Položaj. Marsikd« je imel vellko upanjn, da bo kmahi mšs. Toda to upanje postaja vedno manjSe. Cetvero^povasiUB, ki stoji popolnoma pod upllvom Anglije, fla soie Bi4 vedeti o miru, ampak želi, da se straSna worija ntMfeljuje. Na bojiSlfh stojimo mi in zavezniki izborno. Jfenimmja je v našib rokab, izvzemši majhen kos ob ifoldavi. Cetverosporazutn stavl svoje upanj« zopet m BpomiatiL V notranjepolitienem žlvljenju Avsjbrfle se va «wodi pripravljajo na otvorltev državnega zbora, v Satorem bodo njih zastopniki labko svobodno pove3aH fm&T si narodi žalijo. Protl mlrn. Cetrerosporaznmov odgovor, kl ga je dai m, mšo mirovno ponudbo, je znan. Glasi se odklonilno. 3«daj }• odgovoril fietverosporazum 3 poalanico z dne 19. jan. todi predsednikn severoameriških Zveznih iritaT, Wilsonu, kl je, kakor tudi znano, povabil vse T»jslnijo6e države, da sS naj naznanijo pogoje, pod Itatarimi bi bile voljne skleniti mir. Cetverosporazum sedaj Wilscnu naznanja svoje pogoje aM svoje vojne <alje: Mi in zaveznlki bi mu inorali povrniti in poprarifi vso napravljeno Skodo. Toda lo bodo nam milostno fle le pozneje natancno naznanili. Za sedaj zaitovajo: Vrniti moramo: AlzaSko-LotrinSko, Belgijo, SrbijOj Grnogoro in jim takoj plačati primerno odSfltodnteo; nadalje moramo izprazniti zasedeno ozemt]« t Franciji, Rusiji in Rumuniii ler tud povrniti ¦apravljeno škodo. Nadalje se morajo meje med dr*»Tami tako urediti, da bo dana varnost pred neopravičenimi napadi. To se pravi, da nas bofiejo — aEanjgati, kakor se jim bo zljubila. Nadalje zahtevajt, da m od tujega gcispodstva osvobodljo Italijani, ^tgoslovani, Rumuni, Cehi in Slovaki. Kako si to uslijff. tega ne povedo, toda menda tako» da bi pri3fi izpod tujega, t. j. izpod avstrijskega gospodstva $rfi njiliovo, fietverosporazumovo gospodstvo, Kako dobro se narodom godi pod njihovim gospodstvom. to vidirao, kako ravnajo z Irci, kako z Grki, a vidimo tudi, kako so svoje zaveznike Srbe, Črnogorce in Rumnne brez vsake pomoči se pustili bojevati ter jih pogiljali v gotovo smrt Sicer pa odločno odklanjamo fietverosporazumove ponndbe, nikdar jim nismo izrofiili svojih zadev, za to tudi nimajo pravioe govoriti in odločevati o naSi usodU Nadalje zabtevajo, da so turško cesarstvo iz Evrope uraakne in da se osvobodijo lfudstva, ki so pod Turcijo. Poljaki se morajo združiti v enotno Poljsko pod rusko nadvlado, V kratkih besedah se to pravi, da se mora ostriči Nemčija, razkosati Avstrija, zmanjšati Bolgarija ter nničiti Turfiija, In to naj bo resna, volja za mir?! To je nova vojna napoved, to 3e novo. grdo Izzlvanje na vojsko! Obenem s fietverosporazumovlm odgovorom naWilsona se je tudi Belgija pritožila pri njem proti Nem6i|i, ki je vpadla v Belgijo ter jo drži sedaj za~ sedeno. FA tudi Grčija se je istočasno oglasila pri Wil-sonu ter mu naštela vse grehe ftetverosporazuma nasproti njej. Sedaj je vse odvlsno od tega, ali bo na le razliCne poslanlce Wilson molča ali odgovoril z novo poslanlco, Ako odgovori z novo poslanioo, se bo mirovna stvar pletla naprej, ako ne, bo za nekollko 6asa mirovala, Vsega je kriv izzivalni odgovor Ceh-erosporazumov. ld zahteva naravnost našo smrt. Na boilSčlh. Na vseh bojiščih je razmeroma mir, le na rumunskem bojišcu 8e je do zadnjega dne bila borba. Ruse in Rumune smo potisnili čez Seret in si aedaj tam stojimo nasproti. Ali jiii bomo dalje potiskali, tega seveda ne vemo, toda že prihodnje dni bomo vitleli, kake nafirte ima armadno vodstvo za rumunsko bojišCe. Pri četverosporazuraovem posvetovanju v Rimu se je baje govorilo pred vsem o solunski in italijanskl fronti. Soglasno pravijo poročila, da bp na lašJri fronti baje ves četverosporazum spomladi pritisnil proti nam. 0 solunski fronti pa so razliftna poročila, nekatera pravijo, da se bo solunsko bojišče popolno- ma ali vsaj deloma opustilo, (bruga pa, da se bodo Cetverosporazumove čete pri Soltuiu pomnožile. posebno z italijanskimi, ter skušale zopet prodirati.. Najhujši sovražnik Cetverosporazumoviii 6et na Balknnu je baje podnebje. Bolezen in umrljivost raa^aja v ftetverosporazumovih fietab. V AvHlrlii. Ministrajki predsednik 'KlanirMartiuie se je aafcel pogovarjati s strajikami o zopetnem detovanpi državnega zbora Govoril ]e dosedaj z nem&konaoionalno stranko, ki je edina vladna, ker ima dF. Urbana v ministrstvu, in z združenimi Cehi, ki so sedaj najmoCnejša stranka v državnem zboru. V kakem smislu so se vršili pogovori, še ni prišlo na dan. A to je gotovo: ako se nemškira strankam ne izpolnijo njih pretirane in narodni spravi nevarn« zabteve, potem nemškim strankam ne bo mnogo Iežeče na državnem zboru; ako pa se jim izpolnijo, potem itak državni zbor v sedanji obliki in sestavi ne pride vei skupaj, kajti ena izmed prvib toftk v nemškib zahtevah je odcepitev Galioije in izločitev galiških poslanoev iz našega državnega zbora. Nam se tore} zdi, da stojimo zaradi zopetne ortvoritve drža\oiega zbora še pred velikimi težkočami, ki bodo tako dolgo trajale, da se tudi nemške stranke odločijo za program, ki bo vsem narodom v Avstriji pravičen. Potem bodo tudi vsi narodi veselo tekmovali med seboj za skupen blagor, za skupne koristi. Največia mofi Avstri1e obstoii v tem, &* so vši njeni itmredi enakopravni in zadovoljni. Za to naj nobena stranka ne dela ovir, da pridemo enkrat v notranjosti do medsebojnega sporazumljenja in roiru.