Povezovalec z Bogom
25. december slavi zahodno krščanstvo kot rojstni dan Jezusa iz Nazareta, ki je po sklepu Nicejskega koncila pravi Bog in človek. Če si ta dan ogledamo iz zgodovinske perspek-tive, ugotovimo sledeče: 25. december je bil poganski dan rojstva sonca. Poganski astronomi so izračunali, da prične sonce znova pridobivati na svoji moči. Ko je rimski cesar Konstantin z Milanskim ediktom v 4. stol. priznal krščanstvu enakopraven položaj v takratni poganski veri, je nastalo nekakšno sinkretično zlivanje verskih prvin obeh religij. Kristjani so opuščali hebrejsko posvečevanje sobote kot sed-mega dne, in se oprijetnali nedelje, prvega dneva v tednu, ki je bil tudi dan počitka za pogane. Vse je bilo utemeljevano na verski filozofiji in prav v primeru 25. decembra je veljalo, da je Kristus sonce pravičnosti, ki razsvetljuje zemljo od vzhoda do zahoda. Tako je rojstvo sonca dobilo nov pokristjanjeni pomen. Postalo je rojstni dan Zveličarja, Učitelja narodov, utelešenega Boga Jezusa iz Nazareta. Ne glede na zgodovinsko netočnost glede rojstva Jezusa, ki realno ni znan, ima božič v sebi drug pomen. Božič naj bi predstavljal spravo med nebom in zemljo, naj bi upajoče človeške duše popeljal v svet pobožanstvenja in tiste duhovne realizacije, ki v nas ljudeh oblikuje človeka po božji podobi. Tako pojmovanje božiča je blizu vsem tistini, ki jim vera ni samo znamenje pripadnosti neki določeni verski skupini, ampak povezovalec z Absolutom vesolja - s transcedentalnim Bogom. Vsem bralcem Naše skupnosti želim lepe, posvečene in poduhovljene božične praznike.                                              AVGUŠTIN KNAFELJ