali nesramno predrznost, s katero more pameten človek kaj takega trditi, uli naivnost, s katero nas takšni ljudje preračunano smatrajo za zgodovinsko nepismene in za politične ignorante. Ilos je sicer, da je med nami le malo taikili, ki so brali Leninova pismo nli Stalinove govore, namenjene notranji komunistični uporabi in opremljene s točnimi navodili za postopanje z »neproletarskimi« sloji. Pa pustimo teorijo. Boljševiška praksa, ki so jo še skoraj v vseh državah doživeli, nam lahko ustvari jasno in nedvomno sliko o tem, kaj čaka evropske nurode, ako bi komunizem res zmagal.
Katinski primer
Katinski primer jc še vedno poučen. Deset tiisoč poljskih častnikov, poklanih v katinskem gozdu, ne moremo prištevati med izrazite protiko-muniste. Bili so nasprotniki Nemčije ter kot taki do skrajnosti pripravljeni sodelovati z boljševiki. Oni so končno celo pristali na boljševizacijo Poljske. Teh deset tisoč ljudi iz poljskih ra-zumniških krogov bi moralo biti za boljševizem zelo dragocenih, ako bi se boljševizem res hotel zrasti z evropsko kulturo in bi potreboval inteligenco, kakor nam trobijo zagovorniki komunizma. Med njimi namreč niso bili le poklicni častniki, ampak tudi zdravniki, inženirji, učitelji, -znanstveniki, ki bi boljševiški državi kuh-ko koristili, toda ona se je popolnoma odrekla njihovemu sodelovanju. Pobili so deset tisoč poljskih inteli-gentov in s tem doset tisoč. Evropcev, torej deset tisoč pripadnikov tistih narodnih skupin, ki so oblikovale evropsko kulturo ter obraz modernega človeštva.
Baltske države
Baltsko države Estonska. Letonskn Litva so bile več sto let pod nepo-sred nim vplivom nemške kulture. Bile so povezane s švedsko in so se končno po prvi svetovni vojni odprle zahodnim, torej angleškim in francoskim vplivom. Mesta lligu, Revail, Dorpali in druga so imela popolnoma evropsko obličje, kakor Lwow. Oe-rnovjce itd., toda boljševiki so tudi tu poklali nli odvlekli na stotisoče ljudi, zdravnikov, inženirjev, učiteljev, kmetov, strokovnih delavcev, uradnikov, roko-
delcev, torej ljudi, ki bi jim morali biti jk> v našem uvodu omenjeni teoriji dragoccni,
Primer Španije
In kaj mi počeli boljševiki v Španiji? Uničili in zažgali so tisočletne cerkve in samostane ter druge umetniške in kulturne spomenike, niso jih odvlekli v Rusijo, ampak pokončali. Poleg pristašev španske narodne fronte so poklali več tisočev razumnikov, učiteljev, znanstvenikov, profesorjev, duhovnikov, umetnikov, trgovcev, rokodelcev in kmetov, ki so spadali k politično indiferentnemu meščanstvu, ki je bilo popolnoma brez nevarnosti za Komunizem, ludi tukaj so, kakor jx>/.ncjo v Kntinu, Baltskih dr/nvah. OaJiciji, Mukovrini In nazadnje tiuli pri nas, pobijal ne le svoje nasprotnike, ker si večinoma sploh niso bili njihovi politični nasprotniki, ampak i.vropce, nosilce in tvorce kulture, sposobne ljudi, pripadnike močnejše rase. ki so sposobni misliti z lastno glavo.
»Nemškega« boljševizma ni
Od leta 1918 do 19V) je boljševizem zelo napadal Nemčijo in njeno državno obliko. Toda po izvoru in vrhovnem vodstvu je bil to le ruski komunizem. Resnični »nenišk'« komunizem sploh ni poskušal pridobiti /ase kulturno Nemčijo, njene sposobne strokovne delavce, znanstvenike in izumitelje, zdravnike, tehnike, krnele in matere. ?-e v prvih letih )x> svetovni vojni, ko je bila NSDAP še majhna, neznana stranka, so se naravne nemške lastnosti kakor ljubezen do lastne kulturne tradicije, družine, ponos, lastno delo in velika prizadevnost, upirale komunizmu. Če bi komunizem na to apeliral, 1»i naletel na nuijhen odpor. Toda to nasprotuje njegovemu notranjemu bistvu, on delavcu ne privošči dostojnega življenja, lepe obleke, prijetnega stanovanja uli celo majhne hišice z vrtom, kjer bi Iu li ko užival srečo s svojo družino. Že v tem majhnem človeku z njegovimi skromnimi življenjskimi zahtevami vidi komunizem sovražnika, buržuja, nasprotnika, ki ga je treba na vsak način ubiti, prav tako kakor ruskega kmeta, ki ni zagrešil nič drugega, kakor da je ljubil majhen košček svoje zemlje, svojo ilovnato kočo in svojo kravo.Komunizem dela propagando /ase na ta način, da zbuja v ljudeh najnižje nagone, kakor zavist, sovraštvo, lenobo, poželenje |hi ropanju, spolno razvratnost. Ne bori se le proti svojim
političnim nasprotnikom, ampak proli vsemu, kar je bistveno evropskega, proli tvorcem in nosilcem močne evropske kulture. Boljševizem odstranjuje vse ljudi, ki sploh kaj pomenijo in /a katere obstaja možnost, d.i bi mn kdaj pozneje utegnili delati težave. Kako velik jc krog takih ljudi, se je videlo v Ku-iji, kjer je bil<i uničenih trideset milijonov, nadalje v špnniji, baltskih državah, vzhodni Poljski, Besar,ibiji, llukovini in tudi pri na«, ko so |Hibijuli in pobijajo uft lo aktivne protikomunistične borce, marveč duhovščino, inteligenco, di« jaštvo, ženske pu vse do nedolžnih otrok. Tem krvnikom in nekulturnim barbarom smo buržliji in kulaki vsi .doli do preprostega delavca, ki bi rad imel snažno stanovanje, brhko ženo, zdrave otroke in košček vrtiča. ^ -i do tega majhnega človeka navzdol smo že zato, ker obstojamo, sovražniki komunizma in komunisti bi bili zelo milostni, če Iti vsakogar od tega skromnega delavca navzgor ne ustrelili. Komunizem nas ne potrebuje. On potrebuje naše kraje, naše prometno zveze in naše zapel junce /a go*pnd-stvo nad svetom, ne potrebuje pa evropskega človeka in njegove pomoči. Čemu bi mu koristil? Pocvropiti >e pravi preiti od črednega nagona k ustvarjalnemu individinili/mu. I o -e pravi ustvarjati, uživati in pospeševati kulturo. Tega pa boljševizem n® more storiti z množicami svojih sužnjev lire/ volje in brez pravice do odločanja, kajti potem bi storil samomor. Če pa ima boljševizem na izbiro nli pobijanje drugih ali samomor, so lio vedno odločil za pobijanje.
Kar jc zgoraj rečeno na splo"no, velja tudi za nas Slovence. Komunisti so svoje namene pri nas že dokazali, saj so |tobili že nad pet tisoč naših ljudi, od najpreprostejših otrok, starčkov, kmetov in kmetic pa do zastopnikov srednjih slojev in vse do vseučiliških profesorjev. V načrtu imajo pobiti med drugim samo okrog 20.000 Ljubljančanov, to jc profesorjev, zdravnikov, učiteljev, duhovnikov, trgovcev, obrtnikov, delavcev z družinami vred in, ne delajmo si nikakih utvar, to bi ob nrvi dani možnosti tudi res izvedli. Nihče, kdor se, ni sramotno vdinjal njihovi zločinski tolpi, ni izvzet in zato je dolžnost vseli poštenih, evropsko in kulturno mislečih ljudi, upreti se temu barbarstvu ter se boriti /a zmago resničnih človečunskih vrednot.
Pomen Nedicevega obiska v Ncmciji
Belgrad, 25. septembra. DNB. List »Novo Vreme« navaja glasove tujih listov o obisku generala Nediča v Hitlerjevem glavnem stanu, kakor na primer »Essener Nnlionalzeitung« japonska agencija Domei in Neue ZUrcher Zeitung-. List navaja tudi Nedičeve besede pri prihodu v "Berlin: »Prišel som v Nemčijo, da bi stvar mojega ljudstva in mojo lastno stvar zastavil v prid Srbije ler za srečnejšo bodočnost in boljše dni mojega ljudstva«. V tem je izražena Nedi-čeva politika. Pretekli dve leti je porabil za pobijanje zmot in za pripravo ljudstva, ki je spoznalo sedanjo stvarnost, nadalje za uničevanje razdiralnih elementov, za. urejevanje gospodarstva in delovnih sil, za organizacijo prehrane in za boj proti emigraciji, ki ni mogla razumeti, da je odbila dvannista ura, ko mora Srb vendar enkrat začeti srbsko misliti. Zadnji dogodki so izkazali, da so tudi visoki nemški krogi priznali njegov trmi, na kar ie nemški tisk vedno opozarjal. Dolgi pogovori v Hitlerjevem glavnem slami in prisrčni Ion uradnega poročila jasno kažeta, da je Nedič naletel na veliko razumevanje
pri nemških vodilnih državnikih, čeprav vsebina pogovorov ni znana, vendar nekatera dejstva kažejo, da so je Nediče-va naloga posrečila in da so se vodilni nemški činitelji prepričali o konstruktiv-nosti srbskega ljudstva. Nobenega dvoma ni, da bo imel ta obisk daljnosežno praktične posledico tem bolj ker je Nemčija danes po odstranitvi italijanskega vpliva iz Balkana popolnoma reorganizirala svojo balkansko politiko. Pogoj pa je, da se ravnovesje ne bo podrlo, da se bo ohranil mir in red in da se bodo miroljubni elementi zbrali okoli Srbije. To je naloga sedanjosti in pot, ki zagotavlja bodočnost.
Preosnova angleške vla»Je
London, 25. sept. DNB. Izvedena Je bila manjša preosnova angleške vlade. Namesto umrlega finančnega ministra sli a Ktngslrya V/ooda le postal zaklarinl minister sir John Andcrson, za predsednika kronskega svc!a je bil postavljen podpredsednik vlado Athloe, za domtnljonskega ministra pa lord Crjn-borne.
Poslednje slovo od stotnika Suvajdžiča
Ljubljana, 25. septembra. zlasti številno pa ja bilo na pogrebu urad. Sredi dela ln prt izvrševanju njegove J nUtvo deželne uprave ln magistrata. Za
vojaške dolžnosti je ugrabila nenadna smrt stotnika Dejana Suvajdžiča, ki je po dva. najstletnem življenju med našimi ljudmi in v naših krajih vzljubil našo zemljo ta. ko, da mu je postala druga domovina. Do. laovina, za katero je bil kot častnik pri. piavljen boriti se in žrtvovati se. Da požrtvovalnost in ljubezen do naše zemlje tudi v naših, sicer skromnih razmerah ne ostaneta brez vidnega priznanja in spošto. vanja, je najlepšo dokazala zadnja pot, na katero je mlada Ljubljana v potek popoldne pospremila zemske ostanke častnika bivšega planinskega polka, poveljnika tri. glavskega bataljona.
V lopo okrašeno kapelico sv. Nikolaja so v petek ves dan prihajali premnogi pri. jatelji, legionarjl, da se poslove od stotnika Dejana Suvajdžiča, organizatorja domobranskih lcgionarjov. Ko bo jo ob petih po. poldne začel pogrebni sprevod, je bil ves trg pred kapelico poln prijateljev ln «po-štovalcev, ob izhodu z 2al pa je bila po. stavljena četa legionarjov, pripravljena, da bo svojemu poveljniku v častno spremstvo na zadnji poti. Ko so bile opravljene po. grobne pobožnosti, se je razvil mogočen sprovod, na'čigar čelu je nesel legiouar križ z žalno zastavo, za tem pa so stopali domobranci z venci ter častna četa domo. brancev. Krsta sama je bila okrašena z lepimi venci, ob njej je korakala častna straža. Za rajnikovo ženo ln za družino predsednika deželne uprave z divizijskim generalom g. Rupnlkom Leonom so se zvrstili številni in odlični pogrebcl: zastopnik poveljnika orožja SS generalni poročnik ln skupinski vodja SS g. Roesener; zastopnik policijskega vodje Uauptsturmfilhrer g. Schlulfer; mestni povoljnik stotnik g. Sernaua kot zastopnik nemške varstveno policije; nemški svetovaleo predsednika ljubljanske dežolne uprava g. Doujak ln kancler nemškega konzulata g. Liesenberg. V sprevodu je bil tudi konzul NDH, po. slanstvo nemškega ln italijanskega častni, škoga zbora, zastopniki številnih ljubljanskih korporacij, ustanov in organizacij,
odličnimi predstavniki ln ljubljanskimi za. »topniki jo korakala, dolga vrsta domo. braneev, članov domobranske organizacijo, in množica ljudstva.
Ko se je krsta pngreznlla v zemljo tn so bili končani cerkveni obredi, so je od rajnega domobranskega častnika v lepem nagovoru poslovil njogov prijatelj iz biv. šega planinskega polka, stotnik g. Cerkve, nlk Albin. Njegovo besede, Izrečene v zadnji pozdrav Dejanu Suvajdžiču so Izzvenele v eno samo obljubo vsoh domobrancev, ki ob grobu svojega prvega častnika izrekajo prisogo slediti svotim ciljem, za katero je živel rajni stotnik Suvajdžlč. Do. mobranci so nato položili na grob venec, na katerem jo hjostela slovenska tribarvni. ca z napisom: Svojemu vernemu poveljniku — častniki in moštvo slovenskega domo.. branstva. Takoj nato je na grob pokoj, noga stotnika položil veneo tudi zastopnik nemško vojsko g. Schlulfer,
Po pozdravu častno Čete slovenskih do. mobrancev so začele padati težke grude domačo zemlje na sveži grob. Vsi, ki so z grenkobo v srcu odhajali izpred zadnjega skromnega Suvajdžlčcvega domovanja, so bili prepričani, da njegova žrtev nI bila zaman ln da bo njogov zgled rodil Se lepo sadove pri vseh naporih za osvoboditev na. še slovenske zemlje.
Sprejem v slovensko domobransko legijo
Poveljstvo slovenskega domobrnn-stra posluje za sprejem ▼ Slovensko domobransko legijo vsak delavnik od 8.30-12 in od 15.30—18, vsako nedeljo pa od 9—11 na Ambroževem trgu 7, soba št. 8, pritličje desno.
0TR0CI1
O hudem zmaiu Močeraju. topariu Hudoklinu, Lepi Vidi, možu razbojniku, o čudežnem tižol-čku, in še polno diupih lepih in napetih zgodb boste brali v novi bogato slikani knjigi Krisle Hafnerjeve:
»ZNAJ MOČERAJ«
Prosite starše, da vam jo kupijo. Stane Lir 32.—
Ljudska knjigarna v Ljubljani
Pred skotijo 5 — Miklošičeva cesta 5
Koledar
Nedelja, tt. klmovca: Clprijan, mučenec;
Evzebij, papež; Justina, devica ln mučenica.
Ponedeljek, 27. klmovca: Kozma in Damijan, muč., Biltruda, devica; Kaj. škof.
Torek, 18. klmovca: Venceslav, kralj in mučenoc; Lioba, devica; Evstohlja, devica.
Zgodovinski paberki
21. klmovca: I. 1171. so Turki premagali Srbe ob Marici. Modtem ko je po smrti Dušana Silnlega Srbija nezadržno propadala in slabila svoje sila v medsebojnih sporih, je nastajala na Balkanskem polotoku mlada turška država. Z osvojitvijo Galjpolija so Turki dobili prvo trdno postojanko na evropskih tleh, nekaj let kasneje Je Murat I. (1362.—1389.) še osvojil Odrin in ga izbral za svojo novo prestolnico. Iz Odrina so prodirale turške čete po dolini Marice in kmalu dosegle Plovdiv, preko Trakice pa so se nevarno bližale srbskim pokrajinam. Bizantinci in Bolgari niso mogli nuditi resnoga odpora; bizantinski vladar se je zaman obračal za pomoč na Zahodno Evropo, ta Se ni doumela nevarnosti, ki je grozila krščanstvu od muslimanskih Turkov. Turško nevarnost ,le od srbskih knezov prvi občutil 1'glješa; da bi no ji mogel uspešno upreti, je prosil za pomoč ostale kneze. Pridružil «e mu je edino brat Vukašln. Močna srbska vojska, ki sta jo brata zbrala, je udarila naravnost proti Odrinu. Pri Cernomenu ob Marici so Turki utrujene srbske čete ponoči nenadoma napadli. Čeprav j« bila srbska vojska številnejša, so zmagali Turki. V strašnem nočnem klanju je padel tudi Vukašin, llg-lješa pa je bil hudo ranjen. Poraz ob Marici spada med najbolj usodne dogodke v srbski zgodovini. Čeprav so Turki po zmagi zasedli samo Uglješino deželo, je vendar ta bitka odločila usodo vse južne Srbije, saj so morali vsi srbski knezi Južno od Sar-planlne priznati turško nadoblast, jim plačevati davek in se boriti v njihovih vrstah proti kristjanom. Sultanovo oblast je moral priznati tudi v narodni pesmi slav-ljeni »kraljevič Marko«.
Novi grobovi
t V LJubljani Je umrl v starosti 811 let gospod Ivan Jaklič, posestnik in bivši gostilničar in trgovec na Kovpt pri Vel. Laščah. Pogreb bo v ponedeljek, 27. septembra ob pol treh popoldne iz kapelo sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožaljel
t Družini Petrlč lz Markovea pri Starem trgu jo včeraj, 25. t. m., zjutraj umrl v Zavetišču sv. Jožefa 5 letni sinček Tonček po dolgotrajnem bolehanju. Pokop bo danes, v nedeljo, ob pol štirih popoldne iz kapele sv. Antona na Žalah.
Ni mogoče!
(Ob smrti Nevenke Mikluš)
Ta obupen vzklik se je iztrgal iz naših sro v soboto popoldne in zveni še danes. Zdi se, da ne ho nikdar zamrl. Vse Je tako prazno, otožno, a šs včeraj je tu odmevni vesel otroški smeh. Kdo s« ne spominja male, 7 letno zlatola.se deklice, ki je zrla na nas ljubko, vprašujoče, igraje, otroško. Kdo more pozabiti one čudovite trenutke, ko je radovedno udarjala po tipkah klavirja in nas veselo glodala. In ko-
maj je pričela ilvetl, f.e jo pokazala vsem, da je nadarjena, marljiva, predvsem pa dobrega srca. Da, Novica, bili smo resnično veseli, ko si nam ob koncu šolskega leta dejala vsa zardela in razgreta: >Z odliko sem naredila prvi razred... Pa bom tudi drugega, boste videli!« Verjeli smo ti, Ne-vica; lamo tega ne moremo verjeti, da te nI več. Onega dne, ka smo obsipavali Tvoj mali grob s solzami in cvetjem, so se Tvoje sošolke vpisovale v drugi razred in tako stopale že višje ... In tudi Ti si vstopala više, o, zelo visoko, med nebeške kri-latce, kjer se zdaj veseliš v Bogu.
še devet dni
naročniki »Slovenca« ln »Domoljuba« lahko naročijo in plačajo
po znižani ceni
Scottov zgodovinski roman ▼ slikah
»IVANHOE«
V Ljubljani sprejemamo naročila In vplačila v veži Ljudske tiskarn* in po pooblaičenih akviziterjih.
VERLAUTBARUNG
Neue Passierscheine vverden ln der Zelt vom 27. bis einschlicsslich 30. September nicht ausgegeben. In der genannten Zelt slnd die mit dem 1. Oktober 1943 ablaufen-den Passierscheine zur VerlSngerung vor-zulegen, und zwar:
Grossbetriebe Ober 10 Oefolgschaftsmtt-glleder am 27. September von S bis II Uhr und von 1» bis 19 Uhr; am 2S. September von 9 bis 12 Uhr mlttags.
Kleinbetriebe am 28. September und am 29. und 30. September von iS bis 19 Uhr ln folgender Relhenfolge:
die Anfangsbuchstaben A—P am 26. Sept.
nachm. von 15—19 Uhr; die Anfangsbuchstaben G—O am 19. Sept.
von 9—13 und 15—19 Uhr; die Anfangsbuchstaben P—Z am 30. Sept. von 9—12 und 15—19 Uhr.
OBVESTILO
V času od 27. do vključno SO. septembra se nove prepustnice ne bodo izdajale. V tem času je treba propustnice, kt zapadejo ■ 1. oktobrom, predložiti za podaljšanje, ln sicer:
Velika podjetja, ki zaposlujejo nad deset oseb, dne 27. septembra od 9—13 ln od 15—1» ln 28. septembra od 9—13 dopoldne.
Mala podjetja 28., 29. ln 30. septembra od 15—19 po naslednjem redu:
začetne črke A do F 28. septembra po-
poldne od 15—19; začetne črke O do O M. septembra od
»—13 ln od 15—19; začetne črke P do Z 30. septembra od 9—12 ln od IS—19.
Reja malih živali - z druge strani
Skozi nekaj let sem, že pred Bedanjo vojno, se Je reja malih živali pri nas zelo širila. To Je bil deloma uspeh živahne propagando, deloma pa intenzivnega ln smotrnega strokovnega dela tozadevnih organizacij ln oblastev.
Pod rejo malih živali smo v rednih razmerah smatrali rejo domačih zajcev in perutnino, dalje rejo koz ln ovac. Z rejo nekaterih manj poznanih živali (nu-trijl, morski prašički 1. »1./ so se bavlll le posamezni ljubitelji ln se na te v našem članku ne bomo ozirali.
Gotovo je, da Je reja malih živali velikega gospodarskega in vzgojnega pomena. Gospodarskega zaradi tega, ker izkorišča razne odpadke in manjvredno krmo, ki bi morda sicer ostala neizrabljena, vzgojnega pa zaradi tega, ker malega človeka veže na dom, mladino pa odvaja od pohajkovanja ln Jo navaja k rednemu vsakodnevnemu delu.
Vojne razmere eo nujno povzročile, da eo je reja malih živali pri nas silno razmahnila. Našla je — kot sem že omenil — široko organlzatorlčno podlago, težave v prehrani pa bo povzročile, da bo se začeli za rejo malih živali zanimati tudi ljudje, ki prej za to niso Imeli časa ln volje. Dejansko vidimo, da Je danes v Ljubljani več dcsettlsoč domačih zajcev ln perutnine, veliko koz In celo nekaj ovac. Zaradi pomanjkanja mesa ln masti pa bo redi v Ljubljani tudi čedalje več prašičev ln bo bili — Ekoraj avtomatično — tudi ti uvrščeni med malo živali, čeprav po krivici.
H tem torej, da bo Jo reja malih živali tako silno razširila, Je prekoračila svoj naravni okvir, t. J. razvila se Je bolj, kot bi se smela glede na razpoložljivo odpadno oz. ceneno krmo ln bo ee tudi Elcer pokazale vse njeno slabe strani. Zo v rednih razmerah bo v naprednih kmetijskih državah smatrali pospeševanje rejo malih živali za pospeševanje poljskih tatvin. Toliko bolj upravičeno bi rekli to o naši reji malih živali v današnjih razmerah.
Gotovo lahko trdimo, da ao se vprav caradl pretirane reje malih živali pri
nag tako razpasle poljsko tatvine. MarsN kdo bo ugovarjal, da se malenkost trave ali deteljo, nekaj krompirčkov ali prgi-i šče klasja, kmetu, ki Ima posejano celo njivo, vendar no more toliko poznati. Res bi se ne poznalo, čo bi šlo le za eno prgišče; toda v resnici gro za stotine prgišč ln to da že celo mernike.
Upoštevati pa je treba tudi, da kmet nI le ob tisto, kar je poljski tat dejansko spravil v vrečo ln odnesel, ampal« tudi ob ono, kar jo pri tej priliki polo-< mil, potlačil v zemljo, ali onesposobil za nadaljnjo rast; ln ravno na ta način so povzroča b poljskimi tatvinami največja škoda. Saj so na pr. že v zgodnjem poletju Iskali v krompirjevih grmičih do-rastle gomolje ln so Be zaradi tega po-i sušili celi krompirjevi nasadi.
Kor se večina rejcev malih živali koJ Ukor toliko ukvarja tudi z vrtnarstvom ali poljedelstvom v malem, sedaj pač vedo, kolikokrat je treba ltl na delo, okopa-vatl, zalivati ln podobno, za vsals, tudi malenkostni pridelek. Naj bo spomnijo, da z ravno takim ali še večjim trudom prideluje tudi kmet ln sleherni njihov bližnji. Po delu ln trudu, katerega jih Btane njih lastni pridelek, naj tudi sklepajo, koliko škodo oz. krivico store s poljsko tatvino svojemu bližnjemu.
Nehajmo torej tako poljske kot vse druge tatvine opravičevati z izrednimi razmerami ln pomanjkanjem, ampak bas zaradi teh Izrednih razmer, ki bo vsako-ga na svoj način prizadele, .se postavimo na Btališče, da nihče ne sme biti ob pla^ čilo za svoje delo in trud.
Naročite se na III. letnik Slovenčeve knjižnico
k| se bo začel s knjigo pisatelja Ivana Preglja
»
Mlada Breda
«
ki bo Izšla ob njegovi BO letnici Program ostalih knjig Je pester Zastopana bo književnost 15 narodov
C0MUKICAT0
I nuovl lasclpassarl nel periodo dl tempo dal 27 fino al 30 Settembre lncluslvamente non si rllasceranno. Nel frattempo 1 lascia-passarl scadentl 11 1» Ottobre 1943 si dovran-no presentare per 11 prolungamento come segue:
Le azlende grandl, avente plu dl 10 lm-plegatl, 11 37 Settembre dalle ore 9—12 e dalle ore 15 alle ore 19 ed 11 28 Settembre dalle ore 9 alle 12.
Le azlende plccole, 11 28 Settembre, dalle ore 15 alle ore 19 ed U 29 e 30 Settembre quanto segue:
le lcttere lntzlall A—F 11 28 Settembre
dalle 15 alle 19| le lcttere lniziall G—O 11 29 Settembre
dalle 9 alle 13 e dalle 15 alle 19; le lettere IntziaU P—Z 11 30 Settembre dalle 9 alle 12 e dalle 15 alle 19.
Drobne vesti
Osebne novice Jubilej Krekovega veterana
Kdo ne pozna našega Krekovega veterana Vrhunca Franceta, ki bo dopolnil danes 85 let svojega delovnega življenja. — Rodil se je v Železnikih na Gorenjskem dne 26. IX. 1858 kot ein revnih staršev. S 15. letom je Sel z drugimi fanti gradit železnico na Tirolskem, z 18. letom Je prišel v Ljubljano, kjer .1» dobil delo v tovarni za klej in je tam dolal nad 40 let. Ni dneva, da ga ne bi srečali, ko gre počasi k prvi sv. maši v Zavetišče v Zeleni jami. Sedaj jo malo obolel, a kot gorenjska korenina upa, da se srečno in kmalu pozdravi, da bo spet čvrst in krepak. Zato mu vsi znanci in prijatelji kličemo: Le naprej do skrajnih moja človeškega življenja!
NAROČITE SE TAKOJ NA POLJUDNOZNANSTVENO ZBIRKO
»
SVET
«
V VSAKO DRUŽINO SPADA prelepa ilustrirana knjiga slovenskih pripovednih pesmi
»Peli so jih moja mati«
ki vam bo nudila za nizko ceno vrsto zanimivih knjig, kakor je že lzlšll »Denar« ln kakor bodo še »Ladje«, »Egipt«, »Zvezrloslovje«, »Rimska, cesta«, »Slovenske starovetnosti«,
»Naselitev Amerike« itd. itd. Zbirko naročite v Ljudski knjigarni ali pa v upravi v Kopitarjevi ul. 6
■paBEMBBBBaaBBBBBBBKflBBBBB
Poziv trgovccm
Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani poziva vse trgovce in zadruge mesta Ljubljane, da zaneslJI-to do 27. septembra javijo Prevodu sta- ' nje zalege enotne moke, koruzne moke in maščob, razpoložljivih za mesec oktober ' t. 1. Napačna navedba ali opustitev prijave se bo najstrožje kaznovala.
Razdeljevanje kondenz. mleka
Pokrajinski prehranjevalni r.a-od sporoča, da bodo od 29. IX. do 4. X. t. I. pristojno mlekarne razdeljevale upravičencem v starosti od fiO do 65 let pol kg kondenzi-rauega mleka.
Izdajanje nakaznic za kurivo poslovnim lokalom in podnajemnikom
rokrnjinski gospodarski svet objavlja, da so nakaznice za kurivo za poslovne lokalo (trgovine, obrtne delavnice, trgovske, notnrske, odvetniške in privatne pisarne ter ordinacije) in podnajemnike, v kolikor so pravočasno podali prijavo, pripravljene in jih morejo upravačenei dvigniti v uradu za kurivo, Beethovnova ul. 10, po naslednjem vrstnem redu:
rodovni lokali: v ponedeljek, 27. septembra - upravičenci z začetniki črkami A—G; v torek, 28. septembra — upravičenci z začetnimi črkami H—K; v sredo, 29. septembra — upravičenci z začetnimi črkami L—R; v četrtek, 30. septembra — upravičenci z začetnimi črkami S—2.
Podnajemniki: v petek, 1. oktobra — podnajemniki z začetnimi črkami A—G; v soboto. 2. oktobra — podnajemniki z začetnimi črkami 11—K; v ponedeljek. 4. oktobra — podnajemniki z, začetnimi črkami L—P; v torek, 5. oktobra — podnajemniki z začetnimi črkami R—S:: v sredo, 6. oktobra — podnajemniki z začetnimi črkami T—2.
Opozarjamo upravičence, da se strogo držijo lega vrstnega reda in da pridejo po nakaznice na dan, ki jo za njih določen. Zamudnikom so bodo nakaznice izdale šele od . oktobra dalje. Poslovni lokali so uvrščeni po abecednem redu pod onim imenom, pod katerim je bila podana prijava.
—	Zaradi zgodnje policijske nre ho za može In fante rekolekcija oz. duhovna prl-prava na prvi petek ln prvo soboto žo to nedeljo, 26. t. m., ob 17.30 in v ponedeljek, 27. t. m. ob 6.30 t urSullnskl cerkTl. Vabljeni vsi možje in fantje. Prldltel
—	Prehranjevalni zavod ca Ljubljansko pokrajino vnovič poziva vse one trgovce in zadruge mesta LJubljane, ki Prevodu še niso prijavile zalog mehkega sira ln parmezana, da to zanesljivo store dno 27. t. m. Opozarjamo, da jo vsaka prodaja teh pred. metov v nadalje prepovedana. Istočasno se opozarja, da se z delitvijo raei>nlranih llvil za meseo oktober počaka do objave v časopisju.
—	Tlladnl Jesenski dnevi. Barometer je padel, jutranja temperatura so je dvignila. Prihajajo v deželo hladni in megleni dnevi. Pe.kova maksimalna dnevna ternperatuia jo zelo padla in se je skoi-aj približala sobrtni jutranji minimalni. V pelek je bil zaznamovan temperatunl maksimum +14.2 stopinje Celzija, v soboto jutranji minimum +12 stopinj Celzija. V petek je bito podnevi oblačno, delno megleno in bialno. V sobota zjutraj megla, pozneje oblačno. Hladno jutro. Barometer je padel od petka na soboto na 764.1 mm. Pričakovati Je dež.
Kino »Kodellovo« Tel.
■ 41-154
Zaradi izrednega 7animanja za najboljši WILLY FORSTJV film:
»DUNAJSKA KR!«
Danes tudi matineja ob pol 11.
Ostale predstave — ob 14 30 in 17. Hans Mo3er in Theo L'nyen jamčita za odlično zabavo od začetka do konca. Film je v nemškem originalu!
Šolske vesti
—	Vpisovanje na urSullnskl dekliški meščanski šoli v LJubljani bo za šolsko leto 1943-14 od 1.—5. oktobra od 8—12.
—	Prijave za vpis v trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«, LJubljana, Domobranska 15. (Enoletni trgovski točs.i s pravico javnosti in Višji trgovski tečaj) so sprejemajo vsak dan dopoldno in popoldne med običnJnlmi uradnimi urami. Podrobno informacija in novi prospoktl so brezplačno na razpolago v pisarni ravnateljstva.
—	Prof. M. Brlšnlk, Potočnikova 8, prične z, rodnim poukom Bolopotja 1. oktobra.
—	Vpisovanje t Šolski zbor Glasbene Matice traja do vključno torka. 28. t. m., Zborov pouk je brezplačen, vodi ga ravnatelj Mirko Polič in prijave sprejema pisarna Glasbene Malico. Dobrodošel je vsa«, ki ima lo zdrav glas in mutacijo i" za seboj
—	Enoletni trmvskl frčal s pravico Javnosti prt Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2. Bedno vpisovanje za šolsko leto 1DU-44 m Viši dnevno. Informacije in
prospekti Interesentom na razpolago. Ravnateljstvo.
—	Na Zavodu za iensko domačo obrt so
vrši vpisovanje od 1.—5. oktobra na Dolenjski cesti 2.1 (Oražnov dijaški dom). — Ostala pojasnila na deski v veži.
Glasbena Matica ima tri zbore. Vsi tri-jo so pod vodstvom ravnatelja Poliča, in sicer: ndadlnski zbor, ki je tesno povezan s poukom glasbene teorije, šolski zbor, ki je priprava za koncertno petjo in koncertni zbor. Prijave za šolski zbor se sprejemajo šo jutri in v torek v pisarni Glasbene Matice. Pouk je brezplačen, vendar po vpisu in sprejemu obvezen. Prijavo spro-jema pisarna Glasbene Matice.
—	Glulmnemnlcs t Ljubljani bo prlčeln n poukom dne 11. oktobra, zato naj starši pripeljejo svoje gluhoneme otroke v petek ali v soboto, dne 8., oziroma dne i), oktobra v zavod. Ta dva dni bo gluhoneninicn sprejemala tudi gluhoneme otroke-novlnce r.n prvi nazrod. Tozadevno obvestilo ie ravna, teljstvo zavoda prod tedni razposlalo vsem pristojnim občinskim upravam. Ce gn starši šc niso dobili, naj velja današnje sporočilo. Glede obleke in perila veljalo dosedanji predpisi. Vsa nadaljnja pojasnila dobe starši pri vodstvu zavoda.
—	Vpisovanje v flostllnlčsrsko gospo-dln Isko Solo se vrši vsako soboto od 11 do 12 na Privezu št. 11, kjer so dobijo tudi vse Informacije.
—	Orlbloklranje srednjih valOT na va-
Sem radio aparatu vam Izvrši vestno in hitro tvrdka »Evorest«, Prešernova 44.
—	Krščansko žensko društvo priredi v četrtek, 30, t. m., ob pol petili mirovno pohožnost v kapeli Brezmadežno v Liehten-turnovem zavodu. Clauice iu somišljenice vljudno vabljene!
—	Novo: Mojca Pokrajculja, koroška pripovedka v barvastih slikali za naše malčke, v knjigarni Žužek, prehod nebotičnika.
—	Vse članice notranje Marijine kon-grogaclje gospodičen pri uršullnkah obveščani, da rednih mesečnih shodov do nadaljnjega ue bo — Voditelj.
—	Izgubljeni poklic je nova vzgojna knjiga, ki jo pravkar izšla. Knjigo je bogato ilustriral Beranek. Naroča se v Mladinski založbi. Ljubljana, Stari trg 30.
—	Brivske tn frizerske mojstre opozarjamo, da se popoldne brivske in frizerske obratovalnice odpirajo ob 14.30 in zapirajo ob 18.30. in sicer zaeasuo, dokler ostane policijska ura do 20.
KUPITE
»iariina Krpana«
DOKLER GA JE 6E KAJ 1 aBBBSBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
—	VlncenclJeTa konferenca t Trnovem
jo prejela 500 lir od g. Matka Curka, stavbenika ter soseda ln rojaka pok. dr. Breclja, namesto venca na njogov grob. Se iskreno zahvaljujemo.
—	V nekaj ilnch izidejo v založbi Klas, knjigarna Zu/.ek. Magajnovj »Oživeli obrazi.. Prednaročilo se na slovenska izvirna dela; dvignite seznam Klasa.
—	Sebe, sorodnik« ali poznanca srečaš v 3X88 od Vellkonja spisani h in poplesknnih anekdotah. Vsaka anekdota stane II cent., ali skupaj 25 lir, v platno 35 lir. V vseli knjlgnrnan, glavna zaloga v knjigami Žužek, prehod nebotičnika.
—	Društvu «1)0111 slepili« v LJubljani jo darovala gdč. Leopoldinu Kotnikova iz Zg. Šiške od zapuščine go. Antonije Krogar 380 lir Najlepša hvala.
—	Književnost. Izšin je povest Emila Freliha -Mladoletje«. v kateri je zajelo pestro življenje ljubljanskih grajskih fan-lov in deklet. Živahni opisi v mestu, ob morju in nn planinah nudijo bralcu prav prijetno razvedrilo. V celo platno vezano velja 38 lir. Dob| se v vseh knjigamuli in pri avtorju, Hronova 19.
—	Zalivala. Vsem, ki so spremili našo drago pokojno sestro Slivo Žehrč na njeni zadn.il poti in poklonili lepo cvetje, se naj-toplcje zahvaljujejo žalujoče sestre in brata. Sv maša zndušnica bo v torek, dne 28. t. m. ob 8 v Križankah.
—	Prošnje akademifark fa sprejem t »Dom vlsokoSolk« v Ljubljani. — Uprava »Doma visokošolk« v Ljubljani razglaša, da bo za zlmr.ki semester šolskega leta 1913-14 spreietih na stanovanje v Dom visokošolk večje število akademičark tukajšnje univerze. Hrana se bo dodeljevala sprejetim aka-demlčarkam pogojno, če bodo to dopuščala dennrna sredstva. Prednost z.a sprejem ima.io revnejšo abitnrijentke, ki so dovršile sred-nio šolo z. odličnim ali prnv dobrim uspo-hnm. Prosilke, ki prosijo prvič za sprejem v Dom visokošolk, nnj prilože svojim proš. njam rojstni in krstni list in izpričevalo o višjem tečajnem izpitu. Prošnje ostalih aka-demičark pa naj bodo opremljene z rojstnimi In krstnimi listi ter izpričevali o položenih izpitih odnosno o opravljenih kolokvij jih na univerzi. Rok za vlaganje prošenj je do 1(1. oktobra 1913. '/selitev v Dom visokošolk bo možna 15. oktobra 1913. TočneJSa pojasnila daje ekonom Doma visokošolk v Ljubljani, univerza, soba št 1H0, in sicer dnevno od 11 do 12 ali pa nprnvlteljica Doma visokošolk v Ljubljani, '.Irajlšče »t. 14-1.
—	Ponesrečenci t LJubljani. Na Gal levici St. 3 stanujoči Ladislav Havliček je dobil hudo poškodbe po rokah in nogah. Bil ja udarjen. — Hudo se je poškodoval na glavi posestnik Anton Sterle na Ižanski cesti. — Močno sc je opekla z vrelo vodo po životu 14-letna služkinja Rozlkn Koširjeva. — Pri padcu si je zlomila desno nogo zasebnica, 58 letna Terezija Cerarjeva. — Padla je in si zlomila levo nogo sedemletna šoferjeva hčerka Edlta Mozetova.
—	Razvoj Zgnrnje Slške. Zgornja 6ISka, ki je bila že pred nekaj leti le velika vas, ostro ločena od Spodnje Šiške in mesta Ljubljane, je sedaj tudi v gradbenem oziru žo postala pravi sestavni dol mesta, kateremu jn' bila upravno priključena že pred osmimi leti. Nekdanja meja med Zgornjo Šiško In Ljubljano Je žo povsem zabrisana, tako na nihče ne more več spoznati, da kod je nekoč segala Spodnja in kje se je zr.čela Zgornja Šiška. Posebno viden jo ta razvoj ob glavni cesti prati Dravljam. V raon'lh letih je zrasla cela vrsta lepih nivih hiš *ob tej cesti, prav letos pa so bile dogiajene štiri lepe veliko hiše z mrbolj modernimi stanovanji. Te hiše so last graščaka Galleta iz Zgornje SlSke. Gradil Jih J« gradbeuik Hnttellno, ki namerava sam na sosednji pnr-celi zgraditi tudi lastno hišo. Od teh hiS vodi na Vodnikovo cesto prečna Pavšičova ulica, ki je bila pred nekaj leti navadna kolovozna poljska pot, sedaj pa so ob njej samo lepe enodružinske vile z lepimi vrtovi. Prav sedaj grade nn eni še redkih prosi i h parcel v tej ulici lepo novo vilo, s čimer bo gradbeni razvoj te ulice v Zgornji Šiški zaključen.
Kino »Union
«
Ob nedellah in praznikih
predstave tudi eb 13.30
poleg dosedanjih ob 10.30, 13.30 in 17.30
— Lekarne. Nočno službo ima.io lekarno: v nedeljo: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva e. 20 in mr. Murmaycr, Sv. 1'ctra c. 78; v ponedeljek: mr. Sušnik Marijin trg 5, mr. Ileu-Klanjščck, Cesta Arielle Ree 4 in mr. Bohinc ded., Cesta 29. oktobra 31.
Iz Hrvaške
Poostritev nadzorstva v trgovini z Sivino. Hrvaški gospodarski minister jo poostril državno nadzorstvo nad trgovino z živino in prekupčevanjem z. živinskimi proizvodi. Nadzorstvo je bilo poverjeno strokovni zvezi r.a živinorejo in živinorejsko Izdelke. Ta je bila tudi poverjena s prisilnim nakupom za primer, če bi po običajnem poslopku nn bilo mogoče kriti potreb vojske, prebivalstva in boluišulc po mesu.
Z Vrhnike
Naročniki) »Slovenčevo knjižnice« iz vrhniškega poštnega okoliša vabimo, da dvignejo knjigi »Trije bratje« in »Peli so jih mati moja« pri našem zastopstvu na Pod-lipskl cesti S. Kdor še ni prevzel nagradne knjige »Martin Krpan-, nai ludi pobiti po nio.' Ob tej "priliki tudi naročite III. letnik Slovenčeve knjižnice. Ob delavnikih prllia-iajto samo v dopoldanskih urah. Naročajte Slovencev koledar I. 1911 In 'Ono vadls«. Posebej opozarjamo lia novo knjigo »Ivan-hne«, roman v slikah, ki bo izšel 1. oktobra.
Dr. Anton Brecelj na zadnji poti
Zale »o včeraj popoldne sprejole v svoje varstvo zemeljsko ostanke pok. dr. Anto. na Broolja, moža, ki jo po svojem dolu in življenju tako kot zdravnik in ljudski do. lavec bil povezan z javnim življenjem. Ob njogovcm grobu so so zbrali številni njegovi prijatelji, zlasti Številno pa je bila zastopano katoliško starešinstvo, mod njimi prof. dr. Lukman, prof. Remec ter dru. gi. Pogreba so so udoležili ludi stolni prošt generalni vikar, prelat g. Ig. Nadrah, pro-roktor vsoučilišča g. dr. Slavič, Številni vsoučiliiki profesorjii, duhovniki in rodov, nikl tor pokojnikovi politični sodelavci in mnogo občinstva.
1'ogrohno molitve je opravil pokojnikov osebni prijatelj, pisatelj in župnik Finžgar, ki je pri odprtem grobu počastil pok. dr. Broelja z lepimi besedami tor podal lik moža, ki je s svojim dolom zapustil sledove no lo pri nas, teuveč tudi na Goriškem in povsod, kjerkoli je deloval. Svoj govor je pisatelj zaključil: »Dragi prijatelji Razpravljal sl v svoji knjigi Čuda ln tajne življenja. Sodaj so ti vse jasne. Odpr. la se ti je tudi druga tvoja knjiga Ob viru življenja — pri edinem večnem viru — Bogu. Spominjaj so svojih in nas, dokler se ne snidemo tam, kamor vodi naSa skupna pot. 8 Skrivnim razodetjem pa to blagrujem: »Blagor mrtvim, ki umrjejo v Gospodu. Spočijojo naj so od svojega tru. da, zakaj njih dola gredo za njimi.«
Nato se jo poslovil od pokojnika Se odvetnik dr. Ivan Stanovnik.
Grob bo znsull številni venci, poslednja dokazila hvaležnosti vseh onih, ki so bili
povezani s pokojnim dr. Breeljem ln ga s bolostjo v srcu spremili k njegovemu zemeljskemu počitku.
Možu, ki mi je rešil življenje
Vredno in dostojno pisati o tem možu, vrodno in dostojno pisati temu možn na grob zahteva srce, kl prenese vsako, tudi brezmejno bolečino. Tega jaz ne morem in ne zmorem. Meni je tako črno hudo.
Oprostite, če je moja beseda samo bolno jecljanje in ihtenjel
Tisočerim jo lajšal bolečino, pienl pa je rešil življenje!
Nimam drugih besed, da bl označil to njogovo, dejanje. S svojo zdravniško intuicijo je namreč poklical mrliča v življenje, ko jo vse drugo žo odreklo. Kes, zdravili so potom tudi drugi, a prvo spoznanje je bilo nje. govo. In potem je lajšal In olajšal trpljenje s svojim vedrim smehom in humorjem, lajšal jo s svojo živo vero v človeka.
Negovo bogato življenje kliče po toplo pisani knjigi. Kdo jo bo spisal t Ce se jo kdo loti, noj ne pozabi povedati, kako mo je presenetil in vrnil vero v zdravnike, kako mi je vrnil vero v življenje. Danes, danes ni prostora, da bl to povedal, danes naj bo to samo lz srčne bolečine porojen krik, ki Išče olajšanja, da me nc zaduši težka misel, da se bo vsaj vedelo za mojo voliko zadolžo-nostl
Meni je rešil življenje! In meni ni bilo prihranjeno: moral sem ga kropiti, moral sem ga s težko bolečino v srcu kropiti t Narte Velikonja.
O delovanju stiskih opatov v župniji št. Peter pri Novem mestu
Župnija Bt. Peter pri Novem mestn Je bila svoj čas tudi pod cerkveno oblastjo stiškoga samostana. L. 1886. som Izdal kot šentpeterskl kaplan »Zgodovino Sompeterske fare na Dolenjskem«, v kateri sem bil navedel, kaj so storili Btlškl opatje v tej župniji. Komu nI znana lepa in znamenita Marijina božja pot na Trški gori pri Novem mostu, ki je podružnica pod Št. Peteri Tu je bila prvotno le mala cerkvica. L. Ifian. pa jo sozidal na njenem mestu stlškl opat Jakob Relnpreeht, kakor pripoveduje Valvasor v VIII. knj. st. 701-2. sedanjo prostorno bož-jepotno corkov. O tem opntu pripoveduje Valvasor, da jo bil jako podvzoten in da si je pridobil za ljubljanske šole veliko zaslug. Umrl je 13. jan. I. 1626. Njegov grb stoji na corkvenom pročelju in na orglah v spomin, da je on cerkev Bezidal. Zakristija pa je bila dozidnna leto pozneje, t. j. 1. 1621. Posvetil je ccrkev Reinald Scarlichi, tedaj škof tržaški, pozneje pa, t. j. od 1. 1630-10 škof ljubljanski.
Okoli 1. 1687. je treščilo v zvonik, kakor poroča Valvasor, tako, da je strela zvonik na vseh štirih straneh nekoliko poškodovala. L. 1770. pa je zopet treščilo vanj s tako silo, da se je zvonik zrušil. Pa ga je dal kmalu zopet postaviti stlški opat Frančišek Taufferor in v spomin na ta dogodek je dal zapisati na zvonik talo napis s krouogra-mom, ki bo ga kasneje odstranili: fVLMIne ICta aC eXVsta haoC tVrrTs restl
tVta fVIt
a FranCIsCo XaVerIo TaVfferer pracsVLe
slttlCensI.
Efaročtfe se takoj
na iTetovno znani roman
»IVANHOE«
ki bo izšel ■ 205 krasnimi slikami I. oktobra.
Knjiga bo reljala:
broširana......35 lir
v polplatno vezana . . 45 lir T celo platno rezana na najfinejšem papirju . 80 lir
Naročniki »Slovenra« In »Domoljuba«. ki plačajo knjigo vsaj do 5. oktobra, dobe broširano za BO lir. * polplatno rezano za 40 lir.
V Ljubljani se sprejemajo naročila in plačila v veži Ljudske tiskarne pri vratarju.
Na vznožju Trške gore stoji nekako v sredi pota od Novega niCRta proti 6t. Petra zanimiv grad Bajnof. Kdaj je bil grad sezidan In kdo ga je zidal, o tem nimn-no nič zgodovinskih sporočil. Zgodovinsko pa je znano, da je podarila grad nadvojvodinja Nirida, rojena princezinja Milanska, stiške-mn samostanu, kateri je imel potem v njem vinske kleti in druge shrambe, v katerih je shranjeval lastni vinski pridelek s Trške goro ln desetino, katero so dajali podložni kmetje samostanu. Opat pa jo Imel tn svo- j jega upravitelja. Ker je bil pa grad proti konen 16. stololja v slabem stanju, je ukazal stlškl opat Lavrenelj bajnofškemu upravitelju 1. 1501., da ga naj popravi. Ta ga je vsoga popravil In prenovil In dal potem v ta spomin vzidati v grad kamenito ploščo s tem-le napisom:
Dura pndicltla dum fert T.anrentlns anna
Abhas Sitiaca gloria sumna domus Erlgit haoo oculis quao nuno subjeeta vi-dentur
Pancratins frater provldus aere sno Abdita ne lateant ejus benefaeta precesqne
l'ro fratrum dulcl fusa salute Deo.
Grad Ima tudi svojo kapelico, v kateri so opravljali Btiški upravitelji sv. maSo. Posvetil jo je bil stiški opat Ludovik 1. 1662.
Pa tudi med nekdanjimi šentpoterBkiml vikarji — prava župnija je postal St. Peter Solo 1. 1668 — je bil eden samoslancev iz Stične in sicer od 1. 1641 — jul 165«. p. Peter Thorosin, Goričan po rodn. BU je obenem kletar in upravitelj v Bajnflfu. Od njega je prva krstna knjiga lz 1. 1641. Umrl je v Sllčnl 13. junija 1. 1671. Od I. 1777—1784. pa jo bil vikar Pavel Kromar, katerega Jo umestil stiški opat Ksaver pl. Taufferer.
Tudi v Starem gradu pri St. Petrn je kapelica Matere božje Iz 1. 16.17., kakor kaže lctnlea. To jo posvetil I. 1639. stiški opat Kupert.
Naj dodam tn še nekaj zgodovinskih podatkov glede ustanovljenja šempeterske župnije, kakor sem jih priobčil v zgoraj omenjeni knjižici.
Ena najstarejših lupnIJ na Dolenjskem ln sploh na Kranjskem je Bela cerkev. Sicer ne vemo leta njene ustanovitve, a znano pa je ,da je bila župnija že 1, 1074. Tega lota je namreč Izročil patrijarh Slcghard varstvo belocerkevške župnije vsled pogodbe frlžlnskomu Skofn Elenhardu. Bila pa je belocsrkevska župnija svoj čas prav velika, saj jo obsegala vse ozemlje sedanjih sosednjih župnij: Smarjota, Skocjan, Itaka in St. Peter. V teku stoletij pa so se vse te žnp-nijs ločile od Bele cerkve. Tako je bil že 1. 1452. v St. Potru ustanovljen vlkarljat, kl je pa oslal še dolgo potem odvisen ort Bele cerkve. Samostojen pa je postal šele lota 16J0.
Sadovi komunizma
Neverjetno spretna In laina propaganda zna v očeh množic naslikati komunizem v prlkupljlvl luči. Obeta JI enakopravnost, gospodarsko blaginjo, prostost od vseh obveznosti, Izdaja se za narodno gibanje Itd. Sndovl komunizma pa so čisto drugačni. In vendar ie lz sadov spozna drevo. Iz dejanj pa se spozna resnična narava komunizma.
Kakšna ironija Je, ko komunisti obljubljajo enakopravnost ljudem, vklepajo pa jih nato ▼ Jarem sužnostl In terorja! f.o malo logično misleč človek lahko ugotovi, da so socialne ln gospodarske zamisli komunizma morejo uresničili le v senci bajonet« tn knute. Razlastitev kmrčklh posestev so ntoro Izvršiti lo s silo, h prelivanjem krvi. Kmet bo namreč dobro vedel, da z razlastitvijo Izgubi osnovne pravice, kl mu grrdo kot človeku, da ho zdrknil lz stopnje svobodnega posestnika nn stopnjo sužnja, kl ne ho užival sadov svojega dela, temveč mu ho delila miloščino samovolja komunističnih funkcionarjev. Neka enakopravnost bo tedaj res nastopila, n te bo enakopravnost v suženjstvu, kjer ho velikanska večina morala lipoglhatl hrbet, neznatna manjšina pa bo vihtela bič ln uživala s krvjo prepujene sadove dela, kl ga znnJo opravljajo »enakopravni sužnji«. Nekaj podobnega velja tudi za večino drugih stanov.
Krščanstvo s svojim nastopom Je polagoma odpravilo načelo o dveh plasteh ljudi, od katerih Ima ena vse pravice, druga pn Jo brezpravna, cnn t/.korišcujoča, druga Izkoriščana. V zgodovini pogonskih narodov Je hll ta pojav običajen In je znan pod Imenom suženjstvo. Pojav komunizma hočo pod krinko lepili besed spet uveljaviti to, kar je krščanstvo odpravilo že pred davnimi stoletji. Pod geslom enakopravnosti hoče npeljatl suženjstvo delavskih mas. Spet je Ironija v tem, da Je prav delavski sloj tlstl, kl se, prevaran od komunizma, najbolj vneto, rekli bl celo — nesebično bori sa nov red, kjer bo Izgubil vso dosedanje pravice ln bo padel pod Jarem sužnostl In terorja. Mnoga dejstva v zgodovini so sploh zgrajena na kruti Ironiji. A to Je ena največjih zgodovinskih Ironij, ko se dclnvstvo s takim fanatizmom bori sa lastno »ssuž-njenjs. Is predvojnih razmer je znano, da so bila najbolj komunistično prepojena tista Industrijska središča, kjer Je lillo do-lavstvo najbolje plačano. To nI samo dokaz, da komunizmu ne gre za zboljšanje delavskih razmer, tn je tudi Izraz tiste demonske Ironije, kl človeka zapeljuje, da »t sam gradi pot r pogubo, misleč, da gre neslutenl sreči nasproti.
V svoji propagsndl o enakopravnosti računa komunizem na preprosto dejstvo, da te ennkopravnost| nI mogočo preveriti prej, dokler t rosnlfl ne nastopi komnnl-stlčnn družba. Takrat pride siccr silovito razočaranje, a prepozno. Takrat je že nastopilo stanje suženjstva ln tcrorla, kl no pusti več povraika v prejšnji red.
49. »Kaj besedičita!« ju je pokarala kvartopirka. »Ne izgubljajmo časa in pojdimol Igra me že čaka!« Obrnila se je s povzdignjenim prstom proti zastorom: »Torej zadnjo noč v septembru na svi-denjel Vrneš nam srce grofič-slabič!«
So stvari, ki jih h ne poznamo
Fotocelica v prirodnem živalskem
parku
V nrirodnem živalskem parku na Schorllteido v Nemčiji, kjer živijo bizoni, divji prašiči, bivoli in jeleni, ne morejo biti vhodna vrata vedno zaprta radi vozov, ki prihajajo in odhajajo. 7,nto so ondi namestili napravo, kjer šine iz fotocelicc na vhod svetlobni žarek, ki je prekinjen po prehodu kakega telesa, pri čemer se podnevi sproži zvonec, ponoči pa zasveti šc žaromet. li nenavadni pojavi prestrašijo živali, ki se približajo vratom, in jih poženejo spet nazaj v park.
Ali sroe hitreje utripa, če se prestrašimo?
Človeško srco utripa vsako uro povprečno 5000 krat. Mnogi mislijo, da jim začno srce hitreje utripati, če sc prestrašijo. To ni res. Če se človek prestraši, začno žleze hitreje delovati, krvni pritisk se poveča in srce mora delovati močneje, ne pa bolj hitro. Pri tem močnem delovanju se črpa sladkor v mišice, utrujenost iz telesa je pregnana in telo je potem zmožno, da se brani.
Sedmorica zvezd
Čeprav vidimo v ozvezdju po šest ali deset in enajst zvezd, je vendar ime sedmorica zvezd staro že 5000 let. Stari Grki so videli v teh zvezdah sedmorico Zevsovih hčera Atlasa in Plejone, torej »Plejnde«. Te zvezde so oddaljene od zemlje 500 svetlobnih let po 10 bilijonov kilometrov, premer
l£ak& Hlseks? iiirosifc ntrole
Neki svojski profesor matematike je imel navado, da je pojem o neskončni majhnosti pojasnjeval z vprašanjem: »Dragi moij, če pljunete v morje, za koliko se bo dvignilo? Dvignilo se bo, a lc, neskončno malo.< — Pojem »morje« je po splošnem mnenju bolj simbol nečesa, kar je neskončno veliko. Vendar, dasi se morje dozdeva tako neizmerno, pn le ni njegova vsebina neskončno velika in posebne podnebne spremembe bi utegnile n jegovo višino spremeniti. O tem so izšli zanimivi podatki na podlagi obeh elispedicij na Gronlandijo v letih 1931 in 1958.
Leta 1451. pn je podaril oglejski patrijarh kardinal Ludovik III. belocerkvensko župnijo z vsemi podruženimi cerkvami, med katerimi se imenuje tndi cerkev sv. Petra polog Otočca, stiškem ussinostnnu, kar je papel. Nikolaj V. potrdil. Tako je prišla šompeterska župnija izpod oblasti frlžlnskih škofov pod oblast stiškega samostana, kateremu jo bila vlelošena «plcno jure-. Opat njegov je podeljeval župnijo svojim konver-tualom ali pa svetnim duhovnikom, ki so b! pridobili kake posebno zasluge. O natanč-nejih razmerah inod stišklm samostanom in župnim predstojnikom pa nimamo nikakih poročil. Znano jo le toliko ,da jo upravitelj atiškega samostana v Bajnofu prlpoznal šempeterakemu vikarju pravico, da smo ob četrtkih in sobotah, kadar je maševal na Trški gori, priti k njemu na obod. I. Sašolj
KULTURNI OBZORNIK
P. Keller: Moj Jaz na oddihu
V Slovenčevl knjižnici zv. 61 je izšla v duhovitem prevodu znana povest šlezij-skega nemškega pisatelja, duhovnika Pavla Kcllcrja: MoJ Jaz na oddlliu, kakor je prevajalce prevel naslov »Ferien vom Ich«. Rahel dvom o pravilnosti naslova SBm žo zadnji® Izrazil, danes naj povest samo ka-rakteriziram po vsebini in značaju.
Kollor si jo zasnoval to povest v nekem smislu kot utopistično zgodbo: zamislil si jo spričo vedno novih letoviških metod, rastočega turističnega gibanja ter poudarja gesla: »Nazaj k naravi!« neko novo vrsto modernega letovišča, ki bl ga mogla real> zirati samo kakšna amerikanska osebnost razpolagajoča 7. dovoljnlmi gmotnimi sredstvi ter Ima pogum za novotarlje. To letovišče, kl naj bi stalo v njegovem domačem kraju, naj bi bilo urejeno kot svet zase, kamor naj bl se od življenja razbiti ljudjo no prihajali odpočivnt od dela, temveč od sebo samega: vsak lclovlščar naj bi slckel svojega človeka z vsemi naslovi ln stanovskimi razlikami ter naj bi vstopil v ta dom kot neznan, vsem enak človek z novim Imenom tor naj hi se povsem podredil zdravniškemu vodstvu, kl bl mu predpisalo nov stan, v najožjem stiku z naravo, kar bl ga za nekaj časa odtrgalo od dnevnih skrbi tor mu pomirilo živce. Tako dobi pisatelj podlago za zanimive prizore, ko operno pevko nastopajo kot kmelske dokle, milijonarji kot konjski hlapci, kraljevski princi kot hlapci, likovni umetniki kot vrt-
narji, solisti kot nočni stražniki itd., kar vodi do prijetnih zapletov, pravega odpo-čitka od Sobo ln komičnih prizorov, zlasti še, ker med te nove neznance pride tudi ljubezen. Zanimiva tezna povest, kakor so oboia v začetku, bo sprevrže mod dejanjem v lahko komično ln veselo povestieo, ki nima ved stika z zdravniškim problemom, temveč je problem samo So v tem, kako se bo rnzvezala ljubezen iped Amerikancem Stefensonom ln pevko Evo ter rešila družinska drama mod .Toahimom in ločerfo ženo Katnrino ter hčerko Lojzko. Oseba Arno-rikanca Slofonaonova pa postaja pravi »dous ex maehina« ter meji že na pustolovskega junaka. To povest, kl so začenja kot zdravniška utoplstična povest z resno problematiko, spromonl mod potekom v pravo pustolovsko dogodivščino.
Povest je lahko čtlvo ter je tipična ljudska povest, tudi vzgojna, kakršen Je sploh Keller, kl je pri nas že precej znan (Cvet našo vasi, Muzlkantje ln dr.). Za družinsko knjižnico, kakor je v prvi vrsti Slovenčeva knjižnica, je knkor nalašč. Tudi prevod se dobro bero, zlasti pesmi so dobro ponašene.	td.
Odlomki iz Pascalovih Misii
Že davno so bile pri nn« govorice, da se prevajajo slavne Pascalove Misli, kl spadajo med najgloblja filozofska dela v svetovni književnosti, ter med klasična dela francoske književnosti še posebej. Ta veliki matematik ln znanstvenik, pa te večji
kontomplativnl duh, ki je živel v 1. 1623— 1G62, in so jo v zadnjih letih popolnoma odmaknil življenju, je v bližini znanetfa samostana Port Roynla premišljeval o smislu življenja in smrti, knr je bilo šele po smrti objavljeno kot njegove »Misli« (Ponsčes). O njegovih Mislih jo med drugimi izmed Slovencev pisal svoj ča« prof. Pitamio v srbski revl.il. Zdaj je Silvester fikerlj prevel snnio nekatere odlomke ln jih izdal v lepi bibliofllski izdaji pod naslovom »Razprava o strasteh ljubezni« (Akademska založba, «tr. 16). Na naslovni strani je pomenljiv lesorez Holboina ml., predstavljajoč ustvaritev žene lz telesa moža, kar jo postalo Izvor ljubezensko strasti. Potem pa se vrBte misli drugo za drugo ter je ena globlja od druge. Ni to lahko čtlvo, temveč namenjeno premišljovnnju in odgonetanju globine, kl jo v njej. To so misli, kakor na pr.: »V ljubezni velja molk več kot bceeda. Dobro, je, da osupneš — molk utegne biti zgovoren, da prodre globlje kakor govorica. Kako prepriča lju-bimeo svojo ljubico, kadar onemi, če jo lo sicer duhoviti Bodi Se tnko živahen, so pri ložnostl, ko jo boljo, da se krotiš. Vse to se dogaja brez pravil in promlslcka; ka dar stori duh nekaj takega, gotovo nI v naproj premislil. Zgodi so iz potrebo.« Ali: »Kadar si daleč od ljubljene osebe, skleneš storiti ali povedati mnogo stvnri: v njeni bližini to pa odločnost mine. Odkod neki tol Odtod, ker ti v daljavi um ni tako omahljiv, v bližini predmeta pa čez vse mero: kdor pa hoče odločali, mora Imeti trdnost, a omahljivost jo podira.« itd.
Poleg razkošno izdaje, je izšla tudi preprosta. Cena ni navedena.	U.
Predvsem je bila po teh ekspedi-cijah potrjena teorija o potovanju zemljin in dognana z izčrpnimi meritvami. Tnko se Gronlandija pomakne sleherno leto za 50 metrov proti vzhodu, torej proti Ameriki, liazisko-vanja, koliko vplivajo pritisk ledu in ognjeniki činitelj pri tem premikanju zemljin, je bila mimo vplivanja vrtinča-stih viharjev nli polurnih ciklonov ena poglavitnih nalog teh dveh ekspedicij. Kot je znano, je Gronlandija največji otok sveta, prav za prav bi jo morali nazivati Zemljina, saj meri 2,200.000 kvadratnih kilometrov in nosi breme neizmernih skladov ledu, ki so včasih tudi do 5000 metrov debeli. Višino ledu na otoku so — podobno kot globino morja — izmerili s tako imenovanim »Lcholotom« — torej z odmevi zvočnih valov. Preračunali so, da bi se vodovje vsega morja na svetu dvignilo za 6 tlo 8 metrov visoko, če bi bilo moči vse griinlandske sklade ledu nenadoma vreči v morje. A če bi se recimo moglo zgoditi, da bi se led tnko nenadoma raztajal, bi to povzročilo neizmerno nesrečo za ves svet, saj bi morje začelo pljuskati na vso moč visoko in bi spravilo podse velikanske zemeljske ploskve. Na srečo to jiae ni mogoče, pač pa se utegne zgodili, dn bi se podnebje tako ublažilo, tla bi se začeli ledeni skladi polagoma tajati. Saj so rekli Gronlandiji, ko so jo leta 985. po Kr. odkrili \Vikingi — »zelena zemlja«, kar je nemško »Griinland« — Griinland.
Dandanašnji pa se spreletava nnd temi neskončnimi ledenimi poljanami le beli polarni sokol, skoraj edini znak življenja s tega otoka.
jvi jo velik 20 svetlobnih let. Svetlobni žarek, ki danes doseže naše oko, če opazujemo Plejade, je odšel 8 te zvezde, še preden je bila odkrita Amerika.
Pijani metulji
K živalim, ki imajo rado alkohol, spadajo tudi metulji in predvsem po-nočni metulji. Preizkušeni zbiralci metuljev se okoriščajo s slalvostjo me-.uljev in si pridobijo na tu način prav izredne metulje, ki sicer ne bi prišli do njih. To napravijo tako, da nama-žejo s sirupom, ki ga sami naredijo iz piva, blagodišečega jabolčnega etra in iz kanca ruma. Če gredo zvečer z žepno svetilko k drevesom, prav jahko polove povsem omamljene metulje, ki srkajo sladko pijačo. IIIIIIIIIIIIIIIIIIHNHI1
DRŽAVNO GLEDALIŠČE Drama:
Nedelja. 2*. septembr«. oh 15: »Deseti brst«.
Izven Cene od 18 lir navzdol.
Predsezon« t Drami, l.oto^ij« prodso-zonn se bo pričel« v Drami dani«, 26. t- in. Ob 15 bodo ponovili ljudsko igro »D.-sctl brnti ki j« posnet« po Jurčičevi Istoimenski povesti. Dramtizncil« j» delo 1'. Uolic, ki jo zajel glavno dogodke v 16 slik. Igra Jo Imela v lanski sezoni visoko štuvilo rc iirlz, popularnost Jurčičevo povesti in prikupnost del« »la zagotovila igri ludi žo prod leti nenavnden uspeli. Naslovno vlogo igra Mlinu SkrhlnSek. Hoilsor pruf. O. ScU. scenograf inž. K. Frnnz.
Glcdnllšk« flnevn« hlarsns bo pnslo-vsln v teknil prrdsrsonl od liol II do pol U ln popoldne od II do 18.
Radio Ljubljano
dnevni »porod za 26. september:
8.30-9 Jutranji pozdrav — 9-10 Znklad. nemški reki in napovi — 10-10.2(1 Poročilu v nemščini in slovenščini — 10.2»—10.35 Orgelska gliiabn - 10.35—12 Prekinitev oddnjo — 12—12.30 Opoldanski koncert — 12.30—12 30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.50— U Veseli zvoki — 14—14.15 Porodila v nem-SMnl — 14.15-15 Po slovenskih livadah, iz-vnjntn radijski orkesier io Komorni zbor. vodi dirigent 1) M. Mjnucc — 15 Poročilo nemškega vrhovnegn poveljstva — Prekinitev oddajo do 17 — 17-17.li Poročil« v nemščini In slovenščini — 17.15—17.35 Kmetijsko prednvanje v slovenščini — 17.35—18 1'iosoci prsti, igra duet harmonik Junko — Mlliol-Mč - Prekinitev o-Mnje do 19 -19 -19.30 Pesem ljubP7.nl - 19.30-19.Ml Poročil« v nemščini In slovenščini, poročilo nemškega vrhovnegn poveljstva v Italijanščini, napoved sporeda za naslednji dan — 19.30 20 Mala mcdiirra — 20-211 20 Poro'lln v nemščini — 211.2(1-22.10 Prenos spored« beograjsko radij, oddajno postaje — Konec oddaje.
Dnevni spored zn 27. september:
8.30-9 Jutranji pozdrav — 9-9.20 Poro-Čiln v nemščini in slovenščini — 9.20 -12.20 Prekinitev oddajo - 12.20—12.30 Uvod -13.30—12.50 Poročila v nemščini in sln\ruščini - 12 50-14 Glasbeni biseri — 14-14 20 Poročil« v nemščini — 14.20—15 PopoMnnsku glashn — 15 Poročilo nemškega vrhovnegn poveljstva — Prekinitev od lajo do 17 — 17— 17.15 1'oročlln v nemščini In slovenščini — 17.15-18 Zabavni koncert — Prekinitev oddaje do 19 — 19—19.30 Glnsbn velikih mojstrov. izvajn radijski orkester, vodi dirigent D. M. Sllnneo — 19.30-19.50 Poročila v nemščini In slovenščini, porodilo nemški ga vrhovnega poveljstva v itall :ansčlnl. napoved sporeda 7n naslednji dan — 19.50 2(1 Medigra — 20—20 20 Poročila v n"m'člni 20.20—22 10 Prenos sporeda beograjsko radijske postaje — Koncc oddnjo.
Poizvedovanja
V bližini Ranzlngerj« na Mas«rykovi cesti sem zgubil« 50 zavitkov Ibar cigaret in eno »Mam«« mleko v rdeči mreži. Prosim poštenega najditelj«, da izgubljeno proti nagradi vrne v 1'loterSnikovi 25-1 iBcži-graci. za kavarno Mnjcen).
Inlernlrancu Iz Padove jo bi! nn dvorišču šolo na Viču vzet kovčeg. V njem jo imel svo.ie listino na Ime Valentin Adolf in vso obleko. Tisti, ki j" kovčeg najbrž pomotoma vzel. se naprosi, nnj ga woti nagradi vrne v Salezijanskl ulici 3. Kodc-ljovo.
ISLANDSKA V TEH DNEH
»Islandska je dežela resnosti,« je nekoč dejal eden njenih mož. In zares je že pokrajina tega otoka, ki je na pragu med Atlantskim oceanom, Severnim in Ledenim morjem, na robu Evrope, prav posebne vrste, vsa stroga in veličastna. Islandci so star in ponosen narod, ki so si ustvarili mogočno književno kulturo. A polilična zgodovina Islandcev je bila manj uspešna: primanjkovalo jim je moči, da tii si izoblikovali državo, ki bi jo odločno vodili, in zato je poslala dežela kar prevečkrat predmet izrabljanja tujih sil. Tujci so dali deželi kaj malo dobrega. V svojem razmerju do Danske si je dežela sporazumno pribotila korak za korakom tisto samostojnost, ki je stoletja hrepenela po njej. Tudi poslednja vez, ki je spajala Islandsko z Dansko, to je skupnost vladarja v osebi (lanskega kralja, se je že razrahljala, odkar ima Islandska avtonomnega državnega upravnika, bivšega poslanika danske države, Sveinna Ujiirns-sena. Le majhen korak je bil še potreben do ustanovitve samostojne republike. Vendar pa dežela ni dosegla svobode, ampak je zašla v še večjo odvisnost. Od I. 1940. je zasedena po tujih četah, najprej po angleških, nato še po ameriških. Posadka je privedla v deželo mnogo nemira, pred-
vsem nezdravo konjunkturo z inflacijskimi pojavi, ki zahteva zmeraj novih odredb. Cene življenjskim potrebščinam so se po-trojile. Števiio prebivalcev v glavnem mestu Rejkjaviku se je lako povečalo, da ni v nobenem sorazmerju s splošnim številom prebivalstva dežele. Veliko je pomanjkanje stanovanj in v mestu jo na stoline ljudi brez strehe. Spet in spet nastajajo vladne krizo. V letu 1042. so imeli dvakrat poslanske volitve. Ameriška posadka uvaža v deželo raznovrstne nepri-lične izdelke gvoie ahotne civilizacije. Kar žalostno jo. ko v tej starokullurni deželi grozi nevarnost, da bo holtyvoodski način zabave ljudstvo povsem pokvaril.
(z gospodarstva
Nadrobna prodaja likerjev In žganja.
Združenje trgovcev .io dobilo naslednje obvestilo: Začasno se dovoljuje trgovcem-detajlisiom. ki so svojčaa v redu prijavili svojo zalogo Pokrajinskemu gospodarskemu svetu prodajo žgnn.ia in likerjev v zaprtih steklenicah, vključno konjaka in ruma, ki so bili blokirani z nnredbo dno 19. febru-nrja L t. 7.n eventuelno poznejšo nsb.avo, ko hodo prodane sedanje njihove »aloge, so hodo trgovci niornll obrniti na proizvajalce, ki bodo oj primera do primera morali prosili za dcblokirauje pošamoznib partij.
KUHARICA samostojna, vajena pospravljanja sob, sprejme službo pri boljši družini. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštena« št. 6489. (a
MLADA GOSPA vestna in poštena, zelo dobru tipkarica — nujno prosi namestitve za ves dan ali za nekaj ur dnevno. Naslov v upravi »Slov.« pod Št. 5433.	(a
JSlazba 1 «»*« I
VESTNO DEKLE za poljska dela sprejmem takoj. Ivo 2un, mesarski mojster — Ljubljana, Bohoričeva ulica 11.	(b
DEKLE 15 do 17 let staro takoj sprejmem v dvočlansko družino. Hrana in plača dobra. — Ponudbe unravi »Slovenca« pod »Pridna«
št. 6490.
(b
DEKLO za vsa kmečka dela, iščem. Ponudbe upravi »SIot.i pod »Pridna« št. 6476.	(b
GOSP. POMOČNICO spreime družina z 1 otrokom. — Prednost imajo starejše. po možnosti z lastnim stanovanjem. Pod gozdom 10, pritličje. (b
ZASLIT2EK! Koristile sebi in drugim. /glasite se: Vidmar, Rimska 10, levo.
POSTREiNICO
pošteno in sna/no — išče za dopoldne od 7 —10. ure. — F. P.. Svctčeva 10 Podrožnik
ZDRAVO DEKLE
za vsa hišna dela in kuho, dobi takoj službo v dobri hiši. Naslov ▼ upravi »Slov.« pod žt. 6335.	b
Mehanike dobre in inlade delavec — takoj sprejmemo. Merkur, Puharjeva št. 6.
POSTREžNICO za 2—3 ure dnevno, /jutraj, iščem s 1. okt. Naslov v upr. »Slov.« št. 6322.	b
BOLJŠO OSEBO
sposobno samostojno voditi vse gospodinjstvo tričlanske družine
—	iščem. Ponudbe z opisom dosedanjega za-poslenja na upr. »Slovenca« pod »Samostojnost« št. 6497.	b
l_JJroji_|
DINAMO
za nvtorazsvetljavo v popol noma dobrem stanju ugodno naprodaj. — Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica št. 12.	(x
STROJI
zn mletje kosti, prvovrstni tabrikat, ugodne cene! Gospodarska zveza, Blciwcisova 29.
STRUŽNICO (Drehbank), vrtalni stroj, brusilni stroj, ter orodje za ključavničarstvo in mehaniko
-	kupimo; proti zelo dobremu plačilu. — Merkur, Puharjeva 6.
1 Posestva 1
PARCELO, NJIVO ali hišo kupim. Ponudbe brez posredovanja upravi »Slov.« pod »Zemlja« 6494. (p
I EP O PARCELO
stavbno, kakih 1200 m« v Ljubljani ali predmestju kupim za takojšnjo gotovino. Lastniki naj stavijo rc«ne ponudbe upravi »Slovenca« pod »Trgovec z dežele« 6504.
KUPIM
steklenino za bnfet — kozarce, stekleuice itd. ter Herkel tehtnico. Ponudbe upravi »Slov.« pud »Takoj« št. 6446.	(k
PISALNI STROJ dobro ohranjen, kupi Geruvac, kolodvorska il. o.	k
BOB
lisičjo in dihurjo-vo, novo In umre, stare in novo us-njate KovCete ln aktovke, tur Uobro ohranjeno polhove Cepiču, dalje Oebel-nl vosek, domaČo letino, zajčje Kuie, tudi letne polhove kozo, surove Ul to stiojene ter vse kože od divjačine ln nogometne žoge ln duše kupuje trgovina ZLIKA V1C* Ljubljana, fatarl trg £t. 80._(k
MANJŠO PEO dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe v upravo »jilovencu. pod »Peč« 6B63. (k
CRliSLO
Jeitlce In kostanjev les, vsako količino, kupuje usnjurna Lavrlč, LJubljana, Cankurjevo nuurež-Je fet. l._
STARK URE irpne ln za pest ue, le dobro obrnujeue, kupim. Janku Jazbec, ururski mojster, Miklošičeva cesta 12.
Kupim prazne
STEKLENICE vseh vrst in dobro plačam. - B. Guilin, V udulkov trg a.
I Prodamo |
Prodam nekaj SODOV od 30—50 litrov, primernih za kislo zelje, po zmerni ceni. — il. Guštiu, Vodnikov trg 2.
DRVA PREMOG GOMBJIČ
GLEDALIŠKA 14
Prodam okoli 100 1
SADNEGA KISA brez dodatka vodo — Gerbičcvu 26 (kolczi-ja)._<1
Krompir
100 od 100 varuje pred gnilobo »Negllil«. Številna priznanja! Ing. Prczelj, VVoltova ul. 3.
Modro OHI.EKO ZA DEČKA od 10 do 12 let ter nekaj opreme za novorojenčka, prodam. -Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6493.
STAKO ZIMO kupimo, plačamo dobro, v poštev pridejo tu.li moaroci. Ponudite trgovini »Ogled«, Mestni trg št. 3 tvliod skozi vežo).	(k
RADIO dobro ohranjen, kupim. Ponudbe upruvi »alov.« poti »Prvovrsten« žt. 6402. (i
SREBRNE KOVANCE etare in druge dragocenosti. starinske vred-uosti ku pilim. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12.	(k
B1CIKELJ-GUME stare iu gume za motorna kolesa, kupimo proti zelo dobremu plačilu. Merkur, Puharjeva 6.	k
PISALNI STROJ dobro ohranjen, kupimo. Pcllcgriuo, kolodvorska '6.	k
KORENJA
kupim par tisoč kilogramov. Naslov v upr. »blov.« pod št. 6513.
IZKsEII
REDNO PRIVATNO poučuje: francoščino, nemščino, klavir Ane-ta Potočnik, str. dipl. Nove prijave sprejema Groharjeva 2-1 (irža-ška 1-1).
POUČUJEM
nemščino, italijanščino, francoščino, angleščino, ludi začetnike(-ce). -V rhovčeva 12, visoko pritličje, levo (kri žišče Jegličeve).
Filatelija
<p
FILATELISTI!
Ugoden nakup raznih filatelističnih novosti: znnink, filatelistične li terature, katalogov in »JOL« - albumov itd., dobite pri f i I a t e I i j i MLADINSKE ZALOŽBE
v Ljubljani, Stari trg št. 30.
KOZOLEC z opeko krit. kamniti stebri, v bližini l.u-ščiliiice riža, prodam. M. Roje. Bleiwcisova cesta 29-11.	(t
Živila
r shrambah varujte
ired škodljivci. Stro-kovni nasveti glede načinov shranjenjn in pokončevanja škodljivcev pri Ing. Preželi. VVolfova ulica 3. (I
x Prenos
DRVA I. POGAČNIK
LJUBLJANA Bohoričeva ulica St.5 Telefon fit. 21-59
PEČ
filano. malo rabljeno, z zaščitnikom, čez meter visoko, prodam. Ižanska ccsta 57. 1
3 PARE ČEVLJEV se močnih, za fante v starosti 10—14 lot, prodam. Rožna dolina c. XV. St. 14.	(I
Prašiča
boste hitro in ceneno opitali. Strokovni nasveti glede hrnnjenjn-pitanja pri Ing. Prežel j. VVollova 3.	1
PISALNI STROJ
Torpedo, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6323.	1
ZNIŽANE CENE! Blraphy mleko z otročjo plavco lir 15.35, Mamina mleko 21*/» maščobe L 14.60. — Trgovina Viktor ftober, Sv. Jakoba trg 4. (1
ZIMSKI SUKNJIČ
s kožukovinasto podlogo in ovratnikom, — prodam. Ogled: Krz-narstvo. Smole, Sclcn-burgova ul.	1
Pasje bovhe
pokončujtel Ing. Pre-zelj, AVolfova 3. 1
športni voziček močan in dobro ohranjen, prodani takoj. -Litijska c. 39b. I
čevlje gojzarje
št. 39 in nove gnmaše - prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6498.	1
Podgano
pokonča »Mikrotin« pasta. Nešteto pohvalnih priznanj. Za pripravo običajne količine jc prinesti 5 dkg masti — lahko delno pokvarjene. Ing. Pre-zelj, \Volfova 3. 1
KLAVIR. HARMONIKE
1800, gramofon 750, moške semiš čevlje št. 41 do 42 in različne moške hlače, prodam. Klavžer, čevljarstvo, Vošnjakova 4.	I
industr. podjetje
malo, zelo zaposleno, z veliko zalogo, za 300.000 lir, naprodaj. Siguren kupec lahko en del plača eventu-elno v obrokih. Ponudbo pod šifro: »Mesečni zaslužek 15.000 lir« na upravo »Slov.« št. 6339.	d
Smolo
smrekovo, prekuhano, kupim. Ing. Prezelj, Wolfova 3.
Stanovanja
iščejo
lOOO—5000 LIR nagrade dam dotične-niu, ki mi preskrbi komfortno stanovanje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Plačam« št. 6404.	(c
STANOVANJE enosobno. menjam za enako. Aleševčeva 38.
ZAMENJAM lepo dvosobno rtanova-nje v vili z večjim. -— Ponudbe: Christof Drago, Povšetova ulica št. 33a. (Kodcljevo).
STANOVANJE dvo- ali večsobno, išče mirna tričlanska obi-telj. - Ponudbe: Christof Drago, Povšetova ulica 33u (Kodeljevo).
8 Pohištvo j
patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno iu po nizki ceni
RUDOLF RAOOVAFt
tapet u i k
LJUBLJANA
Mestni trg štev. 13
Prodam rabljeno
pohištvo
v dobrem stanju. Pojasnila pri: ltupnik, Celovška c. 57. v nedeljo ud 14 dalje, (i
Knjige
KUPIMO Dom in svet, letnike:
1888, 1869, 1690, 1691 do 1900, 1901, 1902 do 1907, 1(J09, 1910—1910, 1925—1927, 1930, 10**4, 1936, 1937/1938, 1439. Ponudite Ljudski knjigarni, Ljubljana.
SAMSKA OSEBA
poštena, išče stanovanje manjše ali večje, event. prazno sobo, takoj ali pozneje, kjer koli. Plača točno. Ponudbe nn upravo »Slovenca« pod »Stanovanje« Št. 6536. c
Gospodarsko ooslopje
ali 6UPO vzamem v naiem ali kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »V bloku« St. 6409.
delavnico majhno iščem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Svetla« 64S8. (n
SOBO lepo, sončno, s vso oskrbo, oddam. Sprejmem tudi abonente na hrano. Naslov v upr. »Slov.« št. 6533.	s
I Vajenci 1
PRIDNEGA FANTA za mesarskega vajenca sprejmem tnkoj. Znn Ivo, mcs. mojster, Ljubljana, Bobonfevn ulica 11.	(b
Razno snažno pohištvo postelje, mize, stole itd. proda trgovina »Ogled«. Mestni trg 3 (vliod skozi vežo), (š
Visoko omaro
in mizo poceni pro-dam. Ilirska ulica 23. _ (3
prodam zelo ugodno eno kompletno rabljeno spalnico in eno kuhinjo. — Oglejte si: Prulo 11.
(3
spalnice jedilnice, kuhinjske opreme si brezohvezno ogledate: Medvedova št. 28, pri Šišenskem kolodvoru. - Odprto: torek, četrtek, sobota od 15,—18. ure. š
spalnico
v Imitaciji orehove korenine, 2krat lakirano, prodam. Kržc, mizarstvo, Vrhnika. -Ogleda se v skladišču: Ljubljana, Blciwcisovn st. 47, poleg kavarne Majccn.	š
I Ofcrt 1
Iftvts-motorj
MOTORNO KOLO DK\V 200 do 250 cciu v dobrem stanju kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod 6477. f
500 ccm MOTOR znamke, »Rudgc«, super Šport (specialku), 150 km na uro, nekaj posebnega za ljubitelje tega športa, kot v novem stanju, naprodaj za 25.000. - Naslov v upravi »Slovenca« pod »Redka prilika« 6537.
""VEČ MOTORNIlP
KOLES od 125—500 ccm, vsi v odličnem stanju, zelo poceni "naprodaj. -Merkur, Puharjeva 6.
ferivo
risanka it. 106
1	i	J	4	J	0	t	-	>	11	"	U	IJ	14	1-
10			it			21	IS							
*										il				
M	24								-ti				j.!	
iO				M				=u 1 1				JI		
12			Jj				i"				Ja			
30		3*				>0								40
41					42				43					
44				45		1 1		46 • 1 1 i				47		
Pozor stavbeniki hiSni posestniki!
Dobavljam, polagam ln slružim stare 1'AKKKTh
josip b£lec
LJubljana
K0LUDVO1ISKA 23
[
Sobe
ištaio
ODLIČEN GOSPOD soliden in točen plačnik išče opremljeno sobo, po možnosti s souporabo kopalnice, v sredi mesta. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »boba« št. 6486. (s
§ Objava 1
VAJENCA pridnega in poštenega sprejmem za pekovsko obrt. Dolinar, Bohoričeva i.	(v
V A JENKO
in praktikantinjo s I. oktobrom sprejmem. -l)a rusko krojaštvo Ambrož, Podinilščakova ulica št. 37.	(v
VAJENCA za ključavničarstvo -sprejme Strojno podjetje, hiška. Sv. Jerneja c. 18.	v
VAJENKA sc sprejme za danvko krojaštvo. Ogrin Vin-ko, skofja_ul._6.
j živali 8
mlado kravo
montafonske pasme, 600 kg težko, 5 mesecev brejo, prodam. — Pojasnila v Beethovnovi ulici 13-11, ali Podsmrcka 5.	(j
KDOR IIOčE
prvovrstne prašičke, velike, težke pasme, naj si jih ogleda v nedeljo, ponedeljek in torek od 3—6: Hud-nik Franc, Ježica 13.
4 mlade prašičke
10 tednov stare, pn-dam. Štefanova št. 22. Šiška.	j
opozorilo! GG. profesorji, zdravniki, pravniki, tehniki, trgovci, učitelji, indnstrijci, gospodarstveniki, obrnite se na upravo »Slov « ter ▼ kratkem dopisu izrazite svoje želie. Znanstvenik psiholog vam za majhno nagrado ugotovi vaš značaj in iz tega pove vaš prihodnji razvoj. Do pile na upravo »Slovenca« pod »Moder« št. 6242. Tajnost zajamčena I
ln Frančiškanska 10 Telefon 29-51
| Glasba,
oromofon »Cotuinbia«, kovčeg s 24 ploščami, zelo dober. ugodno prodam. Rožna ulica 29-11. (g
klavir. harmonika
nova, 96 basov, naprodaj. Posavska 13, za Stadionom.	tg
klavir ali	pian1no
vzamem po	dogovoru
v hrambo.	Zibertova
ulica 25-1.	(g
I Razno |
NOVI NASLOV:
Frančiškanska 3
Telefon 45-13
| šiv, stroji j
VEČ SIV. STROJEV za domačo uporabo zelo ugodno naprodaj v ponedeljek v trgovini »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo).
ŠIVALNI STROJ
malo rabljen, boljše znamke, pogrezljiv — kupim, kakor tudi do liro ohranjeno pisalno mizo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Šivalni stroj« št. 6459. (k
Zahvala
vsem, kl so spremili na poslednji poti našo ljubo nepozabno hčerkico
Revenko Mikliiš
in jI poklonili obilo lepega cvetja. Posebno se zahvaljujemo čč. sestrama uršulinske šole, g. kntehetn (tudi zn sv. mašo zadušnico) in sošolkam, ki so ji prcrnni grob posule s cvetjem, ki ga je lako ljubila.
Ljubljana, dne 24. septembra 1943.
MAMICA, OČKA in ostalo sorodstvo
Vodoravno: 1. slovanski vladar, 5. del pohiStva, 9.- slovauska boginja, 13. slovenski zgodovinar, 16. gora v Mali Aziji, 17. padavina, 18. del glave, 19. ribiška potrebščina, 20. hrvatski igralec tenisa, 21. ostanek pri gorenju, 22. del vrat, 23. Južnn rastlina, 25. evropski polotok, 26. stavba, 28. del telesa, 29. ognjcniSki izmeček, 30. malajski otok, 31. prebivaleo Afrike, 32. mesto v severni Italiji, 33. utežna enota, 34. domislica; 35. gorivo, 36. trava, 38. mesto na Kavkazu, 39. postrežnik, 41. črno-morsko pristanišče, 42. pisalna potrebščina, 43. Španski klobuk, 44. kraj na Dolenjskem, 45. dol ograje, 46. nevestina oprema, 47. staroslovansko bivališče umrlih.
Navpično: 1. drobir, 2. kraj v Vojvodini, 3. mesto v Španiji, 4. krma, 5. ienska vladarica, 6. okrajšano krstno ionsko ime, 7. zapah, 8. Chateaubriandova novela, 9. nadloga, 10. del naslova, 11. knjigoveško delo, 12. hrib pri Belgradu, 13. pokrivalo, 14. pesnitev, 15. afriSka puščava, 24. lesena posoda, 25. blazinjak, 26. del ladje, 27. posoda, 28. trud, 29. trgovina, 30. moško ime, 31. glasbilo, 33. drovo, 34. zmes, 35. kulturna ustanova, 37. pregovor, 38. polbog starih Slovanov, 39. začimba, 40. podzemski hodnik.
Rešitev križanke št. 105
Vodoravno: 1. kiosk, 6. resk, 10. pesmar, 16. omet, 17. rovlar 18. opera, 19. car, 20. reka, 21. ohol, 22. Anna, 23. emu, 25. Amor 27. Aitla, 29. Štip, 30. Nič ni dobro za oči, 33. Kred, 34. nebo, 35. Avar, 36. laz, '58. Etna, 40. Klek 42. lira, 44. vrt, 45. pi, Ivo, 46. Emani, 47. Lino, 48. Aškerc, 49. teta, 50. otrok.
»singer. šivalni stroj s podolgovatim čolničkom, zelo dobro ohranjen — prodam zn 2000 lir. Ogled dopoldne: Tri-voz 20, gornji zvone __
f Kolesa I
več tr1cikljev rabljenih in novih različne velikosti. zelo usodno naprodaj. — Merkur, Puharjeva 6.
KOLESA nova in rabljena, najboljše nemške znam-
ke in več motornih koles, zelo poceni prodam. Izredna prilika. Merkur, Puharjeva 6.
I Denar
O POSOJILIH
na hiše in posestva dobite informacije v Ljubljani, Beethovnovo št. 15. II. nad. levo pri »JUGO-KREDIT«. (d
DELNICE papirnice Vevče, 500 komadov imam naprodaj. Rudolf Zore. Gledališka 12, Ljubljana.
Navpično:'1. kocen, 2. imam, 3. oer, 4. str. 5. kremen, 6. rokodelec, 7. Eva* 8. sto, 9. Kahira. 10. prodovina, 11. Eol, 12. Spa, 13. mentol, 14. Arnič, 15. Baap 24. učenik, 25. ajd, 26. llobert, 27. Abo, 28. Azario, 29. Šar, 31. Irtiš, 32. Iztok, 33. kepa, 37. Arno. 39. ave 40. kor. 41. Kne, 42. lat, 43. alt, 44. vir.
IEL
KINO MATICA
22-41
Najpriljubljenejša dunajska igralca TTnns Moser in l'aul lliirbitier v tipični valčkovi veseloigri. Komika, vesele popevko iu ples
»VABIMO NA PLES«
predstave dnevno ob 15 in IT.
Ob nedeljah matineja ob 10.30,
TEL
KINO SliOGA
27-10
ŽARAH LEANDER v osodi globoke In nerazumljive ženske duše v svojem najboljšem pevskem filmu
»VELIKA LJUBEZEN«
Izviren nemški film s slovenskimi napisi! Arije iz rnzniA oper in romance. Velike plesne revije. - Sodelujejo: Viktor Staal, Panl llorbiger. PREDSTAVE ob 15 In 17. V nedeljo pa ie ob 10.30.
IEL KINO UNION
Mlado, ijubko in samozavestno dekle izpremeni postarnega, čemernega samca y simpatičnega stareira očeta ter prizadene s tem sorodstvu obilo groze in strahu.
»ODMEV MLADOSTI«
Emil Jannings, Maria Landrock, Viktor de Kowa. PREDSTAVE: ob 10.30, 13.30, 15.30 in ob 17.30 uri.
KINO KOOFLJEVO
telefon 41-64 Prijetna Stranssova glasba, neprestan humor v najzabavnejšetn člagerju sezene
»DUNA3SKA KRI«
Maria Holst, Wllly Fritscli, Hans Moeir, Tlieo Lingen.
PREDSTAVE: nedelja ob 14.30 in ob 17, delavnik ob 17. Zaradi izrednega zanimanja za film danes tudi matineja ob pol 11.

Vsemogočni jc zaključil dolgo življenjsko pot našega ljubega očeta, starega očeta, tasta, strica in svaka, gospoda
Ivana
posestnika in biv. gostil. In trgovca na Kovpi pri Vel. Laščah
ter ga po izpolnjenih 86 letih življenja poklical k Sebi. Pogreb našega dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 27. t. m. ob pol 3. uri popoldne z Zal, kapele sv- Jožefa na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Kovpa, dne 25. septembra 1943.
Žalujoče rodbine: Jaklič, Vesel, Bregar.
m

|' Majda je čutila, kako se je izognil vsaki besedi o sebi, in tedaj je vedela, o čem ne sme govoriti z Jankom.
Vinko Belič,ič
>Tako spoštljivo me gledate kakor učenka, ki pred tablo pričakuje odličnega reda,< je rekel in se nasmehnil. »Pozabite na ti6te čase, ko sem vas poučeval in vam moral biti v vzgledi Zdaj sva vendar stanovska tovariša.«
Zardela je, začudena, kako se je mogel tako hitro udobrovoljiti.
Tako so minevali njuni jiogorori, tako so se vrstili dnevi... in tako je Janko po Majdini zaslugi zapuščal svoj molk in svojo samoto. Božične počitnice so bile vedno bliže.
>Za letošnji božič nas boste pa obiskali v Ljubljani, ne?« ga je opomnila Majda. iPapa in mama vas lepo vabita. Gotovo bo tudi Borja zelo ve-«el. Zdaj se res ne morete z ničimer izgovarjali.«
»Obljubljam, da bom prišel, gospodična Majda.«
»Oh,« je vzkliknila, »pustite vendar tisto gospodično! lako čudno mi je, kadar slišim to besedo iz vaših ust. Recite mi kar Majdal Tako kakor nekoč!«
Postajala sta si bolj in bolj domača. Davno poznanstvo je zaradi oko
Novela
liščin, ki sta v njih živela, rodilo med
njima tovarišlio povezanost... in prijateljstvo. Nista se več srečavala in jiogovarjala le v hotelu opoldne ali zvečer, pogostosta skupaj odšla na sprehod in, ker sta bila še obadva neporočena, sta v ljudskih očeh kmalu postala zaročenca.
Vikar Marko je medtem zaman čakal prijatelja. Vendar se ni vznemirjal niti čudil. Razumel je Janka: nihče na profesorjevem mostu ne bi bil drugačen. In če je bila ženska vzrok njegovega življenjskega nemira, kdo ve, ali ne bo spet ženska tista, ki mu bo vrnila mir? In kdo ve, ali ni prav Majda Kovačeva tista?
»Vse, česar sem se doslej v življenju lotila, mi je uspelo,« je govorila Majda, ko sta obstala vrh Maro-fa in gledala belo zimsko pokrajino, »le v nečem sem doživela neuspeh.«
»Uboga Majda!« se je nasmehnil. »V čem se vam je pa uspeh izneveril?«
»Prenašala sem vam ljubezenska pisma, vi pa še niste poročeni.« _
»V življenju je pač tako,« je za mišljeno odgovoril, »da ne vodi vsaka ljubezen do poroke, in tudi tako je, da ni vsaka poroka sad ljubezni. A to vi gotovo že sami veste.«
VII.
Iz gozda onkraj Otavic, kjer se v prav hudih zimah pojavijo sestradani divji prašiči s Kočevskega, je Janko na badnjik prinesel nizko smrečico. Bil je vesel ko otrok, ko je v topli sobi delal božični spominek. Lurška Mali božja iz mavca se je morala za čas do Treh kraljev umakniti s častnega mesta v kotu in napraviti prostor svojemu sinu Jezuščku v jaslicah. Z njo je romal v predal tudi zaprašen venec obledelih papirnatih rož, ki ga je bila v bogve katerih večerih sple-la pokojna mati ob petrolejki in ob mislih na sina.
Smrečica je stala tam ko sleherni božič polna vsakovrstnih bleščečih se obeskov in nakita: raznobarvnih bun-čic, pozlačenih orehov, ščipalk s sve-čicami, zlatih in srebrnih las. Na vrh je bila pritrjena svetla zvezda iz pisane steklene pene in z visoko konico. Pod drevescem pa se je na mahu sredi ovčic in pastirčkov sklanjala Marija nad Jezuščka, sveti Jožef pa je modro stal ob strani.
Janku se je vtihotapila v srce čudna ginjenost... spomin na svete večere, ko je mati ob ljubeznivem postavljanju božičnih spominkov pela stare pesmi o Rojstvu in zaverovano
gledala jaslice v kotu, kakor da bi | »Nocoj ne bova nič večerjala, ker bila v samem Betlchemu, in sicer ono prvo noč,..
Tiho se je pričelo mračiti. Janko je sedel pri oknu in gledal ven. Po vrtu je ležal sneg, nikjer ni bilo videti človeka, še otroci so bili lepo doma na gorkem.
Pri nas je gorko, je tegobno razmišljal, a nobenega otroka ni, ki bi oživljal ta doin. Vse je tiho... in bo tiho tudi ostalo, čeprav vsa hiša vpije po veselem definskem živžavu. Kako pusto in suho in strogo je to življenje!
Čustvo, ki ga do tega božiča ni poznal, ga jc nenadno navdala z obupom: groza ob misli, da bodo vsi lepi prazniki minevali v molku in osamelosti. Vsa njegova duša si je želela družine: toplega smeha, radostnih obrazov, veselo začudenih oči, domačih popevk, šegavih pogovorov in zabavnih iger za belo javorovo mizo. In čim je bila družina daleč... daleč, tem bolj si je je vsa njegova bit želela.
Tina je prišla v sobo in naž^ala luč. V kotu se je vse zableščalo. Nasmehnila se je iu pogledala brata.
»šo v cerkvi ne bo tako lepo ko pri nas, Janko.«
Nič ni odgovoril, še vedno je bil v svojih mislih. Počasi pa se je zdramil iz senc, ki sta jih stkali mučna preteklost in siva prihodnost.
je velik post,« je rekla Tina.
»Seveda ne, pač pa bova tolkla orehe in lešnike in jih prigrizovala z jabolki, knkor bodo delali tudi po drugih hišah in je navada na današnji večer.«
»Lešnikov ni nič letos,« je rekla in odšla po badnjiški prigrizek.
Janka je prevzel boleč spomin na mater, ki mu je bila na smrtni postelji obljubila, da pojdeta skupaj brat lešnike ...
Kako hitro gre čas, kako na svetu vse naglo mine, najsi bo bridko ali veselo! Vse pa zapusti otožen spomin: bridkost zaradi trpljenja, s katerim je bila združena; veselje zaradi svoje kratkotrajnosti. Šibkemu človeškemu srcu se toži po preteklosti in ga je strah bodočnosti. Močan človek pa...
Janko je prijel oreh in ga z udarcem desne dlani zdrobil. Nasmehnil se je rumenemu jedrcu.
Nič strahu! si je samozavestno govoril. Nihče me ne bo videl na kolenih, zlomljenega zaradi notranje slabosti!
Sestra in brat sta govorila o tisoč malenkostnih stvareh, ki jih prinesejo in prav tako tudi odnesejo dnevi, tedni in meseci. Na prtu se je večal kup orehovih lupin in jabolčnih olupkov, dokler ni sestra z materinsko resnostjo rekla:
»Zdaj bova molila rožni venec.«