energetski pretresi Elektro-Slovenija, d o.o. Glavni in odgovorni urednik: Brane Janji} Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Toma` Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NA[ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail:brane.janjicdeles.si predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda Kova~i~ (El. Gorenjska), Nata{a Toni (TE-TOL), Vladimir Vaupoti~ (SEL), Jadranka Lu`nik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc @galin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oro`im Kop~e (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Nino Maleti~ (EGS-RI Maribor), Drago Skorn{ek (TE[), Janez Zadravec (ELES), Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jo{ko Zabavnik (Informatika), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana OBLIKOVAN Peter @ebre MAXILINE d.o.o. Ljubljana TISK DELO TISKARNA d.d., Ljubljana [ STIK je vpisan v register ~asopisov pri RSI pod{t. 746. Po mnenju urada za informiranje {t. 23/92 {teje NA[ STIK med izdelke informativnega zna~aja. NA[ STIK je brezpla~en. Naklada 8.000 izvodov Prihodnja {evilka Na{ega stika izide 30. oktobra 2000. Prispevke zanjo lahko po{ljete najpozneje do 17. oktobra 2000. z nan ljudski pregovor pravi, da po zati{ju nastopi burja, in vse ka`e, da smo septembra v elektrogospodarstvu za{li v tak{ne viharne ~ase. Najprej se je zapletlo pri sklicu skup{~in nekaterih proizvodnih podjetij, kjer naj bi bila osrednja to~ka imenovanje novih ~lanov nadzornih svetov, saj so se ob tem oglasili pidi, ki so marca letos postali 13-odstotni lastniki {estih proizvodnih podjetij, in zahtevali pravico do svojih predstavnikov v svetih. Hkrati so v teh podjetjih pospe{eno objavili tudi javne razpise za nove direktorje, saj z izjemo direktorja Termoelektrarne Trbovlje vsem drugim mandat izte~e konec oktobra. Nato pa je 21. septembra prispel {e sklep, da se je vlada odlo~ila razre{iti dosedanjega vr{ilca dol`nosti Elektro -Slovenije mag. Vekoslava Koro{ca, potem ko je ta bil na polo`aju {ele dobre {tiri mesece. Pri vseh teh spremembah naj bi bile po zagotovilih vlade odlo~itve sicer zgolj proceduralne narave oziroma v zadnjem primeru v interesu poslovne politike, in ~eprav ima ve~inski lastnik do tak{nih posegov v nadzor in vodenje elektroenergetskih podjetij tudi vse legitimne pravice, se vendarle ni mogo~e izogniti vpra{anju, zakaj do tak{nih velikih sprememb v naglici predvolinega ~asa.Vpra{anje je {e toliko bolj opravi~ljivo ob dejstvu, da se elektrogospodarstvo zaradi napovedanega odprtja energetskega trga `e tako in tako sre~uje z velikimi pretresi in zahtevnimi nalogami. Ob tem je tudi te`ko verjeti, da bodo nova vodstva glede na zapletenost elektroenergetske problematike in velik ~asovni pritisk lahko kaj bistveno spremenila ali pospe{ila, saj je vsem, ki `e dlje ~a-sa spremljajo dogajanja v elektroenergetskem gospodarstvu jasno, da je klju~ni problem drugje. Tako bi si `eleli, da se namesto prevelike pozornosti kadrovskim zamenjavam, {e zlasti, ~e te niso posledica slabega dela, v prihodnje v ospredju raje znajdejo odgovori na stara energetska vpra{a-nja: kje so instrumenti, ki bodo podjetjem zagotovila normalno poslovanje brez vnaprej predvidenih milijardnih izgub, od kod bodo pri{la sredstva za uresni~itev nujnih na-lo`b za nadaljnje zagotavljanje nemotene oskrbe Slovenije z elektri~no energijo in na kak{en na~in bo lastnik podjetjem pomagal izpeljati zahtevno prestrukturiranje in prilagajanje novim razmeram na evropskem energetskem trgu? www.eles.si / tema meseca Elektroenergetska podjetja med izgubarji Ve~ina elektroenergetskih podjetij se tudi letos sre~uje z velikimi gospodarskimi te`avami, saj je vlada `e pri oblikovanju leto{njega vrednostnega na~rta predvidela poslovanje z izgubo. Ker pa 1.septembra ni pri{lo do predvidene podra`itve elektri~ne energije, bodo rde~e {tevilke na koncu leta {e vi{je. P osle oslovanje elektroenergetskih podjetij je tudi nekaj mesecev pred notranjim odprtjem trga {e vedno v ve~ji meri odvisno od pogojev, ki jih podjetjem dolo~a lastnik, ti pa `e nekaj zadnjih let elektrogospodarstvu niso ravno naklonjeni. Kak{ne so napovedi za leto{nje poslovno leto in katere so poglavitne ovire na poti do bolj{ih gospodarskih rezultatov, so bila glavna izhodi{~a, s katerimi smo se tokrat napotili do odgovornih v podjetjih. CENE ELEKTRIKE REALNO PADAJO Elektro - Slovenija bo kot edino prenosno podjetje v dr`avi in operater slovenskega elektroenergetskega sistema leto 2000 po besedah direktorja mag. Vekoslava Koro{ca sklenilo z izgubo, ki je bila na~rtovana `e v le-to{njem gospodarskem na~rtu, pri ~emer pa naj bi po zaslugi prihodkov iz dopolnilnih dejavnosti konec leta vendarle ostalo na pozitivnih {tevil-kah. Vzroki za negativno poslovanje elektrogospodarskih podjetij so znani, pri ~emer so stro{ki Elesa znotraj sistema minimalni in povsem primerljivi s tistimi v drugih evropskih dr`avah. Eles letos tudi v celoti poravnava vse obveznosti do dobaviteljev elektri~ne energije in bo {e naprej sku{al zagotoviti vse, da ne bi bilo v sistemu te`av z likvidnostjo, pri ~emer pa se bodo razmere po notranjem in pozneje popolnem odprtju trga precej spremenile. Prenos se bo namre~ potem financiral iz prispevkov za prenosno dejavnost, metodologija za zara~unavanje prenosnih storitev pa je za zdaj {e v fazi priprav, tako da vsa izhodi{~a {e niso povsem znana. V zvezi z omenjenimi vzroki za slab gospodarski polo`aj elektrogospodarstva so zanimive {tevilke o gibanju cen v zadnjem {tiriletnem obdobju, ki ka`ejo, da se je elektri~na energija od januarja 1996 do decembra 1999 v povpre~ju podra`ila za 32,7 odstotka, stopnja inflacije v istem obdobju pa je bila 36,9-odstot-na, kar pomeni, da so se cene elek-tri~ne energije, namesto da bi se realno zvi{ale, dejansko celo zni`ale za 3,2 odstotka. Glede aktualnih cen elektri~ne energije pa je treba povedati, da bi se morala raven povpre~ne prodajne cene v Sloveniji za ure-sni~itev postavljenih finan~nih na ~rtov s 1. septembrom dvigniti za 2,4 odstotka. Kot je znano, do podra`itve ni pri{lo in je tudi te`ko pri~akovati, da se bodo cene elektri~ne energije do konca leta {e kaj spremenile, kar po drugi strani pomeni, da bo slovensko elektrogospodarstvo leto kon~alo {e slab{e, kot je bilo sprva predvideno. Eles ima podobno kot druga podjetja tudi `e pripravljene osnove za rebalans vrednostnega plana, pri ~emer naj bi dolo~ene investicije zmanj{ali in ohranili le tiste prednostne, kot so 400 /110 kV RTP Kr{ko, gradnja 110 kV daljnovoda La{ko–Hrastnik, 110 kV povezava Toplarna-Beri~evo in priprava dokumentacije za izpeljavo nekaterih naj-nujnej{ih investicij v prihodnjem letu. Hkrati pa bo treba vanj vklju~iti tudi nekatere stro{ke, povezane s preoblikovanjem podjetja, ki so posledica energetskega zakona oziroma poznej{ih uredb, in v planu prvotno niso bili upo{tevani. Sicer pa po besedah mag.Vekoslava Koro{ca preoblikovanje Elesa poteka v skladu s predvidenimi roki, o ~emer je vodstvo seznanilo tudi nadzorni svet. Pri tem so nadzorni svet tudi opozorili, da zaradi zamud pri sprejemanju klju~nih uredb in zahtevnosti preoblikovanja podjetja ne bo potrebnega ~asa za njegovo vpeljevanje. DRAVSKE ELEKTRARNE BREZ STRAHU PRED KONKURENCO Dravske elektrarne sodijo med na{e najve~je proizvodne objekte, med hidroelektrarnami pa so po proizvedenih koli~inah elektri~ne energije sploh krepko spredaj. Kot je dejal direktor dravskih elektrarn Ivan Kralj, je res, da imajo tudi ugodnej{e hidro-lo{ke razmere, saj Drava vodo na svoji poti zbira iz visokogorja, tako da se su{a na letni ravni skoraj ne pozna. Po podatkih republi{kega centra vodenja smo tako iz dravskih elektrarn v prvih leto{njih osmih mesecih v omre`je prejeli kar milijardo 673,9 milijona kilovatnih ur elektri~ne energije oziroma sedem odstotkov manj kot v istem obdobju lani in le {est odstotkov pod na~rti, zapisanimi v elektroenergetski bilanci. Stanje se septembra {e popravlja in Ivan Kralj je izrazil prepri~anje, da bodo Dravske elektrarne tudi letos izpolnile vse zastavljene proizvodne na~rte. Precej ve~jo skrb pa zbujajo finan~ni podatki, ki govorijo, da naj bi po prvotno predvidenem vrednostnem planu le-to{nji prihodek dosegel le 90 odstotkov lanskega, pri ~emer pa so sami stro{ki obratovanja v primerjavi z letom 1999 narasli za dobrih sedem odstotkov. Zanimiva je tudi {tevilka, ki govori, da so {e lani za proizvedeno 2 brez varovalke kilovatno uro iztržili 2,94, letos pa jim je priznano le še 2,66 tolarja. V Mariboru zato krepko računajo na rebalans v drugi polovici leta, saj brez njega poslovanja preprosto ne bodo mogli končati pozitivno, s tem pa bi bile ogrožene tudi obveznosti, ki jih imajo do evropske banke za obnovo in razvoj. Tekoče obveznosti za zdaj še poravnavajo redno in banka jih je celo ocenila za tako solidne poslovne partnerje, da jim je takoj ponudila novo posojilo še za drugo fazo prenove. To ponudbo, ki nedvomno potrjuje ugled podjetja, so sicer zavrnili, saj naj bi po sklepu vlade bili sposobni nadaljevanje prenove financirati iz lastnih amortizacijskih sredstev, čeprav aktualna dogajanja temu sklepu ne govorijo ravno v prid. Drugače pa poslovanje Dravskih elektrarn v zadnjih mesecih poleg prenizke priznane cene še posebej bremenijo vse višji prispevki za uporabo stavbnih zemljišč, ki jih obdravske občine samovoljno zvišujejo in za Dravske elektrarne očitno tudi obračunavajo po drugačnem ključu kot za druge uporabnike. V zvezi s tem so zato v Dravskih elektrarnah tudi že sprožili ustavni spor in upajo na njegovo ugodno rešitev, pri čemer pa ostaja dejstvo, da trenutno omenjeni prispevki precej slabšajo gospodarsko sliko podjetja. V zvezi z napovedanim odprtjem trga pa Ivan Kralj poudarja, da so Dravske elektrarne zagotovo med povsem konkurenčnimi objekti, saj bodo po že končani uspešni prvi fazi prenove in začeti drugi elektrarne usposobljene za daljinsko vodenje in na takšni tehnološki ravni, da bodo izpolnile tudi vse pogoje za enakopraven spopad s ponudbo iz Evrope. BILANCA PREDPISUJE POSLOVANJE NE Krško letos posluje v skladu z energetsko bilanco, ki jo je sprejela vlada, in pogodbo z Elesom, ki ji je sledila. Tako jim je osnova za poslovanje ovrednotena bilanca in pa gospodarski načrt podjetja. V njih je predvidenih 1,5 milijarde izgube, kar je manj kot lani. Kot pravi direktor Stane Rozman, bi radi izničili to izgubo in upajo, da bo MGD izdelal rebalans bilance na podlagi podražitve električne energije. Izvajanje gospodarskega načrta podjetja pa pomeni za NEK težave z likvidnostjo in težave z zagotavljanjem plačil skladno z zakonom o finančnem poslovanju. V skladu z dogovorom tudi letos poteka odplačevanje 4,2 milijarde dolga, ki ga je elektrarni dolžan Eles. Doslej je bilo poravnanih okrog dve tretjini obveznosti. Ta dejstva so podlaga za poslovanje podjetja NEK do konca leta.Bolj svetla stran v NEK-u kot poslovanje je vsebina dela. Na tem področju je letošnje leto zanje nadvse uspešno, saj so končali projekt posodobitve in s tem izpolnili vse za letos zastavljene poslovne cilje. Po besedah Draga Fabijana, direktorja TE Brestanica, pri njih tudi letos poslujejo skladno z gospodarskim načrtom. Pričakujejo večje finančne težave v zadnjih mesecih letošnjega leta, in sicer zaradi porabe velikih količin ekstra lahkega kurilnega olja in zemeljskega plina za testiranje novih plinskih turbin. Se zlasti pa zato, ker so se cene teh energentov v zadnjem obdobju močno dvignile. Druga težava, ki jih čaka, pa bo po vsej verjetnosti izpad 800 milijonov tolarjev, ki jih je za njihovo naložbo predvideval proračun države in naj bi prišli vanj z odprodajo distribucije, kar pa ni bilo uresničeno. Direktor TEB meni, da bi zaradi velikega skoka cen tekočih goriv in zemeljskega plina ter dviga tečaja dolarja bilo nujno treba popraviti ceno električne energije in pripraviti rebalans bilance podjetja, ki bi pokrivala vsaj izpad prihodka iz proračuna. V nasprotnem primeru obstaja velika verjetnost zapadlosti državnih poroštev. Če bodo takrat še veljale družbene pogodbe, se lahko v celoti uporabi zakon o finančnem poslovanju, ki v takem primeru pomeni stečaj podjetja. TE Šoštanj je dobila lani za prodanih 2.940 GWh Elesu 33,44 milijarde tolarjev. Njihov letošnji načrt pa predvideva, da bodo dobili za 3.100 GWh 31,5 milijarde tolarjev. Kot pravi direktor Jaro Vrtačnik, pa so za premog v obeh letih plačali enako. S sklepom vlade so elektrarni letos dovolili najem dodatnega kredita za čistilno napravo petice, za ta namen jim je bilo obljubljenih iz proračuna še 500 milijonov tolarjev od kupnin od prodaje distribucije. Tega denarja še niso dobili in če ga ne bodo, bo njihovo poslovanje do konca leta še bolj oteženo. Pomanjkanje denarja za investicije je letos tako veliko, da so morali nekatera načrtovana dela prestaviti v naslednje leto. Med te primere sodi tudi remont prvega in dru- Sindrom neke zgodbe v C as pred skorajšnjimi volitvami gotovo ni naklonjen treznemu razmišljanju o problematiki poslovanja elektrogospodarskih podjetij. To je pravzaprav čas razburkanih političnih strasti in pretiravanj, pa tudi nori čas etično sprevrženih diskreditacij, zal tudi na osebnostni ravni. Dejstvo je, da rdeče poslovne številke že vrsto let dramatično opozarjajo na vrh visoke ledene gore. Kako se dokopati do globljega razumevanja nakopičenih težav v elektrogospodarstvu? Ko razmišljamo o poslovnih rezultatih v prvem letošnjem polletju, se moramo zavedati, da gre za splet medsebojno pogojenih težav na različnih ravneh. Tovrstna »dediščina« izvira iz minulih obdobij in poleg nespornih pridobitev nosi tudi pečat nekaterih etično in ekonomsko zgrešenih potez. Skoda, ker so najodgovornejši oblikovalci in usmerjevalci energetske politike prezrli bistvena strokovna stališča in priporočila iz krogov naprednega dela menedžmen-ta. V rokah so imeli »škarje in platno« in bi lahko energetiki že pred leti zagotovili možnosti za spodbudnejši gospodarski razvoj. Pri iskanju ključa za sondiranje »naplavin časa« si lahko pomagamo tudi s poučno zgodbo o usodi Titantka. Vtem dogodku se tragične razsežnosti kažejo v zunanjih okoliščinah in vidnih posledicah, vendar pašo najgloblji problemi zasidrani predvsem v sferi človekove zavesti in odgovornosti. S tega vidika niso ključnega pomena samo razlage o slabi vidljivosti, neprimerni hitrosti ali napačni oceni položaja. Veliko bolj usodne so nekatere globoko zasidrane negativne drže v človekovi zavesti, ki so v bistvu odkloni od duhovnih in etičnih vrednot. Dejansko najbolj tragične dogodke povzročajo pojavi precenjevanja lastne moči, samozadostnosti, ideološke zadrtosti in pretirane zagledanosti v tehnološki napredek. O tem pričajo tudi potop jedrske podmornice Kursk, padec letala Concorde, kolapsi gospodarskih sistemov itd Kakorkoli že, bliža se čas, ko se bodo slovenska elektrogospodarska podjetja znašla na odprtem trgu z električno energijo in bo treba poslovanje graditi na temeljih zdrave ekonomije in socialne pravičnosti ob upoštevanju osnovnih etičnih načel. Seveda pa med trgom in izgubami ne bo sožitja. MIRO JAKOMIN tema meseca gega bloka. Do konca leta ra~unajo, da izguba ne bo presegla na~rtovane za letos, to je 3 milijarde 400 milijonov tolarjev. V ELEKTRODISTRIBUCIJI SPET VISOKA IZGUBA Elektrodistribucijska podjetja so se tudi v prvem leto{njem polletju ubadala z izjemno te`avnimi pogoji gospodarjenja in s pi~limi mo`nostmi za normalno investiranje v zastarele in dotrajane elektroenergetske objekte. Vodstva teh podjetij so se tako reko~ iz dneva v dan borila za pre`ivetje in iskala primerne re{itve za izhod iz zapletene situacije. Bistveno je, da so distributerji v danih razmerah izpolnili svoje temeljne cilje in poslanstvo, ki je predvsem v zagotavljanju kakovostne elektri~ne energije. Kljub nenehnemu prizadevanju, da bi iz-bolj{ali stanje, pa celotna izguba v elektrodistribuciji v tem obdobju zna{a preko 7 milijard 215 milijonov tolarjev. Kot sporo~ajo z uprave delni{ke dru`be Elektro Ljubljana, je poslovanje podjetja v prvem polletju leta 2000 potekalo v skladu z za~rtanim programom. Izguba je bila dose`ena v vi{ini 2 milijarde 67 milijonov tolarjev. V prvih petih mesecih le-to{njega leta je podjetje poslovalo na podlagi kupoprodajne pogodbe o nakupu in prodaji elektri~ne energije, ki je bila lani sklenjena z Elesom. Konec maja je bila podpisana nova kupoprodajna pogodba za leto{nje leto z uveljavitvijo s 1. januarjem 2000. Poleg vi{je nakupne cene je bilo treba v {tirih enakih obrokih poravnati tudi pora~un do Elesa, in sicer v vi{ini 1.487.096 tiso~ tolarjev. Zato dodatna mese~na obveznost pora-~una v vi{ini 371.774 tiso~ tolarjev povzro~a izjemno poslab{anje likvidnosti podjetja. Pri~akovati je, da v prihodnje ne bo problemati~no samo financiranje teko~ega poslovanja, temve~ tudi financiranje in izvajanje investicij. Prevzem od Elesa, od neodvisnih proizvajalcev elektri~ne energije in od lastnih MHE je v prvem polletju le-to{njega leta zna{al 1.576.751 MWh. To je za tri odstotke ve~ od na~rtovane koli~ine. Skupna prodaja je v istem obdobju zna{ala 1.491.348 MWh in je bila glede na plan vi{ja za {est odstotkov. 4 Fakturirana realizacija prodane elek- trične energije je znašala 21.281.315 tisoč tolarjev, plačana realizacija pa 19-401.258 tisoč tolarjev, ki tako predstavlja 91 odstotkov fakturirane realizacije. Fakturirani stroški nakupa električne energije so znašali 17-034.094 tisoč tolarjev in so bili glede na preteklo leto višji za tri odstotke. Sredstva za investicije za leto 2000 so v gospodarskem načrtu načrtovana v višini 3-710.000 tisoč tolarjev. Realizacija investicij je v prvih šestih mesecih znašala 1.975-472 tisoč tolarjev. Letni plan investicij je bil uresničen 53-odstotno. V prvi polovici letošnjega leta se za financiranje investicij niso najemali investicijski krediti, medtem ko bodo v drugi polovici leta pomenili najpomembnejši finančni vir. NA POSLOVANJE JE VPLIVAL SPLET RAZLI^NIH TE@AV V delniški družbi Elektro Maribor so poslovno obdobje od januarja do junija 2000 sklenili z izgubo v višini 1 milijarde 525 milijonov tolarjev, kar je za 56 odstotkov več kot v istem obdobju lani in pomeni 33 odstotkov načrtovane izgube v letu 2000. Gospodarski načrt podjetja je bil sprejet na nadzornem svetu šele junija 2000, kar je seveda vplivalo tudi na poslovne aktivnosti v prvem polletju. Maja je bila podpisana Pogodba o nakupu in prodaji električne energije z Elesom, kjer je bila dogovorjena nakupna cena za kWh električne energije in s tem tudi višina marže ter plačilni pogoji. Dosežena marža je za 23 odstotkov nižja v primerjavi z istim obdobjem iz leta 1999- Z doseženo maržo so pokrili 49 odstotkov stroškov in odhodkov poslovanja, z ostalimi prihodki so pokrili 25 odstotkov stroškov, nepokriti stroški v višini 26 odstotkov pa pomenijo izgubo pri poslovanju. Količinska prodaja električne energije je bila za 0,4 odstotka večja kot v obdobju I-VI 1999 in za 2 odstotka večja od načrtovane za to obdobje. Prihodki od prodaje električne energije pa so za en odstotek nižji kot lani v istem obdobju. Količinski nakup od Elesa je za en odstotek večji od načrtovanega, zmanjšala pa sta se nakup od tujih MHE in industrijskih elektrarn ter proizvodnja v lastnih MHE, predvsem zaradi slabih hidroloških razmer. Strošek nakupa od Elesa je za dva odstotka ni`ji od na-~rtovanega. Stro{ki in odhodki poslovanja so dosegli 48 odstotkov na~rtovanih stro{-kov, kar pomeni, da v podjetju us-pe{no obvladujejo stro{ke poslovanja glede na gospodarski na~rt za leto 2000. Letni investicijski na~rt je bil ure-sni~en le v vi{ini 22 odstotkov, saj jim pri realizaciji investicijske gradnje povzro~ajo zamude predvsem te`ave, ki jih imajo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemlji{~, upravnih dovoljenj za gradnjo elektroenergetskih objektov in pri izpolnjevanju zahtev, ki jim jih nalaga zakon o javnih na-ro~ilih. Glede na dinamiko opravljanja storitev pri~akujejo v drugem polletju ve~jo realizacijo tako investicij v lastni re`iji kot tudi ve~ji obseg za zunanje naro~nike. Zaradi dalj{ih pla~ilnih rokov za dobavljeno blago in storitve ter nizke realizacije investicijskega plana trenutno nimajo likvidnostnih te`av, tako da v prvem polletju niso najemali ban~nih posojil. V skladu s sprejetim sklepom vlade Republike Slovenije o dodatnem pre-mo`enju, ki se preda poobla{~enim investicijskim dru`bam za lastni{ke certifikate, se je 90,58-odstotni dele` Republike Slovenije v kapitalu del-ni{ke dru`be Elektro Maribor 30. ju- nija 2000 zmanjšal na 79,77 odstotka. NUJEN REBALANS LETNEGA GOSPODARSKEGA NAČRTA V delniški družbi Elektro Celje je v obdobju od januarja do julija 2000 znašala izguba 1 milijardo 678 milijonov 284 tisoč tolarjev, kar je sicer v planskih okvirih, vendar skoraj štirikrat več kot v vsem preteklem letu. Prodaja električne energije je v tem obdobju znašala 903-724 MWh in je bila za 1,8 odstotka višja od načrtovane oziroma za 3,4 odstotka višja kot v istem obdobju lani. Povprečna prodajna cena brez davka je znašala 13,93 tolarja na kilovatno uro, medtem ko je v istem obdobju lani znašala 14,06 tolarja na kilovatno uro. Prihodki od prodaje električne energije so v prvih sedmih mesecih letošnjega leta znašali 12.588.028 tolarjev, stroški nakupa pri Elesu pa 9-765,253 tolarjev in pri malih proizvajalcih 246.685 tolarjev. Razlika med vrednostjo prodaje električne energije in stroški nakupa električne energije od Elesa je bila v skladu s planom, vendar je bila za 10 odstotkov manjša kot v istem obdobju lani, saj so bili kupoprodajni pogoji v elektroenergetskem sistemu letos izrazito v škodo distribucije. Načrto- vana stro{kovna cena v podjetju zna{a za leto 2000 5,02 tolarja na ki-lovatno uro, na~rtovana mar`a pa le 64 odstokov te cene oziroma 3,05 tolarja na kilovatno uro, kar je nominalno za 25 odstotkov manj od do-se`ene v letu 1999. ^e izvzamemo sistemsko rezervo in stro{ke nakupa elektri~ne energije od malih proizvajalcev, zna{a na~rtovana mar`a Elek-tra Celje 2,44 tolarja na kilovatno uro, kar je za 37 odstotkov manj kot v letu 1999. Zaradi tako velikega zmanj{anja mar`e so v planu poslovanja do skrajne meje zmanj{ali vse odhodke, pa tudi investicijska vlaganja na vsega 1 milijardo 240 milijonov tolarjev, kar je najmanj med vsemi distribucijskimi podjetji oziroma za 46,5 odstotka manj od realizacije investicij v letu 1999. Da bi lahko uporabnike {e naprej zanesljivo in kakovostno oskrbovali z elektri~no energijo, so se tako zni`ane postavke predvsem pri vzdr`evanju in investicijah pokazale za neuresni~lji-ve. Stro{ki teko~ega in investicijskega vzdr`evanja so bili v prvih sedmih mesecih leto{njega leta ni`ji kot v istem obdobju lani, vendar pa so `e dosegli tri ~etrtine letnega plana, realizacija investicij pa `e dosega indeks 92. Likvidnostno situacijo {e obvladuje- jo, saj so zmanj{ali stanje terjatev za elektri~no energijo za 407 milijonov tolarjev v primerjavi s stanjem v za~etku leta. Do dana{njega dne {e niso dobili soglasja ministrstva za najetje 489,2 milijona tolarjev na~rto-vanega investicijskega kredita. Ker so ga druga distribucijska podjetja `e prejela, upajo, da ga bo v kratkem prejelo tudi Elektro Celje, saj naj-ve~je odlive pri~akujejo v zadnjem ~etrtletju. Sicer pa nameravajo nadzornemu svetu podjetja predlo`iti nujni rebalans letnega gospodarskega na~rta, upajo pa tudi na ugodnej{e korekcije kupoprodajnih odnosov v elektroenergetskem sistemu. POLO@AJ OSTAJA [E NAPREJ ZELO ZAOSTREN Kot pojasnjujejo v delni{ki dru`bi Elektro Gorenjska, je dr`ava kot lastnik podjetij elektrogospodarstva in premogovni{tva z globalnim planom poslovanja za leto 2000 zagotavljala optimalne re{itve znotraj realnih mo`nosti za elektroenergetski sistem kot celoto. Ker je predvidela, da se leta 2000 realno zni`ajo stro{ki v primerjavi z letom 1999, da je obseg investicij minimalen ob dokon~anju `e za~etih investicij ter ob upo~asnje-nem uresni~evanju le izbranih novih investicij in da se leta 2000 vra~ajo vse kreditne obveznosti (da ni dodatnega reprogramiranja kreditnih obveznosti), je bilo distribuciji kot dejavnosti in seveda v njenem okviru distribucijskim javnim podjetjem do-lo~eno, da poslujejo v zelo zaostrenih pogojih s koncentracijo izgube in z zadol`evanjem za z globalnim planom dolo~enim obsegom investicij. Elektro Gorenjska je v prvem polletju svojim odjemalcem prodala za dva odstotka ve~ elektri~ne energije kot je na~rtovala, pri tem pa se je v tem obdobju mo~no spremenila struktura prodaje, ve~a se dele` odjema na 1-35 kV, medtem ko gospodinjski ter drugi odjem zaostajata. Nakup je v omenjenem obdobju prav tako za dva odstotka ve~ji. Dose`ena prodajna cena elektri~ne energije (brez davka na dodano vrednost) je bila v prvem polletju leta 2000 ni`ja od dose`ene v prvem polletju preteklega leta. Posledice uredbe vlade o dolo~itvi najvi{jih cen ob uvedbi davka na dodano vrednost, ki je ceno elektri~ne energije skupaj s 5 tema meseca prometnim davkom določila kot najvišjo tudi po uvedbi DDV (kar je pomenilo znižanje neto cene za 7,56 odstotka), še niso presežene. Povprečne nakupne cene so zaradi pogojev, pod katerimi je bila sklenjena kupoprodajna pogodba z Elesom, v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta višje za več kot štiri odstotke, ob tem da je povprečna cena nakupa od Elesa že presegla ceno nakupa od malih zasebnih in industrijskih elektrarn. Kot poročajo iz uprave, je bil poslovni rezultat za prvo polletje izredno neugoden, je pa bil pričakovan glede na višino pokrivanja amortizacije po globalnem planu. Tako znaša v prvem polletju izguba 708 milijonov 973 tisoč tolarjev. Likvidnostni položaj se zaostruje. Po uveljavitvi zakona o finančnem poslovanju je predlogov za prisilno poravnavo z zelo nizkim deležem pokritja vse več, zato poskušajo z ukrepi, ki so jim na voljo, izterjati čim večji delež fakturirane realizacije. INVESTICIJE SO URESNIČEVALI PO OPERATIVNEM NAČRTU V delniški družbi Elektro Primorska je nakup električne energije v obdobju od januarja do junija 2000 znašal 643,5 GWh, kar je 4,67 odstotka več kot v istem lanskem obdobju. Stroški za nakup električne energije od Elesa so znašali 6,62 milijarde tolarjev. Prodaja električne energije je znašala 604.7 GWh, kar je 1,89 odstotka več kot v istem lanskem obdobju. Prodaja odjemalcem na visoki napetosti je znašala 290,4 GWH ali 5,66 odstotka več kot v istem lanskem obdobju. Prodaja odjemalcem na nizki napetosti je znašala 314,3 GWH ali 1,3 odstotka manj kot lani v tem obdobju. Realizirani prihodek od prodane električne energije je znašal 8,49 milijarde tolarjev. V Elektro Primorski so investicijske projekte v prvem polletju uresničevali po operativnem načrtu. Porabili so 835.8 milijona tolarjev ali 62,4 odstotka letnih sredstev. V okviru prvega polletja je bila dosežena poraba 87,9 odstotka. V istem obdobju lani so porabili 789,5 milijona tolarjev ali 49,0 odstotka letne transe. Za objekte so porabili 655,7 milijona tolarjev ali 62,4 odstotka letnih sredstev (90 odstotkov v polletju), za opremo 115,1 milijona tolarjev ali 58,4 odstotka letnih sredstev (70,5 odstotka v polletju) in za dokumentacijo 65 milijonov tolarjev ali 71 odstotkov letnih sredstev (111,1 odstotka v polletju). Za elektroenergetske objekte skupaj so porabili 466,9 milijona tolarjev ali 54,8 odstotka letnih sredstev (88 odstotkov v polletju). V tem času so v Elektro Primorski opravili razna obnovitvena in druga dela na 110 kV objektih v RTP 110/20/10 kV Dekani, RTP 110/20 kV Pivka in RTP 110/20 kV Vrtojba; opravljen je bil tehnični pregled; pripravljena je projektna dokumentacija za revitalizacijo trafo polj in na pripravljalnih delih za vetrne elektrarne; opravljajo se meritve na več lokacijah. Na srednjenapetostnih in nizkonapetostnih objektih je bilo zgrajenih 21 kilometrov daljnovodov, 2,5 kilometra kablovodov 20 kV, 6 kilometrov NNO in 11 TP 20/0,4 kV. Med pomembnejše daljnovode sodi DV 20 kV Tolmin-Kneza in DV 35 (20) kV Beli Križ. Pri opremi so največjo realizacijo dosegli pri telekomunikacijah. Uresničevanje projektov s področja dokumentacije in študij je potekalo v skladu z načrtovanimi potrebami. Obseg investicijskega vzdrževanja znaša 340,716 milijona tolarjev, kar je 53,4 odstotka manj kot lani. V prvem polletju so dosegli 61,6 odstotka realizacije letnega plana. Kot ugotavljajo, je bil obseg sredstev premajhen. Plan rednega vzdrževanja elektroenergetskih naprav za letošnje leto znaša 480,382 milijona tolarjev in sestavlja 79 odstotkov lanskih doseženih stroškov na tem področju vzdrževanja. Kot kažejo podatki, stroški rednega vzrževanja elektroenergetskih naprav v obdobju od januarja do julija 2000 presegajo tovrstni plan za isto lansko obdobje za 41,6 odstoka in dosegajo 81,4 odstotka plana za leto 2000. Sicer pa v podjetju ugotavljajo, da je v obdobju od januarja do junija znašala izguba 1 milijardo 235 milijonov 862 tisoč tolarjev. Likvidnostna situacija je slaba, saj do sedaj še ni bil odobren dolgoročni kredit. PROIZVODNJA V SB MANJŠA OD NAČRTOVANE Proizvodnja električne energije Sav-skih elektrarn Ljubljana je bila v pr- vem polletju zaradi neugodne hidro-logije manj{a od na~rtovane. Proizvedeno je bilo le 69 odstotkov v gospodarskem na~rtu predvidene energije oziroma, ~e primerjamo z istim obdobjem leto prej, le 77 odstotkov lanske proizvodnje. Odstopanja so bila predvsem maja in junija. To je seveda vplivalo na poslovanje v prvem polletju leto{njega leta. Prihodki od prodaje elektri~ne energije so bili tako nekoliko ni`ji od na~rto-vanih. Na odhodkovni strani pa je v skladu s splo{nimi razmerami v elektrogospodarstvu in na podlagi smernic, ki jih je ob sprejemanju gospodarskih na~rtov za leto 2000 dala vlada RS, opaziti nadaljnjo racionalizacijo poslovanja in zni`anje stro{kov, za kar se poslovodstvo Savskih elektrarn Ljubljana zavzema `e vrsto let. Materialni stro{ki poslovanja so ni`ji od na~rtovanih, precej pa so ni`ji tudi v primerjavi z letom prej. Kljub temu je rezultat poslovanja Savskih elektrarn Ljubljana v le-to{njem polletju izguba, ki pa je posledica le delno upo{tevane amortizacije v osnovah za sklepanje kupoprodajne pogodbe z Elesom. V zvezi s tem je treba omeniti 3. sklep vlade RS (6. april 2000), v katerem vlada v okviru Globalnega plana poslovanja elektroenergetskega sistema za leto 2000 dopu{~a izgubo iz poslovanja v elektrogospodarskih podjetjih. Tako je bila izguba na~rtovana `e v gospodarskem na~rtu za leto 2000, dejanska izguba pa je za devet odstotkov ni`ja od na~rtovane. Savske elektrarne Ljubljana kljub 67-odstotne-mu dele`u variabilne energije v celotni proizvedeni energiji dosegajo prodajno ceno le 6,25 tolarja na kilovat-no uro, kar je posledica dejstva, da imajo Savske elektrarne Ljubljana najni`ji dele` priznane amortizacije (le 39,6 odstotka amoritzacije, obra-~unane po SRS) v elektroenergetskem sistemu. O nekaterih drugih aktualnih vpra-{anjih investicijske problematike ter o pripravi na prehod v tr`ni na~in poslovanja EES, gledano z vidika Savskih elektrarn Ljubljana, pi{emo v rubriki iz Elektrogospodarskih podjetij. BRANE JANJI] MINKA SKUBIC MIRO JAKOMIN IN DOPISNIKI 6 proizvodnja in oskrba #f« Joraba električne energije se je tudi v poletnih mesecih kijuMdopustom poviševala, tako da smo julija s skupaj porabljenimi 841,1 milijona kilovatnih ur elektrike lanske rezultate presegli za 2,5 odstotka, avgusta pa z doseženimi 821,5 milijona kilovatnih ur primerjalne iz avgusta lani kar za 4,3 odstotka. Poraba se je oba navedena meseca zvišala tako pri neposrednih uporabnikih kot pri distribuciji pri čemer je bil julija bolj opazen večji skok pri velikih odjemalcih (8,8-odstotna rast), avgusta pa bolj pri distribucijskih podjetjih (5,3-odstotna rast). V obeh primerih je poraba tudi precej presegla napovedi, zapisane v letošnji elektroenergetski bilanci, saj je denimo julijski skok pri neposrednih odjemalcih prvotne napovedi presegel kar za petino, avgustovski pa za dobro desetino. GWh 1000 800 600 400 200 avgust 1999 avgust 2000 J NEPOSREDNI Q DISTRIBUCIJA Q SKUPAJ Izjemno neugodne hidrološke razmere so letošnje poletje precej izpraznile korita rek, tako da je bila julija in avgusta proizvodnja hidroelektrarn precej pod pričakovanji. Sedmi letošnji mesec smo tako iz objektov na Dravi, Savi in Soči prejeli le 314 milijonov kilovatnih ur ali zgolj 93 odstotkov lanskih količin. Avgusta pa je bila proizvodnja še slabša, saj je znašala I skromnih 289 milijonov kilovatnih ur oziroma petino manj kot isti mesec lani. Breme zagotavljanja nemotene oskrbe z električno energijo so tako morale prevzeti druge elektrarne, zlasti jedrska elektrarna Krško in termoelektrarna Šoštanj, pri čemer so julija v omrežje oddale 733,7 milijona kilovatnih ur (12,5 odstotka več kot lani) in avgusta 693,6 milijona kilovatnih ur (4,3 odstotka več kot lani). * upoštevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu GWh 500 g" -¦ _I_ CO---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- ~l 1 1 400 \ 1 1 --- 1 m 1 n 1 300 *>. 1 JT 5 u 1 3 1 200 1 <, r* 100 - a m Uf ¦>¦. š r^f_ 1 l°" S f J rr^ i i ¦ __ 1 J-. ¦—n 1 O O 1 DEM SEL SENG NEK* TEŠ TET TE-TOL TEB* avgust 1999 H avgust 2000 i)o vam ob foraba električne energije v Sloveniji letos Le ves čas narašča, tako da se n& ob koncu leta obeta blizu 5-odstotna rast. Podatki po letošnjih prvih osmih mesecih namreč govorijo o 4,4-odstotni rasti, saj smo do začetka septembra skupno porabili Le 6 milijard 919,9 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 294 milijonov kilovatnih ur več kot v istem obdobju lani Proizvodnja iz hidroelektrarn je bila v tem obdobju zaradi letošnje majhne količine padavin manjša za 7,6 odstotka in je znašala 2 milijardi 83,7 milijona kilovatnih ur, termoelektrarne pa so lanske proizvodne rezultate presegle za 8,6 odstotka in v osmih mesecih v omrežje oddale 5 milijard 545,4 milijona kilovatnih ur. Za zadostitev vseh potreb smo morali 567,4 milijona kilovatnih ur tudi uvoziti, na tuje pa nam je uspelo prodati za milijardo 74,6 milijona kilovatnih ur presežkov. GWh 1200 1000 800 600 400 200 I avgust 1999 avgust 2000 l| PROIZVODNJA Q PORABA QuVOZ [J IZVOZ 7 iz elektrogospodarskih podjetij URESNI^ITI ENERGETSKI ZAKON! Na tiskovni konferenci Ministrstva za gospodarske dejavnosti, ki je potekala 22. avgusta, je gospodarski minister dr. Jože Zagožen med drugim pojasnil tudi priprave na ustanavljanje Agencije za energijo kot regulatorja trga, predvidenega z energetskim zakonom. Pri tem je omeniFvr-sto ekonomsko zahtevnih, a razdrobljenih dejavnosti, ki naj bi jih ministrstvo povezalo v celovit energetski sistem. Kot je povedal Severin Maffi, državni sekretar za energetiko, trenutno na MGD-ju vlagajo veliko truda v izdelavo in sprejemanje podzakonskih aktov na podlagi sprejetega energetskega zakona. Med njimi je omenil tudi Nacionalni energetski program, ki ga potrebujemo, da bi zagotovili dolgoročno uravnoteženost razvoja energetskega gospodarstva glede na gibanje porabe energije. Glede učinkovitega spremljanja in prilagajanja trgu z električno energijo pa je Severin Maffi povedal, da je treba uresničiti več pomembnih nalog. Omenil je potrebo po ovrednotenju oziroma prevrednotenju cenovnih razmerij pri kupovanju električne energije od domačih proizvajalcev. Proizvodnjo električne energije moramo približati evropski konkurenčni sposobnosti. Poleg tega je poudaril, da je treba vse neprofitne organizacije, kot so ostanek EGS-a, agencije, direkcije in druge, organizirati in jih združiti v povezan sistem na tak način, da bodo učinkovito servisirale vse potrebe proizvajalcev in distributerjev električne energije. Nad njimi bo seveda bedelo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Kot krovna ustanova bo storilo potrebne korake za izvajanje energetskega zakona in z ustreznim nadzorom in po določenem programu pospešilo odpiranje trga z električno energijo. V zadnjem delu tiskovne konference se je dr. Jože Zagožen dotaknil tudi nekaterih domnevnih pojavov prisluškovanja na MGD-ju, očiščenja računalnikov in odtekanja informacij z ministrstva. O tem so obširno poročali že drugi mediji. Kar zadeva raven pisanja, pa velja naslednje: objektivna in konstruktivna novinarska kritika je z demokratičnega vidika družbeno sprejemljiva in je v skladu s temeljnimi na~eli evropskega novinarstva. To pa {e zdale~ ne velja za tisto pisanje, ki se brez sramu poni`a na dno primitivnega poseganja v ~lo-vekovo osebnost. Vsak ~lovek ima naravno pravico, da drugi spo{tujejo integriteto njegove osebnosti, in to ne glede na tako ali druga~no poli-ti~no usmerjenost. MIRO JAKOMIN MGD V PRIPRAVI PROJEKT ELEKTRONSKEGA MESTA Na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti so julija za~eli pripravljati zagonski na~rt za izvedbo projekta elektronskega mesta. Nato so avgusta objavili pismo o nameri za sodelovanje pri tem projektu, ki bo izveden na podlagi javnega razpisa. Kot je predvideno, naj bi ga izvajali v obdobju od 1. januarja 2001 do za~etka leta 2004. Gre za enega od strate{ko pomembnih projektov za vstop Slovenije v Evropsko unijo, ki ga `eli gospodarsko ministrstvo uresni~iti skupaj z vladnimi in nevladnimi ustanovami ter gospodarstvom. Tako naj bi pripravili ustrezne strokovne podlage za izbiro prvega slovenskega mesta in ga opremili z vsemi razpolo`ljivimi in potrebnimi elektronskimi storitvami za pravne in fizi~ne osebe. Prvemu slovenskemu elektronskemu mestu naj bi postopoma sledila {e druga. Kot potrjujejo izku{nje s tovrstnimi projekti v svetu, bo v prihodnje na tem podro~ju manj logistike kot doslej. Poleg tega naj bi projekt elektronskega mesta omogo~il tudi ~asov-ne in denarne prihranke ter hitrej{e in u~inkovitej{e poslovanje, kar so gotovo pomembne prednosti. MIRO JAKOMIN MGD OGRO@EN SLOVENSKI DELE@ V UGLJEVIKU Vlada RS je na seji 14. septembra 2000 sprejela ve~ sklepov za zavarovanje premo`enja v rudniku in termoelektrarni Ugljevik 1 in 2 v Republiki Srbski. Med drugim je sklenila, da bo po diplomatski poti zahtevala od pristojnih organov in ustanov v BiH, da se pred za~etkom lastninjenja izlo~i ena tretjina vrednosti Uglje- vika, kar zna{a 314 milijonov nem-{kih mark. Kot je na tiskovni konferenci povedal dr`avni sekretar za energetiko Severin Maffi, gre za pribli`no 300-megavat-ni objekt, v katerega je Slovenija leta 1981 na podlagi samoupravnega sporazuma vlo`ila eno tretjino vrednosti. Leta 1985 je pri{lo do poskusnega obratovanja in je dobava sorazmernega dele`a elektri~ne energije v Slovenijo normalno potekala vse do leta 1991. Ko se je potem za~ela vojna na Hrva{kem in je pri{lo do fizi~nih po{kodb 400 kV daljnovoda, je bila dobava prekinjena. Koliko je ura, je postalo jasno, ko so v Slovenijo prispele uradne informacije, da so v Republiki Srbski, kjer se nahaja TE Ugljevik, sprejeli zakon o prenosu dru`benih sredstev v dr`av-no lastnino, da se je objekt pojavil v 100-odstotni lasti te republike, da se nikjer v nobenih bilancah ne pojavlja slovenski dele`, in da je objekt pripravljen za privatizacijo. Zato je vlada RS lani naro~ila Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, da skupaj z EGS, r.i., Maribor (naslednik sozda EGS) pripravi nova pogajalska izho-di{~a in uradna stali{~a za nadaljevanje pogovorov za dobavo elektri~ne 8 pod medijskim žarometom energije iz TE Ugljevik. Ker od julija lani do aprila letos Republika Srbska ni podala nobenih stališč in Slovenija ni mogla pripraviti protiargumentov, je lanski sklep slovenske vlade ostal odprt. MIRO JAKOMIN ELEKTROGOSPODARSTVO OBVEZNOSTI GLEDE VARNOSTNIH RAZMER V elektrogospodarskih podjetjih v tem času potekajo tudi intenzivne priprave na izpolnitev zahtev, ki so predpisane v Pravilniku o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja, ki je bil objavljen v 30. številki Uradnega lista RS, in sicer 6. aprila 2000. Ta pravilnik je bil sprejet na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99), ki v svojem 14. členu določa, da mora vsak delodajalec izdelati in sprejeti izjavo o varnosti v pisni obliki, s katero določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Izjava o varnosti temelji na ugotovitvi možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem okolju ter oceni tveganja za nastanek^- PETSTO Varstvo okolja, ki ga zahteva Evropska unija, je vse prej kot poceni, a nujno za vstop v to MILIJARD integracijo.V Sloveniji potrebujemo več kot 500 milijard tolarjev, da bomo lahko prila-ZA VARSTVO godili okolje evropskim zahtevam. To je velik zalogaj, zato je Slovenija na tem področju OKOLJA PO ^e štirikrat zahtevala prehodno obdobje. Za področje kakovosti goriv do leta 2004, saj EVROPSKO ^ndavska rafinerija ni sposobna proizvajati tako kakovostnih goriv, kot jih zahteva EU, pri ravnanju z odpadno embalažo pet let, ker imajo težave pri zbiranju velike količine razpršenih odpadkov. Tudi ravnanje s komunalnimi vodami je problematično, predvsem zaradi gradnje kanalizacije, zato potrebujemo štiriletno prehodno obdobje, prav toliko kot tudi za nadzor in preprečevanje industrijskega onesnaževanja. Za izvajanje teh ukrepov se mora reorganizirati še ministrstvo za okolje in sprejeti vrsto ukrepov za izvajanje evropske zakonodaje. Denar za načrte naj bi dobili iz proračuna, od povzročiteljev onesnaževanja in od Unije. Najdražje bodo naložbe na področju ravnanja z odpadki (kar 2,3 milijarde mark), velik finančni zalogaj pa pomenita tudi izboljšanje kakovosti vode in kakovost in varstvo zraka. Za vsako področje bo potrebna milijarda mark. Gospodarski vestnik, 31. avgust S KRAŠKO Merjenja moči vetra, kijih že od lanskega maja izvajajo strokovnjaki Elektro Primor-BURJO DO s^e> so pokazala, da so na Primorskem vsaj trije kraji primerni za postavitev elektrarn ELEKTRIČNE na veten Dodatne meritve pa bodo pokazale, katero območje - Volovja reber, Golič ali ENERGIJE Nanos, je najprimernejše za prvo polje z vetrnicami. Vipavska občina podpira predvsem lokacijo na Nanosu, saj so tam tri kmetije, ki pridobivajo energijo le z agregati. Na razpisu evropskega programa Ecos Ouvertureje občina kandidirala že leta 1998 in junija letos tudi podpisala pogodbo z Evropsko unijo, za postavitev merilnih naprav in druga dela pa so že prejeli 89.000 ekujev pomoči. Občina je za izvajalca del pooblastila podjetje Elektro Primorska, kije že podpisalo pogodbo o sodelovanju s špansko družbo Energia Hidroelectrica iz Navarre. Projekt, ki poteka v okviru programa Evropske unije za podvojitev deleža obnovljivih virov energije do leta 2010, naj bi začeli uresničevati že kmalu z zgraditvijo prvega vetrnega polja s približno 30 vetrnicami in skupno močjo 20 MW. Za to bodo potrebovali okrog 35 metrov širok in do pet kilometrov dolg greben. Tu so bili deležni pripomb naravovarstvenikov, vendar pa sodi proizvodnja energije z vetrom med edine, ki imajo certifikat Greenpeacea, zato so na Elektro Primorski optimistični glede pridobivanja soglasij. Dnevnik, 30. avgust, in Delo, 1. september PO HITREM Vlada je sprejela in po hitrem postopku v državni zbor poslala predlog zakona o zame-POSTOPKU NAD njavi lastniških certifikatov za nadomestno premoženje, po katerem bi z eno samo PRIVATIZACIJSKO dražbo zapolnili 84,3 milijarde tolarjev veliko privatizacijsko luknjo. Po besedah Eda LUKNJO Ptrkmajerja, državnega sekretarja za notranji trg in privatizacijo, bo država na tej dražbi ponudila pidom za 26,3 milijarde tolarjev deležev in delnic gospodarskih družb ter za 58 milijard tolarjev nakupnih bonov za posamezne kategorije premoženja. Te bodo lahko imetniki zamenjali za ponujeno realno premoženje, izdajatelj pa jih bo lahko v zameno za ustrezno premoženje odkupil Cejih vpetih letih ne bodo zamenjali, bo z njimi mogoče kupiti katero koli finančno premoženje, ki ga bo država ponudila. Vlada je predlogu zakona priložila še seznam podjetij, kijih bo namenila za zapolnitev vrzeli, poleg podjetij, ki jih je vlada zamenjala za delnice bank, pa vsebuje seznam še kapitalske naložbe Slovenske razvojne družbe, deleže zavarovalnic, bank, železnic in elektrogospodarski podjetij. Delo, 1. september PLAČE JULIJA Povprečna julijska plača, ki so jo v slovenskih podjetjih, družbah in organizacijah iz-POSKOČILE plačali avgusta, je znašala več kot 190 tisočakov, kar je za 1,4 odstotka višje od letošnjih junijskih zaslužkov in za 11,5 odstotka višje od plače julija lani. Statistični urad Slovenije je ob tem izračunal da so tako - upoštevajoč rast cen - letošnji zaslužki realno višji za 2,5 odstotka. Ob preračunavanju dohodkov v nemške marke pa so ugotovili, daje bila julijska izplačana čista plača, ki znaša povprečno 120 tisočakov, višja od junijske za 1,1 odstotka in od avgustovske lani za 5,5 odstotka ali skoraj 60 mark. Skupna vsota plač v gospodarstvu je bila julija za 12,5 odstotka večja kot lani v istem mesecu, v negospodarstvu pa je zrasla celo za več kot 17,5 odstotka. Rastoče plače so s seboj povlekle tudi cene, ki so se avgusta v povprečju povečale za slab odstotek. Sicer pa najbolj naraščajo cene bencina in nafte, plina, prometa in telekomunikacijskih storitev. Delo, 18. in 19. september PRIREDILA SIMONA DANDUR 9 59 iz elektrogospodarskih podjetij po{kodb in zdravstvenih okvar. Kot pojasnjujejo v Elektro Mariboru, novi zakon o varnosti in zdravju pri delu prina{a obilico novih obveznosti, med drugim na novo dolo~a obveznosti in odgovornosti delodajalca ter pravice in dol`nosti delavcev do delodajalca. Najzahtevnej{e je, da bo delodajalec moral izdelati strokovno oceno tveganja pri opravljanju svojih del in na tej podlagi sprejeti izjavo o varnosti, ki bo nadome{~ala vse dosedanje pravilnike o varstvu pri delu in bo morala vsebovati tudi podatke o metodi izdelave ocene tveganja in zagotavljati bo morala pogoje za varnost in zdravje zaposlenih delavcev. Naveden je skrajni rok ureditve, to je 28. julij 2001. Sicer pa dejavnosti za uresni~itev zahtev po Pravilniku o na~inu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja potekajo tako v okviru delovne skupine GIZ distribucije kot tudi v samem podjetju. Intenzivne priprave na izpolnitev omenjenih zahtev potekajo tudi v podjetju Savske elektrarne Ljubljana. Kot so nam povedali na upravi, so pripravili strokovne podlage za analizo delovnih mest, ki mora biti siste-mati~na, zajeti mora vse vidike dela, upo{tevati in ugotoviti, kaj lahko povzro~i po{kodbo ali {kodo, ali je mogo~e nevarnost prepre~iti, in ~e ne, kateri preventivni ali zavarovalni ukrepi so primerni za obvladovanje tveganja in zagotavljanje varnosti delavcev pri opravljanju vsakodnevnega dela. MIRO JAKOMIN ELEKTRO - SLOVENIJA ZA^ELA SE JE ZAMENJAVA 110 KV DALJNOVODA LA[KO-HRASTNIK Elektro - Slovenija je po ve~mese~nih pripravah v za~etku avgusta za~elo z gradnjo novega 110 kV daljnovoda na relaciji La{ko-Hrastnik, ki bo zamenjal precej dotrajano daljnovodno povezavo, staro ve~ kot 52 let. Trasa novega daljnovoda bo potekala po obstoje~i, namesto dosedanjih 61 lesenih, pa bo na njej le {e 44 sodobnih jeklenih daljnovodnih stebrov. Kot je povedal direktor Elesa mag. Vekoslav Koro{ec, projekt sodi v okvir kontinuirane obnove slovenskega 110 kV prenosnega omre`ja in je ena ve~jih leto{njih Elesovih investicij, vrednost vseh del pa je ocenjena na 582 milijo-10 nov tolarjev. Pri tem je pomembno, da je Elesu v zvezi z omenjeno investicijo uspelo najti soglasje z okoljem, ki bo imelo tudi pri prihodnjih obnovitvenih projektih pomembno vlogo. Kot `e re~eno, bo Eles na relaciji La{ko-Hrastnik postavil povsem nov daljnovod v skupni dol`ini 12,8 kilometra, kot vse novogradnje pa bo tudi ta opremljen s sodobno telekomunikacijsko povezavo z 48 opti~nimi vlakni. Eles bo v dogovoru z Elektro Ljubljano telekomunikacijsko povezavo podalj{al {e za 3,6 kilometra od Hrastnika do Trbovelj. V okvir opisane investicije sodi tudi zgraditev novega daljnovodnega polja Trbovlje v RTP La{ko, ki je `e kon~ano in ~aka le {e na priklju~itev na daljnovod. Prav tako so bile v sodelovanju z Elektro Ljubljano v Hrastniku in Tr -bovljah `e izpeljane nekatere potrebne preureditve, tako da bi, po besedah direktorja Elesovega sektorja za investicije Janeza Kerna, kljub za~etni zamudi zaradi zapletenega in zamudnega pridobivanja potrebnih dovoljenj, morali vsa dela kon~ati {e pred koncem leta. Za kak{en obseg del pravzaprav gre, pa je mogo~e razbrati iz naslednjih podatkov - vgrajenih bo za 230 ton jeklenih konstrukcij in 75 ton tokovodnikov, izkopanih za ve~ kot 3.700 kubi~nih metrov zemlje in vgrajenih za 990 kubi~nih metrov betona. Glavni projektant je bilo podjetje IBE iz Ljubljane, izvajalec del pa je ljubljanski Dalen skupaj s podizva-jalci Dalekovodom iz Zagreba, VGP-jem iz Novega mesta in Petonom iz Maribora. Za glavna telekomunikacijska dela pa je bilo izbrano podjetje PAP Telematika iz Ljubljane. Manj{e slovesnosti ob za~etku del se je udele`il tudi `upan ob~ine La{ko Jo`e Rajh, ki je ob tej prilo`nosti izrazil zadovoljstvo, da se je po ve~ letih vendarle za~ela uresni~evati za nemoteno preskrbo tega obmo~ja zelo pomembna nalo`ba. Ob tem je {e poudaril, da je imela ob~ina La{ko z Ele-som kot izvajalcem doslej zelo dobre odnose in jim je vsa sporna vpra{anja uspelo re{iti tako, da so se vedno raz{li kot prijatelji. BRANE JANJI] SEL V OSPREDJU POZORNOSTI KONCESIJSKA POGODBA V kak{ni lu~i na upravi podjetja Savske elektrarne Ljubljana gledajo na pere~o problematiko spodnjesavske verige? Kot so povedali v za~etku septembra, je podro~ju investicij poleg zagotavljanja varnega in nemotenega delovanja vseh obstoje~ih objektov prednostna naloga priprava na gradnjo HE Bo{tanj. Vlada RS je `e leta 1994 objavila javni razpis za pridobitev koncesionarja za izkori{~anje vodnega potenciala reke Save na odseku do meje z Republiko Hrva{ko (Uradni list RS, {t. 51/94). Na podlagi javnega razpisa se ni pridobila nobena sprejemljiva ponudba, zato je vlada RS postopek pridobivanja koncesio-narja po tem razpisu kon~ala. Nato je bil 23. junija 2000 v dr`avnem zboru sprejet Zakon o pogojih koncesije za izkori{~anje energetskega potenciala Spodnje Save. Koncesija se podeli lastniku objektov HE Vrhovo, zakon pa dolo~a, da mora biti koncesijska pogodba sklenjena v roku {estih mesecev od uveljavitve zakona, to je do 19. januarja 2001. Podjetje SEL si, tako kot `e vrsto let, prizadeva, da bi v skladu s podporo lokalne skupnosti in zaradi same pomembnosti projekta za narodno gospodarstvo pri{lo do sklenitve koncesijske pogodbe, vendar pa se do sedaj dela na koncesijski pogodbi {e niso za~ela. Med zelo aktualne dejavnosti v Savskih elektrarnah Ljubljana sodijo tudi priprave na odpiranja trga z elektri-~no energijo. V zvezi s tem na upravi SEL pojasnjujejo, da prihaja z uveljavitvijo novega energetskega zakona na podro~ju elektrogospodarstva do velikih sprememb. Medtem ko prenos, distribucija, upravljanje omre`ja in organiziranje trga z elektri~no energijo sodijo pod regulirane dejavnosti, sodijo Savske elektrarne Ljubljana kot proizvodno podjetje med tr`ne dejavnosti. V skladu z nalogami, ki jih zastavlja novi energetski zakon, so se SEL vklju~ile v priprave na prehod v tr`ni na~in poslovanja elektroenergetskega sistema. Poleg tega med pomembnej{imi dejavnostmi, ki potekajo `e vse leto, na upravi SEL omenjajo tudi ugotavljanje nasedlih investicij. Za njihovo prijavo je v zakonu predviden rok do oktobra v tem letu. Pri tem se SEL zavzemajo za ponovno cenitev osnovnih sredstev, ki bi v vseh elektrogospodarskih podjetjih morala biti izvedena po enotni metodologiji. Poslovodstvo podjetja se hkrati zavzema tudi za rebalans gospodarskega na~rta za leto 2000, do katerega bi moralo nujno priti zaradi zagotovitve ustreznih sredstev za financiranje gradnje HE Bo{tanj. MIRO JAKOMIN TE TRBOVLJE ZA ROJSTNI DAN ISO 9001 Ob 32. obletnici za~etka obratovanja 125 MW bloka TE Trbovlje je v Lovskem gradi~u v Trbovljah dr. Jo`e Za-go`en, minister za gospodarske dejavnosti, podelil tej elektrarni certifikat kakovosti ISO 9001. Kot je dejal v uvodnem govoru Samo Pajer, direktor TET, je obratovanje termoelektrarne od leta 1968 tudi ve~ kot tridesetletna tradicija zagotavljanja elektri~ne energije elektroenergetskemu sistemu, prihodka {te-vilnim delavcem Zasavja in ob~ini Trbovlje. Prihodnost, ki je pred elektrarno, bo zaznamvala liberalizacija trga, za kar sta potrebni kakovost in konkuren~nost. Tudi zato so se v elektrarni odlo~ili za pridobitev certifikata kakovosti. Slednji jim pomeni spremembo v mi{ljenju in organizaciji dela in pripravo na ~as, ki prihaja. Sami sebi so predpisali na~in in postopke, da bi prepri~ali lastnika, kupce in sistem o njihovi sprejemljivosti. Minister dr. Jo`e Zago`en, ki je bil v tej vlogi prvi~ v Zasavju, certifikat ISO 9001 pa je `e tretji~ podelil termoelektrarni (prej `e TEB in TE[), je poudaril svetel trenutek za TET, ki je s pridobitvijo te listine pokazala pripravljenost za racionalno poslovanje. [e iz poslanskih klopi je bil seznanjen s te`avami, s katerimi se TET sre~uje. Mogo~e prav bolj{a organizacija dela lahko pripomore k bolj{emu iztr`ku cene, kot je bila ta doslej. Med razloge za visoko ceno kWh iz TET je uvrstil investicijska bremena iz preteklosti, zlasti plinske enote in previsoko ceno energentov. Poudaril je, da bodo posku{ali objekt s skupnimi mo~mi pripraviti za odprti trg. »Zakon o zapiranju rudnika se je izvajal v skladu s predvidevanji. Podobno kot sta za Zasavje problem rudnik in TE, je za Pomurje Nafta Lendava. V ministrstvu si bomo prizadevali za enakopravno urejanje pere~ih problemov, ~esar v preteklosti ni bilo. Vemo, da je [ale{ka dolina dobila ve~ iz elektrogospodarskih podjetij 12 od rudarjenja kot Zasavje, in dru`ba mora ta dolg poravnati,« je nadaljeval minister in ob tej prilo`nosti pohvalil direktorja TE Trbovlje, da dobro opravlja svoje delo, in poudaril, da ni skrbi, da bi ga zamenjali. MINKA SKUBIC NE KR[KO VRO^E POLETJE OMEJILO PROIZVODNJO Avgusta je NE Kr{ko obratovala 744 ur, kar pomeni, da je bila njena raz-polo`ljivost stoodstotna. V tem ~asu je proizvedla 438.309 MWh elektri~-ne energije. S tolik{no proizvodnjo je bila elektrarna avgusta izkori{~ena 88,7-odstotno. Razlog za nekoliko manj{o izkori{~enost je obratovanje elektrarne z zmanj{ano mo~jo zaradi majhnih pretokov in visokih temperatur Save. Najve~jo dnevno proizvodnjo avgusta je elektrarna dosegla v torek, 8. avgusta, in sicer 16 115 MWh. V osmih leto{njih mesecih je NEK proizvedla 2.637.054 MWh elektri~-ne energije, kar sestavlja 57 odstotkov za letos na~rtovane proizvodnje. V istem lanskem obdobju je proizvedla 2.679.470 MWh elektri~ne energije. Ob koncu avgusta je v tem gorivnem ciklusu elektrarna neprekinjeno obratovala v elektroenergetskem sistemu 76 dni. Povpre~no segrevanje Save v avgustu je zna{alo 2,7 stopinje Celzija, kar je pod dovoljeno delta T, ki zna{a tri stopinje. MINKA SKUBIC TE [O[TANJ PREIZKUSNI ZAGON ^ISTILNE NAPRAVE PETICE V za~etku septembra so v TE [o{tanj opravili prvi preizkus ~i{~enja dimnih plinov na ~istilni napravi 325 MW petega bloka. ^istilno napravo so za~eli graditi leta 1988 in jo kon~ali v predvidenem roku. Na ~istilni napravi petega bloka bodo opravili {e potrebne nastavitve in optimiranje sklopov. Za~etek dvomese~nega preizkusnega obratovanja je predviden v drugi polovici oktobra. Z obratovanjem te ~istilne naprave bodo zmanj{ali emisije `veplovega dioksida iz te enote za ve~ kot 95 odstotkov. V desetih letih so v TE [o{tanj kon~ali pet ekolo{kih projektov. Zgradili so ekolo{ki informacijski si- stem, uvedli sistem aditivnega od`ve-plevanja dimnih plinov na vseh petih blokih, na ~etrtem bloku so dosegli zmanj{anje du{ikovih oksidov pod dovoljeno vrednost 650 mg na normalni kubi~ni meter. Uresni~ili so projekt zaprtega krogotoka izcedne vode iz deponije pepela in s tem prenehali onesna`evati Velenjsko jezero in reko Pako. S ~istilno napravo ~e-trega 275 MW bloka so zni`ali izpuste iz tega bloka za ve~ kot 95 odstotkov. MINKA SKUBIC TE [O[TANJ POMO^ ELEKTRARNE GORENJU V `elji, da bi pripomogli k ~im prej-{nemu za~etku proizvodnje Galvane in nemotenemu delu delavcev Gorenja, ki so ob po`aru v za~etku septembra ostali za~asno brez dela, je nadzorni svet Termoelektrarne [o{-tanj sredi septembra sklenil nameniti Gorenju 80 milijonov tolarjev pomo-~i. Prvo nedeljo v septembru je tej tovarni do temeljev zgorela Galvana, najpomembnej{i del tovarne, ki se razprostira ob cesti Velenje-[o{tanj, le streljaj stran od TE [o{tanj. MINKA SKUBIC PREMOGOVNIK VELENJE PREMAJHEN PRIHODEK, NE PA PREVELIKI ODHODKI V Premogovniku Velenje so v prvih leto{njih {estih mesecih pridobili 12,388 milijard tolarjev celotnega prihodka, od tega 86 odstotkov s prodajo premoga v TE[. Odhodkov so imeli za 12,860 milijard tolarjev in so bili v okviru na~rtovanih. Poslovanje v prvih {estih mesecih leta so tako sklenili s pri~akovanimi 745 milijoni tolarjev izgube, saj je bila izguba napovedana `e ob sprejemanju delovnega na~rta za leto 2000. Nastala izguba namre~ izhaja iz izhodi{~ za poslovanje v sistemu elektrogospodarstva in premogovni{tva v letu 2000, ki temeljijo na var~evalnih ukrepih in na ceni za premog za proizvodnjo elek-tri~ne energije v vi{ini 569,61 SIT/GJ, kar je dobre 3 odstotke manj od lanske cene. V podjetju so v prvem polletju dosegli tudi dva pomembna cilja. Pridobili so certifikat o ravnanju z okoljem v skladu s standardom ISO 14001 in pove~ali dele` poslov, opravljenih na zunanjih trgih, kar pomembno ve~a prihodek podjetja. Ob polletju je bil ta dele` 12-odstoten. Dr. Franc @erdin, direktor Premogovnika Velenje, je ob tem povedal, da bi Premogovnik Velenje letos lahko posloval pozitivno, ~e ne bi bila cena premoga za proizvodnjo elektri~ne energije {e vedno zamrznjena in ~e bi lahko te~aj nem{ke marke obra~unavali vsaj po teko~em te~aju. Proizvodnja premoga je bila dovolj velika, v podjetju so intenzivno zmanj{ali vse vrste stro{kov in na tej osnovi bi lahko `e v polletju poslovali z dobi~kom. Sicer pa so v Premogovniku Velenje v prvi polovici leta odkopali 1.841.900 ton premoga, kar je 48 odstotkov letne koli~ine, ki predvideva izkop 3.850.000 ton. Ves odkopan premog so prodali v TE [o{tanj, ob tem pa {e 53.500 ton iz zalog iz leta 1999 ter tako zaloge zmanj{ali za dobro tretjino. Ker je bila toplotna vrednost odkopanega premoga dobra, so letni na~rt prodaje premoga v TE [o{tanj uresni~ili 50,2-odstotno. NATA[A KAPUN ELEKTRO CELJE PRIKLOP MO^NEJ[EGA TRANSFORMATORJA V RTP Slovenj Gradec smo 22. avgusta v skladu s {tudijo EIMV Redos 2025 priklopili prvega od transformatorjev, ki naj bi jih v obdobju 10 let postopoma zamenjali z mo~-nej{imi. Transformator 31,5 MVA 110/20 kV je izdelala ETRA 33 in ga s pomo~jo Transinga dostavila in zmontirala na obstoje~e transformatorsko polje v RTP. Priklop zbiralnic, krmilnih kablov in nastavitve za{~ite smo izvedli delavci javnega podjetja Elektro Celje in PE Slovenj Gradec. Opravljena dela pa je pregledal predstavnik EIMV. Ker je transformator var~ne izvedbe in ima hlajenje ONAN, je sedaj brez ventilatorjev in je njegovo delovanje skorajda ne-sli{no. S tem imamo seveda tudi dosti manj vzdr`evalnih del, zadovoljni pa so tudi sosedi RTP Slovenj Gradec. LEOPOLD PREVOLNIK ELES IMENOVAN NOV VR[ILEC DOL@NOSTI DIREKTORJA Vlada Republike Slovenije je na 17. seji 21. septembra 2000 s polo`aja razre{ila dosedanjega vr{ilca dol`nosti Mag. Vekoslav Korošec odhaja, čeprav je bil imenovan šele pred dobrimi štirimi meseci. 1 mJ 1 ¦ direktorja Elektro-Slovenije, d.o.o. mag. Vekoslava Koro{ca in hkrati dala predlog, da se na ta polo`aj imenuje dosedanji direktor Elesovega sektorja za trgovanje z energijo mag. Vi-toslav Türk. Za to potezo naj bi se odlo~ili iz poslovnih razlogov, po-drobnej{e obrazlo`itve pa do zaklju~-ka redakcije {e ni bilo. Naj {e povemo, da je vlada, na svoji 14. seji 4. septembra letos sprejela tudi spremembe statuta, ki se nana{ajo na imenovanje direktorja Elektro – Slovenije. Tako za imenovanje direktorja ni ve~ zahtevana visoko{olska izobrazba ekonomske, tehni~ne ali dru`-boslovne smeri, aktivno znanje dveh svetovnih jezikov, najmanj 10 let delovnih izku{enj in poznavanje elektroenergetskega sistema Slovenije in delovne izku{nje na podro~ju vodenja, temve~ je dovolj, da imajo kandidati najmanj univerzitetno izobrazbo, najmanj pet let delovnih izku{enj na podro~ju vodenja in obvladajo an-gle{ki ali nem{ki jezik. BRANE JANJI] ICES POLETNA [OLA ZA MLADE PROJEKTNE MENED@ERJE Pred kratkim se je kon~ala leto{nja poletna {ola v obliki tridnevnih ra~unalni{kih delavnic, ki jo `e drugo leto zapored prireja Izobra`evalni center elektrogospodarstva Slovenije (ICES). Na leto{nji je bilo v dveh skupinah le 18 udele`encev. Z eno izjemo vsi delajo na projektih v elektrogospodarstvu. Za ra~unalni{ko podporo so v {oli uporabljali Microsoft Project 98 in bili seznanjeni tudi z novostmi Projecta 2000. Udele`en-ci so pripravili zelo zanimive projektne modele. S podro~ja elektroenergetske dejavnosti so obdelovali napajanje objekta v industrijski coni Litostroj, obnavljanje znanj strojnikov opreme v NEK, elektromonta`na dela in jeklene konstrukcije dveh razdelilnih transformatorskih postaj in ra~unalni{ki model srednjenapetost-nega omre`ja. Za poletni okus pa je bilo poskrbljeno z modeli markiranje gorsko-kolesarskih poti v Sloveniji, razvoj turisti~ne vasi in klasi~nim projektom samoizgradnje stanovanjske hi{e. MARKO NEMEC-PE^JAK 13 aktualen pogovor: dr. Jo`e Zago`en Postopna privatizacija IN PRIPRAVA NA o NdA prti trg Ve~ kot sto dni ministrovanja dr. Jo`eta Zago`na, ministra za gospodarske dejavnosti, je za nami. Nepisano pravilo je, da je to ~as, ko naj bi minister dobil sliko o resorju, ki ga pokriva. Kak{no je dobil dr. Zago`en in kaj meni o nekaterih aktualnih dogodkih, nam je pojasnil v pogovoru. 14 Do kak{nega spoznanja ste pri{li, kak{na je energetska politika na{e dr`ave in kak{na je va{a vizija tega resorja? »V parlamentu je `e nekaj ~asa zahteva po pripravi celovitega koncepta razvoja energetike. Programa {e vedno ni. Smo si pa z novo vodstveno garnituro na ministrstvu v teh nekaj mesecih ustvarili jasno sliko, kak{no je stanje v elektroenergetiki, in imamo vizijo njenega nadaljnjega razvoja. Pri{li smo do spoznanja, da je v Sloveniji trenutno elektri~ne energije dovolj, celo toliko, da jo izva`amo. Pred nami je odpiranje trga in s tem bo pri{lo do velike ponudbe, kar bo {e zni`alo ceno za kWh. Ob~utiti pa je mogo~e tudi pritisk poceni elek-tri~ne energije iz vzhodnih dr`av. Tu -di v tej povezavi je mogo~e razumeti Avstrijce, ki pritiskajo na zapiranje jedrskih elektrarn tudi iz teh in ne samo iz ekolo{kih in varnostnih vidikov. V na{em elektroenergetskem sistemu imamo {e vedno polovico elek-tri~ne energije iz NE Kr{ko, ki bi jo morali prodajati Hrvatom. Proizvodna cena te elektrike je okrog {est pfe-nigov za kWh in smo jo dve leti iz-va`ali v tujino, kot vse ka`e po polo-vi~ni ceni. Pred nedavnim smo kon-~no pri{li do realnih ponudb iz tujine, ki presegajo proizvodno ceno NEK. Septembra je ~as za podpis pogodb za dolgoro~ni izvoz te energije. V pogovoru z nekaterimi direktorji elektrogospodarskih podjetij smo presodili, da bi se lahko lotili tega posla, kljub `elji po nadaljnjem dogovarjanju in dobavam elektri~ne energije Hrvatom. V na{i dr`avi ni nevarnosti, da bi zmanjkalo elektri~ne energije, saj so {e rezerve v termoelektrarnah, prav tako pa imamo mo`-nost uvoza poceni energije iz tujine. Slovenija ima ugodno lego za prenos in ustrezne daljnovode. Sicer pa na{ koncept elektroenergetskega sistema temelji na obravnavi sistema kot celote: skupaj proizvodnja, vklju~no s premogovniki, Eles in distribucija. Sedaj je sistem razdrobljen tako v organizacijskem pogledu kot v dohodkovnih povezavah. Ve~ina proizvodnih podjetij sodi med nasedle investicije. Eles odkupuje od njih elektriko po razli~nih cenah, distribucija pa ima vhodne in odkupne cene dolo~ene. V prihodnje bo glede na odpiranje trga treba dolo~iti, kateri del sistema je treba racionalizirati. Imamo vtis, da bo najte`je re{ljiv problem cena energentov, predvsem premoga. Termoelektrarne bi z nekaterimi dodatnimi racionalizacijami lahko bile konkuren~ne tudi na odprtem trgu, ~e bi dobivale premog po ceni kot tovrstni objekti v Evropi. Zavedamo se, da bi bilo v~asih la`je kupiti poceni elektri~no energijo v tujini, vendar je treba upo{tevati stabilnost oskrbe. Pri uvozu ni trajnih zagotovil, da bo poceni. Tudi zato je treba narediti celovito elektroenergetsko bilanco, ki bo upo{tevala projekcijo dolgoro~ne in srednjero~ne porabe elektri~ne energije, strukturo proizvodnje v hidro in termo objektih, uvoz in pa ~asovne relacije za ureditev razmer. Dolgoro~no noben podsistem ne bo mogel biti vklju~en v evropski trg, ~e ne bo rentabilen in cenovno primerljiv. Zato je bolje, da se ~im prej lotimo teh sanacij in reorganizacij. Sistem je treba lo~iti na proizvodnjo in distribucijo ter upravni in storitveni del. Upravni del sodi v sklop MGD, za ostali strokovni del pa je treba ustanoviti neprofitne institucije. Seveda bo treba nekaj storiti tudi na podro~ju privatizacije. Pri tem sem bolj previden. Še posebej sem zadr`an pri privatizaciji elek-trodistribucije. S tem bi se izognili prelivanju dobi~ka v zasebno sfero, za razvoj sistema pa bi bila odgovorna dr`ava. Podrobneje je treba prou~iti tudi odjem velikih porabnikov in konkuren~nost na svetovnem trgu, vseh treh `elezarn, TD Ru{e in TGA Kidri~evo, ter prilagoditi njihov odjem tam, kjer se da in v kar najve~ji meri ni`ji tarifi.« Podedovali ste izdelavo podzakonskih aktov energetskega zakona. Kako dale~ ste pri tem? »Ti akti so od vseh podzakonskih aktov najdlje, velika ve~ina jih je v za-klju~evanju in predvidevam, da bodo kon~ani do konca leta.« Kako poteka privatizacija elektrogospodarstva in prilagajanje na trg z elektri~no energijo? »Dobrih 13 odstotkov proizvodnih podjetij so privatizirli PID-i. Pripravljene so dru`bene pogodbe, ki bodo tudi drugim solastnikom omogo~ile ustrezno soudele`bo pri upravljanju. Pri nadaljnji privatizaciji pa je treba biti silno previden. Mo`na bo, ko bodo za celoten sistem znane dohodkovne relacije in potrebna vlaganja, da ne bi privatizirali delov sistema, ki imajo visok donos na kapital, kot je to distribucija, drugo pa pustili. Tak na~in ni sprejemljiv niti za distribucijska niti za proizvodna podjetja in me nekateri opozarjajo na njegovo {kodljivost.« Prodaja distribucije je malce upo~asnjena in s tem prihaja tudi do izpada prihodka, ki je bil namenjen za nekatere investicije v elektrogospodarskih podjetjih. Kako boste premostili ta primanjkljaj?« »Samo z odprodajo ustreznega dele`a distribucije ne bi mogli bistveno pos-pe{iti razvoja elektroenergetskega sistema. Potrebno je, da se tudi v proizvodnji za~ne ustvarjati akumulacija, ki je vir za investicije. Z dele`em iz distribucije bi se del investicijskih potreb za~asno re{il, dolgoro~no pa bil {el dobi~ek iz distribucije v zasebne roke. Proizvodna podjetja pa s temi vlo`ki z odprodaje ne bi pre`ivela.« Letos se je podra`ila elektri~na energija, in sicer prvega maja za {tiri odstotke. Predvidena je bila {e septembrska podra`itev, ki bi nekoliko omilila izgubo v elektrogospodarstvu? Kak{na je usoda jesenske podra`itve? »Ko poslu{am odgovorne iz elektro-distribucije, je situacija pri njih resna in nimajo akumulacije in garancijskega potenciala za kredite, podobno je pri proizvodnih podjetjih. Vpra-{anje pa je, kaj je na Elesu in okrog njega. Koliko se je tam nabralo denarja in koliko bi se ga lahko? Dokler tega odgovora ni, je te`ko delati predlog za podra`itev. Nekateri trdijo, da ni potrebna. Najprej je treba ugotoviti dejanske potrebe in mo`nosti, potem pa bomo podprli podra`itev. Po-~akati je treba tudi na podpis pogodb s tujino, da bomo dobili podatek, koliko elektri~ne energije bomo lahko prodali in po koliko. Tako, da to jesen ne vidim mo`nosti za podra`itev. Vendar pa podra`itev ni povezana s predvolilnim ~asom, odprta so na-mre~ vsebinska vpra{anja.« Ob nastopnem govoru v parlamentu ste omenili, da so stro{ki za proizvodnjo elektri~ne energije pri nas veliko previsoki in zato je tudi cena energije previsoka in nekonkuren~na. Katere so elektrarne, ki imajo previsoko ceno kWh in zakaj? »Elektrarne upravi~ujejo svojo ceno z vlogo, ki jo imajo v sistemu. Zaradi tega je res te`ko primerjati njihovo ceno. Najcenej{o elektriko dobivamo iz Dravskih elektrarn, najdra`jo iz TE Brestanica, sledi ji TE Trbovlje. Vsako od teh cen bi morali vzeti pod drobnogled, ker so splo{ne primerjave lahko zavajajo~e in krivi~ne. Edini sprejemljiv kriterij je, po kak{ni ceni bi v tistem ~asu, ko te elektrarne obratujejo, lahko uvozili enake ko-li~ine elektri~ne energije. Vse elektrarne, razen elektrarn na Dravi, imajo priznano prenizko ceno za proizvedeno kWh, za odprt trg pa previsoko. Tudi zato je treba ekonomsko kompleksno obdelati sistem. Teh podatkov `al {e nisem dobil, morda je krivda tudi v moji prezasedenosti, upam pa, da na{e institucije z njimi razpolagajo. Doslej smo izva`ali elektriko po 2,6 do 3 pfenige, in to izvozno ceno pre`ivijo le Dravske elektrarne. ^e nam bo v prihodnje uspelo pri izvozu iztr`iti 7 pfenigov, je nekaj ve~ elektrarn, ki bodo konkuren~ne. Drugo pa so stro{ki. Treba bo napraviti temeljito analizo stro{kov in dose`ene cene za vsako podjetje.« V parlamentu ste dejali, da si boste prizadevali za delovanje pravne dr`ave, po{tenost in poslovno moralo, ne pa mafi-ja{tvo, skrite politi~ne centre mo~i, divje lastninjenje in plenjenje sredstev dr`avnega pro-ra~una, {e posebno na podro~ju javnih naro~il. Ali je imenovanje podsekretarjev v komisije za javne razpise, ki presegajo vrednost petih milijonov tolarjev, eden izmed na~inov za ure-sni~itev va{ih prizadevanj? »Je, s tem namenom smo imenovali podsekretarje v komisije, da bi dobili preglednost nad njihovimi odlo~itva-mi. Seveda pa je te`ko vse to obvladati. Vsako podro~je izda po ve~ sto odlo~b o izborih ponudnikov in vsaka vloga ima po ve~ elementov, tako da na vsakega podsekretarja pride lahko tudi 1000 elementov v preverjanje. Nekaj imenovanje na{ih ~lanov v komisije `e pomeni, popolne kontrole pa zagotovo ne. Vsi ~lani komisij bi morali biti brezhibno strokovni in po{teni.« Ali pregledi ve~jih poslov v elektrogospodarskih podjetjih, kot je premog za TE-TOL, tudi sodijo v sklop teh prizadevanj? »Na podlagi prito`b, pripomb ali lastnih opa`anj smo za~eli preverjati posamezne odlo~itve. Tak primer je premog za TE-TOL, pa izbira generatorja za DEM, izvoz elektrike iz NEK pri Elesu in ne samo v elektroenergetiki, tudi pri podjetjih SRD, kjer ima dr`ava velik dele`, opravljamo revizije. To sodi v sklop odgovornega gospodarjenja z dru`benim denarjem. Treba je prese~i miselnost, da je dr`ava slab gospodar. Ni res, da je dr`ava nujno slab gospodar, gospodarjenje je odvisno od vodilnih ljudi. Dober vtis sem dobil pred nedavnim v Kranju, kjer je bila otvoritev RTP in poslovne zgradbe. Prepri~ali so me v dobro nalo`bo Elektro Gorenjske.« V ~asu va{ega mandata poteka zadnji {tiriletni mandat direktorjem proizvodnih elektrogospodarskih podjetij. Katerim pogojem poleg splo{nih boste dali poudarek? Bo strankarska pri-15 padnost odlo~ilna? na{ gost: Severin Maffi »Strankarska pripadnost ne bo imela vpliva. Res pa je, da so interesi kandidatov razli~ni. Treba bo pogledati, kak{no je bilo gospodarjenje v podjetju doslej, ~e je bilo ustrezno, ni razloga, da obstoje~i direktor ne bi {e naprej opravljal te funkcije. ^e pa bodo bolj{i kandidati, pa ne vidim razloga, zakaj ga ne bi zamenjali. Nekateri so `e dolgo na teh mestih, tudi po 15, 20 let, in marsikje bi bila os-ve`itev dobrodo{la. Tudi po svetu so tovrstne menjave. To pa ne pomeni, da bodo obstoje~i direktorji, ~e ne bodo ponovno imenovani, ostali brez slu`be, le direktorji ne bodo ve~. ^e pa `e spra{ujete po strankarski pripadnosti, pa lahko re~em le to, da ne poznam nobenega direktorja v elektroenergetskem podjetju, ki je ~lan SDS.« Ste mogo~e razmi{ljali, da bi v dani situaciji, to je tik pred volitvami, sedanjim direktorjem podalj{ali mandat z vedejevs-tvom? »O tem nisem nikoli razmi{ljal. Ravnali bomo skladno z zakonom. ^e bi podalj{ali mandat direktorjem z v.d., pa bi to bilo politi~no {pekuliranje.« S ~im pojasnjujete zamenjavo ~lanov nadzornih svetov elektrogospodarskih podjetij, glede na to, da jim mandat {e ni potekel? »V na~elu ima lastnik pravico, da lahko po svoji presoji zamenja ~lane nadzornih svetov, ko se mu zdi to potrebno.« Menite, da imenovanje enega izmed ~lanov nadzornega sveta iz vrst delavcev MGD, ki je bil velikokrat tudi predsednik nadzornega sveta, lastniku ni omo-go~alo zadostnega nadzora nad delom posameznega podjetja? »Menim, da je bilo tako kadrovanje ve~krat dobro in logi~no in bo treba v prihodnje paziti, da se bo nadaljevalo. Bili pa so o~itki, da je bilo to kadrovanje dosti usmerjeno, ~e bi bil v tovrstnem kadru ve~ji pluralizem, bi jih tudi ve~ ostalo v nadzornih svetih. Prav pa bi bilo, da je v nadzornem svetu posameznega podjetja strokovni delavec MGD, ki to podro~je profesionalno pokriva.« 16 MINKA SKUBIC ENE[REGEv TeIKdA no NA RAZPOTJU Severin Maffi je junija letos na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti prevzel {tevilne obveznosti in odgovornosti dr`avnega sekretarja za energetiko, hkrati pa tudi vrsto nakopi~enih problemov kot sila neprijetno popotnico iz minulega obdobja. Ob nastopu nove slu`be je `e prvi dan zavihal rokave in se takoj za~el poglabljati v energetske skrivnosti, te`ave, vpra{anja, dileme in izzive. Resnici na ljubo je treba priznati: ~e se slovenski energetiki v zadnjih desetih letih ni uspelo normalno utiriti na razvojno pot, ki bi jo kon~no popeljala na evropsko raven gospodarjenja, je povsem iluzorno pri~akovati, da bi se to lahko zgodilo v nekaj mesecih. [e najmanj pa je tak{no pri~akovanje realno v ~asu pred skoraj{njimi volitvami. Predstavniki nove ekipe na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti so na svoji prvi novinarski konferenci jasno povedali, da se bodo v prihodnjem obdobju zavzemali za pravno, strokovno, transparentno in javno delovanje na temelju vsestranske po{teno-sti. Te usmeritve je ob nastopu slu`be sprejel in podprl tudi novi dr`avni sekretar za energetiko Severin Maffi. Kot meni, bo treba na vseh ravneh uveljaviti odgovoren in po{ten odnos do velike vrednosti dr`avnega pre-mo`enja. Ker je na tem polo`aju komaj nekaj mesecev in se trenutno {e vedno poglablja v izredno razvejano in zapleteno energetsko problematiko, smo se v za~etku septembra z njim pogovarjali le o nekaterih pe-re~ih vpra{anjih. Za re{evanje nako-pi~enih te`av seveda ni na voljo neke ~arobne formule, mo`nosti za izhod iz slepe ulice so predvsem v po{tenem in resnem strokovnem delu na vseh ravneh in ob tesnem sodelovanju z vsemi dejavniki v energetskem sektorju. Kako kot predsednik poslovnega odbora NEK ocenjujete trenutni potek pogajanj o sklenitvi medr`avnega sporazuma med Slovenijo in Hrva{ko? Katera vpra{anja so trenutno najbolj pere~a glede lastni{kega statusa NEK? »@elimo si nadaljevanje pogajanj, pri-klju~itev NEK na elektroenergetsko omre`je Hrva{ke in odjem elektrike iz NEK tudi za hrva{ki sistem po neki normalni proizvodni ceni. Za nadaljevanje pogajanj in za normalno delo poslovnega odbora NEK se ka`e najve~ji problem v obstoje~i uredbi o oblikovanju NEK, ki je trenutno {e v presoji. Za vlado RS bomo v kratkem pripravili predlog za dopolnjeno vsebino uredbe, ki naj bi bila sprejemljiva tako za na{o kot hrva{ko stran. Iz preoblikovane uredbe bodo vidni konkretni lastninski dele`i.« Direktorji elektroenergetskih podjetij opozarjajo, da prenizka cena elektri~ne energije, ki jo je odobrila vlada, ne pokriva stro{kov, ki jih imajo v teh podjetjih. Kak{ne so pravzaprav mo`nosti za tak rebalans vrednostnega na~rta, ki bi elektro- gospodarstvu omogo~al normalno poslovanje? »O rebalansu vrednostnega na~rta bi v tem trenutku te`ko kaj konkretnega povedal. Verjetno bo ta popravek potreben, ker se maja cena elektri~ne energije ni dovolj zvi{ala, pa tudi v za~etku septembra se elektrika ni po-dra`ila, ~eprav je to bilo predvideno po prej{njem planu. Poleg tega smo za~asno zadr`ali mo`nost dodatnega zadol`evanja pri elektrodistribucij-skih podjetjih, ki so po leto{njem vrednostnem planu dobila najmanj denarja. Glede tega vpra{anja se trenutno {e dogovarjamo z direktorji elektrodistribucijskih in proizvodnih podjetij. S predstavniki Ministrstva za ekonomske odnose sku{amo ugotoviti, kdaj bo mo`na predvidena po-dra`itev elektrike, rebalans vrednostnega na~rta pa bo opravljen samo v primeru restrikcij investiranja. Sku{al bom dose~i, da bi ponovno uveljavili mo`nost zadol`evanja za elektrodi-stribucijska podjetja.« Na kak{en na~in bo vlada pokrivala izgube v elektrogospodarstvu iz minulega obdobja? »Na tem podro~ju gre za ve~ medsebojno povezanih vpra{anj, ki naj bi jih so~asno re{evali v procesu odpiranja trga z elektri~no energijo. Eno od njih je vrednotenje podjetij, ki si ga nekateri `elijo, ker se izkazujejo raz-li~ne vrednosti podjetij, vpra{anje pa je, koliko so realne. V zvezi s tem se pojavlja tudi izredno kompleksen problem tako imenovanih nasedlih investicij, ki ga verjetno ne bomo mogli re{iti do naslednje pomladi. Res pa je, da je problematika poznana tudi v drugih dr`avah v Evropi.« Nam lahko vsaj naka`ete, kako boste re{evali problematiko nasedlih investicij? »Zagotovo je mo`na ena od oblik zdru`evanja, ali pa finan~na konsolidacija proizvodnih podjetij, distribucije in Elesa kot tripartitne zgradbe elektroenergetskega sistema. V bistvu gre za vpra{anje, katerim energetskim virom naj bi dali prednost in pomo~ ob re{evanju problemov vrednotenja in investiranja. Seveda pa so tu {e obveznosti zmanj{evanja emisij {kodlji-vih plinov, ki smo jih prevzeli s podpisom sporazuma v Kjotu.« Ali je to~na ocena, da so vse hidroelektrarne nasedle investicije, Severin je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Najprej se je zaposlil Maffi rezervacijo prostora na celotnem pore~ju Save. V naslednjem obdobju je delo- v Savskih elektrarnah Ljubljana v razvoju za pripravo izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi, kjer je bil pristojen za razvoj elektro dela HE in val v skupini za energetsko svetovanje na In{titutu Jo`ef [tefan v Ljubljani, kjer se je ukvarjal s svetovanjem na podro~ju industrijske energetike v Sloveniji, pa tudi na drugih obmo~jih nekdanje Jugoslavije. Nato je delo nadaljeval v investicijski skupini {i{enske Toplarne, ki je zgradila kogeneracijski agregat in ga priklju~ila na javno elektroenergetsko omre`je. Poleg funkcije dr`avnega sekretarja za energetiko, ki jo je na MGD-ju prevzel junija 2000, je postal tudi predsednik poslovnega odbora NEK, ~lan pogajalske skupine za NEK, vodja pogajalske skupine za energetiko na podro~ju vklju~evanja v EU, predsednik nadzornega sveta Elesa ter ~lan upravnega odbora Zavoda za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov. Je poro~en, ima dru`ino in dva otroka (Veronika je stara 10 let, Katarina 2 leti); `ena je po poklicu zdravnica, stanujejo v Mostah. Ob tem {e omenimo, da je navdu{en pevec in je doslej veliko sodeloval v raznih pevskih zborih, kot so Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec, komorni zbor RTV, v cerkvenih zborih in kot {tudent sodeloval v Mestnem gledali{~u v Ljubljani. [e posebno lepi spomini ga ve`ejo na pokojnega organista, skladatelja in profesorja Primo`a Ramov{a, duhovno in glasbeno izjemno velike osebnosti, posebej znane po ~udovitih orgelskih improvizacijah na prazni~ne teme in na teme grenkih trenutkov v `ivljenju. Vse kar je delal, je delal iz ~istega idealizma, tako reko~ v bo`jo slavo. S Severinom Maffijem ju je vezal prijateljski odnos. Sicer pa pravi, da ga anga`iranje na podro~ju kulture oblikuje v miroljubnega in razsodnega tako v odnosu do soljudi kot pri odgovornem delu. 17 18 z izjemo nekaterih, kot je na tiskovni konferenci povedal gospodarski minister? »Po dosedanjih ocenah in po sodobnem modelu, po katerem se ocenjujejo nasedle energetske investicije, je ta ugotovitev resni~na. V to skupino pa gotovo ne sodijo dravske hidroelektrarne. Podjetje Dravske elektrarne Maribor ima celo to mo`nost, da bi svoje objekte kreditiralo brez posebne garancije dr`ave. Zato je vlada `e sklenila, da bi v {tirih letih sami financirali drugo fazo obnove.« Zelo aktualno je tudi vpra{anje o ugotavljanju finan~ne sposobnosti koncesionarja za gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi. »Podjetje Savske elektrarne Ljubljana je v te`kem gospodarsko-finan~nem stanju. Letos je poslovalo z izgubo, ki je bila odobrena oziroma planirana v gospodarskem na~rtu. To seveda pomeni, da v tem trenutku podjetje SEL kot lastnik hidroelektrarne Vr-hovo, ki mu zakon v 5. ~lenu podeljuje pravico za energetsko izkori{~a-nje spodnje Save, ni v stanju, da bi lahko prevzelo vse obveznosti za gradnjo HE Bo{tanj. Menim, da ne bi bilo prav, da bi vlada sklenila pogodbo z nekom, ki je v izgubi, ~eprav je na~rtovana oziroma priznana. Zato si prizadevamo, da bi v neki primerni obliki ustanovili dru`bo hidroelektrarn, ki pa ne bi bila holding. To dru`bo bi potem tako usposobili, da bi lahko v njenem okviru izbrali primerno podjetje, ki bi bilo sposobno prevzeti obveznosti koncesionarja. Na tak na~in naj bi do januarja 2001 sklenili pogodbo s finan~no konsoli-diranim podjetjem, ki bo lahko prevzelo obveznosti za gradnjo HE Bo{-tanj in celotne verige hidroelektrarn na spodnji Savi do hrva{ke meje.« Z energetskim zakonom je za nadzor nad delovanjem trga z elektri~no energijo predvidena Agencija za energijo kot neodvisna organizacija. Kdaj bo za`ivela? »Agencija za energijo je v ustanavljanju in bo za`ivela v roku, ki je predvi- den v energetskem zakonu. V skladu z energetskim zakonom so v teku priprave na oblikovanje osnutkov ustanovnih aktov, kot so statut, fi-nan~ni na~rt in sistemizacija delovnih mest. Trenutno so predlogi v procesu usklajevanja med posameznimi vladnimi resorji. Kot je znano, bo agencija v skladu z omenjenim zakonom odlo~ala o cenah za uporabo elektroenergetskih omre`ij ter o upravi~enosti stro{kov in drugih elementov cen za uporabo elektroenergetskih omre`ij. Poleg tega bo od-lo~ala v sporih, izdajala licence, sodelovala s pristojnimi organi in in{pek-cijami, izdajala letna poro~ila in informacije za javnost ter opravljala druge naloge.« Velik problem pomeni {e zlasti organizacijsko razdrobljena energetika. Delno naj bi ta problem re{ili z delovanjem Agencije za energijo. Katere so druge naloge, ki naj bi jih v prihodnje uresni~evali za izbolj{anje organizacijske u~inkovitosti? »Kot sem povedal `e ob nastopu nove slu`be, je eden mojih poglavitnih ciljev, da bi energetska podjetja ~im bolj povezali v poslovno u~inkovit energetski sistem. Prepri~an sem in ta trenutek imam tudi soglasje gospodarskega ministra, da bi se morala posamezna podro~ja energetike, kot so proizvodnja, distribucija in Eles, pravilno organizirati in racionalizirati tako navznoter kot navzven, in to ne glede na `e sprejete akte. [e posebej pri elektrodistribuciji, ki je najbolj vabljiva za lastninjenje, bi rad dosegel, da bi se ~im prej poenotili na tehni~no upravljavski ravni. Splo{en organizacijski koncept celotnega elektroenergetskega sistema, ki smo ga predvideli, je naslednji: proizvodnja, distribucija in Eles pomenijo osnovno zgradbo za oskrbo odjemalcev z elektri~no energijo, nad njimi so neprofitne organizacije (agencije, direkcije, del mariborskega EGS, r.i.), na vrhu te zgradbe pa je Ministrstvo za gospodarske dejavnosti kot ve~inski lastnik energetskih podjetij, ki mora imeti nadzor nad razpisi za opremo, tehnologijo itd. ^eprav je Agencija za energijo po energetskem zakonu opredeljena kot neodvisna organizacija, mora biti ne- profitna. Dr`ava pa mora imeti v tem prehodnem obdobju, to je v tranzici-ji, nek vpogled, kaj se dogaja pri oblikovanju pooblastil za neprofitne organizacije, kar velja {e zlasti na po-dro~ju odpiranja trga z elektri~no energijo.« Ob~utljive zadeve se pojavljajo tudi na podro~ju privatizacije elektroenergetskega sektorja. Kak{ne so trenutne razmere pri re{evanju problematike delovnih mest v elektrogospodarstvu? »Najprej moramo urediti koncept organizacije elektroenergetskega sistema ter poiskati re{itve za odprta vpra-{anja glede vrednotenja, konsolidacije in financ v elektroenergetskih podjetjih. Vsaj eno leto, predvidoma do za~etka delovanja notranjega trga, naj bi s tem po~akali in potem nadaljevali lastninjenje. To je namre~ neposredno povezano z organizacijo in nadzorom prehoda pri odpiranju trga z elektri~no energijo.« Kako ocenjujete pripravljenost direktorjev elektroenergetskih podjetij za sodelovanje pri uveljavljanju sprememb oziroma novosti, ki so povezane z zahtevami energetskega zakona pri odpiranju trga z elek-tri~no energijo? »Sodelovanja z direktorji elektroenergetskih podjetij sem zelo vesel. Nekatere osebno poznam `e od prej. Pomembno je, da se o vseh strate{ko pomembnih zadevah skupaj usklajujemo, posvetujemo in sku{amo probleme re{evati na najbolj{i mo`ni na-~in. Vsako pobudo ali predlog, ki nam ga posredujejo direktorji, dam svojim sodelavcem takoj v obdelavo. Nekatere zadeve so trenutno {e odprte, omenil bi predvsem vpra{anje, kako finan~no konsolidirati proizvodnjo. Vsekakor pa bomo pri iskanju ustreznih re{itev tudi v prihodnje upo{tevali lokalne in tehnolo{ke zna-~ilnosti vsakega proizvodnega, distribucijskega in prenosnega podjetja.« MIRO JAKOMIN po sprejetju zakona o podelitvi koncesije Sava med pri^akovanji, bojaznijo in Kdo bi vedel, kak{ne koli~ine vode so `e stekle po Savi navzdol od trenutka, ko so se pojavila prva razmi{ljanja o spodnjesavskih elektrarnah, do trenutka, ko je dr`avni zbor junija letos po hitrem postopku sprejel zakon o pogojih koncesije za izkori{~anje energetskega potenciala spodnje Save. Dejstvo je, da je bil zakon objavljen 6. julija 2000 v Uradnem listu RS in je za~el veljati od 21. julija naprej. Njegova vsebina je bila predmet ostrih razprav `e v ~asu nastajanja osnutka, kriti~na stali{~a pa se pojavljajo tudi v obdobju po sprejetju tega zakona. Pro'u rojekt za gradnjo spodnjesavskih hidroelektrarn (vreden je skoraj milijardo nem{kih mark) v tem ~asu gotovo sodi med najve~je evropske projekte s tega podro~ja. Ker gre za pomemben energetski in narodnogospodarski projekt, v igri pa je nemajhna vsota denarja, se okrog tega vpra{anja `e vrsto let razvnemajo raz-li~na strokovna in politi~na mnenja, pa tudi strasti in napetosti. V zadnjem ~asu so v javnosti glede spodnjesavskega projekta najbolj povzdignili glas predstavniki Posavja (Studio ob 17.00, 23. avgust 2000). Bojijo se namre~, da bodo dr`avne priprave na podpis koncesijske pogodbe trajale predolgo, in da utegne na~rtovana veriga petih hidroelektrarn ponovno pasti v vodo. Kaj o tem menijo na MGD-ju? Kot pojasnjuje dr`avni sekretar za energetiko Severin Maffi, so v teku vse potrebne dejavnosti, da bi ta projekt hitro in kakovostno izpeljali v skladu z dolo~ili zakona o pogojih koncesije za izkori{~anje energetskega poten- ciala spodnje Save in v okviru zastavljenih rokov. Po opravljenem postopku, v katerem naj bi se dokopali do ustrezne strokovne podlage, bodo koncesijo podelili tistemu, ki bo spodnjesavski projekt tudi dejansko sposoben uresni~iti. POSAVCE ZANIMA KONKRETNO IZVAJANJE PROJEKTA Kot pravi Kristjan Janc, predsednik sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju, si Posavje veliko obeta od tega projekta, saj odpira vrata za vstop kapitala in delovne sile v ta prostor. Med pozitivnimi u~inki omenja predvsem u~inkovito izrabo prostora, ~istej{o Savo, re{evanje poplavne problematike, za{~ito kmetijskih zemlji{~, o`ivitev posavskega gospodarstva, mo`nosti za dodatno zaposlovanje, deblokiranje zemlji{~ in sprostitev razvojnih poti, o`ivitev nekaterih gospodarskih dejavnosti in druge prednosti. Glede novega zakona o podelitvi koncesije Kristjan Janc meni, da so v Posavju sicer veseli, ker je bil ta dokument po dolgem ~asu sprejet, vendar pa z nekaterimi deli njegove vsebine niso najbolj zadovoljni. Ta zakon namre~ premalo upo{teva lokalno skupnost Posavja kot partnerja v odnosu do vlade RS (koncedenta) in koncesionarja. Problem je v tem, da Posavja ne priznava kot stranke v postopku, ~eprav so si Posavci prizadevali, da bi njihove pravice in obveznosti uredili s predlaganimi amandmaji. @al njihovi predlogi pri pripravi osnutka zakona niso bili upo{teva-ni. Kljub temu Kristjan Janc meni, da je bistveno, da je bil ta zakon po dolgem ~asu vendarle sprejet. Sedaj bi moralo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti hitro in u~inkovito ure-sni~evati zastavljene naloge, pri ~emer je pomemben {e zlasti 21. oktober 2000 kot rok za podpis koncesijske pogodbe. V Posavju vztrajajo, da se ~im prej za~ne gradnja hidroelektrarn. V kon~ni fazi jih zanima konkretno izvajanje tega projekta, o koncesionarju pa naj se ~im prej od-lo~i dr`ava. TRENUTNO BREZ INFORMACIJ O DOGAJANJU Niko Gale{a, vodja strokovne skupine Posavja, meni, da bi morala koncesijska pogodba opredeliti tisto, ~esar ni dolo~il zakon o podelitvi koncesije, ki je z vidika Posavja v nekaterih zadevah pomanjkljiv. Vsekakor je koncesijska pogodba tisti dokument, v katerem bo treba dolo~iti predvsem medsebojna razmerja med koncedentom, koncesionarjem in lokalnimi skupnostmi Posavja. Kot je zapisano v 5. ~lenu omenjenega zakona, koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene s koncesionarjem vlada RS s predhodno uskladitvijo pripomb z lokalnimi skupnostmi Po-savja. V strokovni skupini Posavja so pre-pri~ani, da bi morali v treh mesecih podpisati koncesijsko pogodbo med koncedentom in koncesionarjem, v {estih mesecih za HE Vrhovo in HE Bo{tanj, v roku enega leta pa za vse ostale hidroelektrarne na spodnji Savi. ^eprav so pri~akovali vsaj ob~asno informiranje o poteku dejavnosti za gradnjo spodnjesavske verige, trenutno nimajo nobenih infor- 19 macij o tem, ali se koncesijska po- 20 godba pripravlja, kdo jo pripravlja in kdaj bo podpisana. To jih zelo moti oziroma bega, saj so računali, da bodo vključeni v pripravo koncesijske pogodbe. Bojijo se, da bodo ponovno govorili gluhim, kot se je to zgodilo pri pripravi prejšnje koncesijske pogodbe, ko je bilo upoštevano zelo malo njihovih pripornb. V 5- členu zakona o podelitvi koncesije je zapisano, da se pravica do energetskega izkoriščanja spodnje Save podeli lastniku objektov HE Vrhovo. Kot meni Niko Galeša, bi vlada morala čim prej poskrbeti za finančno usposobitev Savskih elektrarn Ljubljana, in sicer tako, da bi jim zagotovila potrebna sredstva, bodisi s prodajno ceno v gospodarskem načrtu bodisi iz drugih finančnih virov. KONCESIJSKI AKT NE VSEBUJE CELOVITIH DOLO^IL Ivan Tomše iz Brežic pa kritično ugotavlja, da se Zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save ukvarja le z energetskim potencialom reke Save in v nobenem členu ne predvideva, da se koncesija lahko podeli, »... če so izpolnjeni vsi okoljevarstveni pogoji, hi so z zakonom o varstvu okolja določeni za posege v okolje in za zavarovanje naravnega bogastva ...« (21. člen zakona, 3- odstavek). Zakon o varstvu okolja tudi določa (23- člen), kaj vse vsebuje koncesijski akt. Če naredimo primerjavo med zakonom o varstvu okolja in zakonom za podelitev koncesije na spodnji Savi, lahko ugotovimo, da zakon o podelitvi koncesije v nobenem členu ne predvideva opredelitve okoljevarstve-nih pogojev, pogojev varstvenega režima ali izkoriščanja naravne dobrine, torej spodnje Save. Koncesijski akt tudi ne predvideva dolžnosti kon-cesionarja glede sanacije, vzpostavitve novega in nadomestitve prejšnjega stanja okolja. Zakon o podelitvi koncesije pa se ukvarja z nekaterimi določili, ki niso sprejemljiva za državo, ki naj bi podelila koncesijo (v treh mesecih brez javnega razpisa) lastnikom elektrarne Vrhovo. V 5- členu so med drugim določene medsebojne obveznosti koncedenta (države) in koncesionarja (HE Vrhovo) v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem kon-cesije in medsebojne pravice in ob-veznosti ob spremenjenih ter nepred- Kot menijo v Obmo~ni gospodarski zbornici Posavja, je HE Vrhovo najbolj{a referenca za anga`iranje doma~ih izvajalcev del pri gradnji spodnjesavske verige. videnih okoli{~inah. V istem ~lenu je tudi dolo~ilo o mo`nosti odkupa koncesije, torej odkupa pravice izko-ri{~anja reke Save, ki je naravna dobrina. @e iz navedenih dejstev je mogo~e sklepati, ugotavlja Ivan Tom{e, da zakonodajalec ni imel resnega namena pridru`iti se h koncesijski pogodbi, s katero bi dr`ava dolo~ila celovite koncesijske pogoje. [lo je bolj za hitro dolo~itev koncesionarja, ki naj bi imel z izkori{~anjem reke Save do-lo~eno korist. Verjetno pa tudi nekateri posamezniki, ki so hiteli zagovarjati omenjeni zakon. Nobene koristi, ~e od{tejemo nekaj denarja iz naslova koncesije v ob~inske blagajne, pa po njegovem mnenju ne bodo imeli prebivalci Posavja. @iveli bodo v popolnoma spremenjenem akvatoriju, spremenil se bo biotop in na~in `iv-ljenja, iz umazanih re~nih akumulacij se bo {iril smrad, jezovi bodo za normalno `ivljenje v vodi nepremostljiva ovira, nihanje vode bo povzro~alo te`ave, voda bo zalila veliko {tevilo hektarjev rodovitne zemlje, obstajala pa bo tudi nevarnost, da voda podre nasipe in torej lahko pride do katastrofe. ZAKON POMENI ZA POSAVCE VELIKO PRIDOBITEV Poslanec LDS Jo`e Av{i~ pa meni, da pri pripravi zakona o pogojih koncesije za izkori{~anje energetskega potenciala spodnje Save ni bil motiv, da bi karkoli slabega naredili za Posavje. Prav tako tudi ni bilo namena, da bi pri tem projektu podpirali kakr{ne-koli botre. Dejstvo je, da je na~rtova-nje gradnje spodnjesavskih HE v Po-savju prisotno `e vrsto let, in da je bila ta regija blokirana v svojem razvoju `e vse od leta 1985 naprej. Savske elektrarne so bile planirane v obveznih izhodi{~ih dolgoro~nega prostorskega plana dr`ave. To je bilo tudi osnovno vodilo poslancev, ki so ta zakon pripravili. Ker zakon o varstvu okolja dolo~a, da se koncesije za naravne vire dolo~ajo po javnem razpisu ali s samim zakonom, so se potem, ko javni razpis ni bil uspe{en, odlo~ili za pripravo omenjenega zakona. Zakon o podelitvi koncesije je dejansko tak, kot ga predvidevajo zakon o varstvu okolja, energetski zakon, fi-nan~ni zakon in {e nekateri drugi zakoni. Bistvo omenjenega zakona je, da dolo~a okvir, v katerem bo dr`ava sklenila koncesijsko pogodbo s kon-cesionarjem. Ta okvir je zelo pomemben za Posavje, saj dolo~a kar sedem odstotkov od bruto proizvedene elek-tri~ne energije kot koncesijsko dajatev, ki jo mora koncesionar pla~evati, od tega pa 60 odstotkov v prora~une ob~in na obmo~ju elektrarn. Po tem zakonu naj bi posavske ob~ine ta denar namenjale izbolj{anju svoje lastne infrastrukture. Kot naslednji problem, ki ga bodo re{evali na podlagi zakona o podelitvi koncesije, Jo`e Av{i~ omenja vpra{an-je poplav, pa tudi drugih nujno po- trebnih dr`avnih nalo`b v infrastrukturo. Problem vplivov na okolje pa se ne more re{iti niti s samim zakonom niti s koncesijsko pogodbo, ~eprav bo v njej pisalo, da se razmere ne smejo poslab{ati. Vplivi na okolje se bodo v skladu s tem zakonom re{evali pri vsakem lokacijskem na~rtu za vsako elektrarno posebej, kjer bodo mo`nosti za {iroko javno razpravo. Tu bodo prebivalci lokalne skupnosti Posavja imeli mo`nost izraziti svoja stali{~a in uveljaviti svoje pravice, podobno kot pri gradnji avtocest ali pri drugih velikih investicijskih projektih. Dr`ava je seveda tista, ki v skladu z omenjenim zakonom podeljuje koncesijo. Najprej mora skleniti koncesijsko pogodbo za HE Bo{tanj, ki naj bi jo, kot je predvideno, za~eli graditi `e letos. Hkrati mora sanirati po-lo`aj v HE Vrhovo, ki je v obratovanju, koncesijska pogodba pa {e ni sklenjena. Gre namre~ za 26 milijard tolarjev, ki jih bo morala dr`ava zagotoviti v skladu s to pogodbo, ostali del sredstev za gradnjo spodnjesav-skih elektrarn pa bodo morale zagotoviti Savske elektrarne Ljubljana oziroma koncesionar. ^e Savske elektrarne Ljubljana niso finan~no usposobljene, jih je treba, kot meni Jo`e Av{i~, ~im prej fi-nan~no usposobiti, ne pa iskati drugega koncesionarja, saj se bo v tem vza~etku septembra so v Obmo~ni gospodarski zbornici Posavja napovedali, da bodo predvidoma v drugi polovici tega meseca sklicali tematski sestanek o izvajanju zakona o pogojih koncesije za izkori{~anje energetskega potenciala spodnje Save. Na `eljo in povabilo zbornice naj bi se sre~anja udele`ila tudi dr. Jo`e Zago`en, minister za gospodarske dejavnosti, in Severin Maffi, dr`avni sekretar za energetiko. primeru re{evanje spodnjesavske problematike {e bolj zapletlo. NAJBOLJ[A REFERENCA JE @E ZGRAJENA HE VRHOVO Valentin Dvojmo~, direktor Ob-mo~ne gospodarske zbornice Posavja, meni, da zakon o pogojih koncesije za izkori{~anje energetskega potenciala spodnje Save prina{a vrsto zahtevnih nalog s predpisanimi roki. Doslej je Gospodarska zbornica Slovenije sodelovala v vseh pomemb-nej{ih postopkih za podelitev koncesije za izrabljanje hidroenergetskega potenciala spodnje Save (odlo~itev za javni razpis za podelitev). Pri tem je spodbudila gospodarske subjekte na dr`avni in regijski ravni, da so se pripravljali na izvedbo projekta. Tako je bil novembra 1998 v okviru GZS organiziran posvet direktorjev vodilnih dobaviteljev opreme in izvajalcev del za hidroenergetske objekte na reki Savi, v okviru obmo~ne zbornice pa so organizirali tri posvete in ve~ delovnih pogovorov. Doslej je bilo ustanovljenih ve~ gospodarskih interesnih zdru`enj na dr`avnem in lokalnem nivoju za zagotovitev kon-kuren~nih pogojev pri prijavah na javnih razpisih. V posavski zbornici `e ves ~as poudarjajo, da imajo na~rtovana dela za gradnjo spodnjesavskih elektrarn Podjetje SEL se je pred kratkim `e lotilo pripravljalnih del za gradnjo HE Bo{tanj. Doslej so na tem obmo~ju odkupili `e 98 odstotkov vseh potrebnih zemlji{~. investicije v TEB izreden pomen za slovensko projekti-vo in industrijo. Doma~i izvajalci tovrstnih del imajo reference doma in v tujini ter so usposobljeni izvesti celotno investicijo (razen generatorske-ga dela). Tak{na najbolj{a referenca je gotovo `e zgrajena prva hidroelektrarna v spodnjesavski verigi, to je HE Vrhovo. Cestni program se postopoma izteka, tako da se bodo lahko izvajalci gradbenih del takoj vklju~ili v gradnjo HE, poleg tega pa bodo zasedene ve~je zmogljivosti v projektivi, kovinski in elektro industriji ter industriji gradbenega materiala. Seveda pa bo izgradnja celotne verige spodnjesavskih HE pomenila referenco tudi za nadaljevanje tovrstne gradnje na Hrva{kem in v drugih dr`avah. SEL TESNO SODELUJEJO Z DEJAVNIKI PROSTORA Kot je doslej `e ve~krat pojasnil Borut Miklav~i~, direktor Savskih elektrarn Ljubljana, bi zgraditev celotne verige spodnjesavskih elektrarn pomenila pomemben energetski vir, ki bi zagotavljal 207 megavatov mo~i in 664 gigavatnih ur letne proizvodnje elektri~ne energije. To je {e toliko bolj pomembno, ker gre za »zeleno elektriko«, kot nekateri imenujejo proizvedeno elektriko iz vodne energije. Ob tem je treba upo{tevati tudi ve~ vodnogospodarskih, okoljevar-stvenih in drugih pridobitev v tem prostoru. Zgrajena HE Vrhovo je vsekakor najbolj{i dokaz za u~inkovi-te posege in izbolj{ave v ob~ini Ra-de~e, in to {e posebej glede za{~ite pred visokimi vodami in glede drugih infrastrukturnih ureditev. Ker je vlada v sprejetem gospodarskem na~rtu dala soglasje, so se Savske elektrarne Ljubljana pred kratkim `e lotile pripravljalnih del za gradnjo HE Bo{tanj. Doslej je podjetje odkupilo 98 odstotkov vseh potrebnih zemlji{~ za gradnjo tega objekta. Pomembno je, da SEL nastale probleme re{uje v tesnem sodelovanju z vsemi dejavniki v tamkaj{njem prostoru. To so uspe{no uresni~evali `e v ~asu gradnje HE Vrhovo na obmo~ju Ra-de~ in Sevnice, kjer ni bilo pripomb. Pa tudi glede same gradnje bo HE Bo{tanj ~ista ponovitev HE Vrhovo. Ob tem Borut Miklav~i~ ponovno opozarja na te`aven gospodarsko-fi-nan~ni polo`aj Savskih elektrarn 22 Ljubljana. Ker je v dosedanjem le- to{njem obdobju podjetje poslovalo z izgubo, ki je pa~ odobrena v gospodarskem na~rtu, je treba SEL nemudoma finan~no usposobiti za gradnjo spodnjesavske verige. VLADA SI PRIZADEVA ZA KAKOVOSTNO IZPELJAVO PROJEKTA Kot pojasnjuje dr`avni sekretar za energetiko Severin Maffi, iz sprejetega zakona o pogojih koncesije za iz-kori{~anje energetskega potenciala spodnje Save izhajajo to~no dolo~ene naloge in roki za vlado RS in {e posebej za Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ki pokriva energetsko podro~je. Ker se zavedajo, da so roki razmeroma kratki, so pohiteli s pripravo vseh potrebnih dejavnosti za izvedbo tega projekta. V presojo so dali dosedanje akte, dokumente, ocene in zaklju~ke v zvezi s problematiko gradnje spodnjesavskih elektrarn ter ustanovili skupino za pripravo koncesijske pogodbe za HE Bo{tanj. Trenutno {e preverjajo finan~no sposobnost podjetja SEL, ki je lastnik objektov hidroelektrarne Vrhovo. Koncesijsko pogodbo naj bi sklenili v zakonsko predvidenem roku s fi-nan~no konsolidiranim podjetjem, ki bo sposobno prevzeti vse obveznosti za gradnjo HE. V tem ~asu se morajo uskladiti {e z lokalno skupnostjo Posavja in med razli~nimi interesi dose~i ustrezno soglasje. Skratka, na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti tudi na tem podro~ju delujejo v skladu z njihovimi obveznostmi in pristojnostmi. Tako naj bi na podlagi zakona o podelitvi koncesije v zastavljenem roku izpeljali vse potrebne dejavnosti za sklenitev pogodbe med koncedentom in konce-sionarjem. Vlada nikakor ne `eli za-vla~evati s tem projektom in ga ho~e ~im prej izpeljati do konca. Pri tem ho~e pripraviti ustrezno strokovno podlago in koncesijo podeliti konce-sionarju, ki bo ta projekt tudi dejansko sposoben uresni~iti v zastavljenih rokih. Konec koncev je sklenitev koncesijske pogodbe zakonska obveznost. Eno je torej vpra{anje subjekta, ki mu bodo podelili koncesijo, drugo pa je vsebina pogodbe, ki mora biti usklajena z lokalno skupnostjo Po-savja. MIRO JAKOMIN Stikali[^a nared za obratovanje novih turbin Sodobna tehnologija novih plinskih turbin v TE je zahtevala posodobitev starih stikali{~ 0,4 in 10 k V, postavitev treh novih polj v 110 kV stikali{~u in postavitev novega sistema vodenja elektrarne. Po dobrem letu so vsi omenjeni podprojekti, ki sodijo v sklop nalo`be v novi turbini, nared. Vsoglasju k gradbenemu dovoljenju za novo nalo`bo je Eles postavil zahtevo po zanesljivem sistemu vodenja turbine v sekundarni regulaciji iz republi{kega centra vodenja /RCV/. Zato so v TE Brestanica za~eli lani poleti gradnjo sistema vodenja na lokalni ravni in zatem povezavo z RCV. Obenem pa so in{pektorji ugotovili, da 10 in 0,4 kV stikali{~i nista ve~ varni za nadaljnje obratovanje, in ju je treba posodobiti. Posodobitev pa je bilo treba prilagoditi obsto-je~emu prostoru v stari proizvodno tehnolo{ki zgradbi. Izbrati je bilo treba tehnologijo in primerno velikost naprav, ki jih je bilo mo~ vgraditi v omenjeni prostor. Hkrati pa je bilo treba upo{tevati dejstvo, da stare enote elektrarne nemoteno obratujejo in s tem tudi omenjena stikali{~a. »Projekti stikali{~ in sistema vodenja so bili prilagojeni obstoje~im ABB-jevim projektom novih turbin. Turbinski del programske opreme se je izdeloval pri ABB Baden, medtem ko je programski del sistema vodenja izdelal ABB Slovenija skladno s pričakovanji in pogodbenimi roki,« je pojasnil način vključitve in povezav obnovljenih naprav v TEB Bogdan Barbič, vodja sektorja za razvoj in investicije. Postavitev novega 10 kV stikališča je potekala tako, da so najprej odstranili del 10 kV stikališča, inštalirali novo 10 kV stikališče in zatem prestavili kable iz starega v novo stikališče. V drugem delu pa so podrli celotno 10 kV stikališče ter namestili novo 0,4 kV stikališče in kabelske povezave. Tak način zamenjave je omogočal nemoteno obratovanje elektrarne. Sti-kališči nista bili v svoji funkciji le tri tedne, v času prestavitve generator-skih stikal parnih turbin. Sistem vodenja v TEB je zasnovan tako, da lahko lokalno krmilijo 0,4 in 10 kV stikališče in nova polja starega 110 kV stikališča, ki so ga razširili za potrebe delovanja novih turbin. Celotnega 110 kV stikališča niso obnovili zaradi pomanjkanja denarja, načrtujejo pa to narediti v kratkem, zagotovo pa do zgraditve 400/110 k-V stikališča v Krškem, saj bo delovanje slednjega vplivalo tudi na njihovo 110 kV stikališče ob elektrarni. »Poleg lokalnega vodenja bo moč naše turbine krmiliti tudi iz RCV, in sicer tako, da bo dal operater zahtevo za start, nakar bo operater v Brestanici startal turbino kot normalni ali hitri zagon. Ko bo turbina dosegla vnaprej določeno moč, bo izveden preklop na daljinsko vodenje iz RCV, ki bo nato prevzel krmiljenje turbin skladno s potrebami sekundarne regulacije elektroenergetskega sistema. S takim načinom zagona bo RCV-ju omogočena neposredna in avtomatska regulacija moči, za kar sta bili novi enoti prvenstveno grajeni in česar sedaj pri uvozu električne energije ni moč storiti. Hkrati bo imel operater v RCV možnost nastavljati pas moči, v katerem naj bi turbini glede na zahteve sistema obratovali,« je še povedal Bogdan Barbič. Za sistem vodenja so v začetku septembra opravili predpisana testiranja, do konca meseca pa nameravajo v sklopu testiranja turbin preiskusiti v živo tudi omenjeno regulacijo. PRVIČ PRI NAS S PLINOM IZOLIRANE CELICE Obe novi polji v 110 kV stikališču in prestavljeno zvezno polje so opremljena z računalniki, ki omogočajo ra~unalni{ki sistem vodenja novih polij. V druga polja tega stikali{~a pa so vgradili ra~unalni{ki sistem MIS 92, ki skrbi za zajem podatkov. »Za 10,5 kV stikali{~e smo nabavili popolnoma novo opremo, in sicer s plinom izolorane celice proizvajalca ABB Color Enag iz Rotingena v Nem~iji, ki jih doslej v Sloveniji {e ni v uporabi. Njihova prednost je v velikosti celic, saj zavzemajo malo prostora. Vsaka celica je opremljena s svojim ra~unalnikom, ki skrbi za vodenje srednjenapetostnega polja. Poleg tega, da zavzemajo malo prostora je prednost teh celic tudi zanesljivost njihovega delovanja in modularna struktura sestavljanja, kar omogo~a uporabo enojnega ali dvojnega stikala in razli~ne mo`nosti priklju~itve kablov,« je prednost ZX2 celic pojasnil Matja` Man~ek, vodja sistemov v ABB. Vsaka ZX2 celica je samostojna enota. Med sabo so celice povezane z vti~nimi povezavami zbiralk. Celico sestavlja odklopnik, tripolo`ajno stikalo, lo~ilnik, senzorski sistem, krmilna omarica s krmilno in za{~itno enoto, kabelske in preiskusne vti~ni-ce in viskonapetostni plasti~no izolirani kabli z notranjim sto`i~astim vti~nim konektorskim sistemom in vti~nicami. Celice so oblikovane z laserskim razrezom in varjenimi pre-delki, v celoti ozemljene in tako za{~itene proti nevarnostim nenade-janega dotika. Ohi{je iz nerjave~ega jekla in izolacijski plin trajno {~itita vse dele pod napetostjo v viskonape-tostnem podro~ju pred onesna`en-jem, vlago, tujimi delci in drugimi {kodljivimi vplivi. Pove~ani pritisk iz celic se odvede skozi odvodnik nad-pritiska. Pri nizkonapetostnem stikali{~u 0,4 kV so uporabili celice tipa MNS v iz-vle~ljivi izvedbi, kar pomeni, da kaseto z izvlekom iz celice lahko zamenjajo. Razvod sestavljajo odvodi raz-li~nih nazivnih vrednosti od 50 do 2.500 A. Nadzoru in vodenju stika-li{~a so namenjeni {tirje ra~unalniki. Stikali{~e namre~ sestavljajo {tirje segmenti, ki so med sabo povezani. Mogo~i so razli~ni preklopi teh segmentov. Kot je povedal Matja` Man~ek, novi sistem vodenja stikali{~ omogo~a, da s pomo~jo ra~unalnikov name{~enih v stikali{~ih nadzor teh poteka iz glavne komandne sobe. V sistem Micro SCADA so priklju~ili tri nova 110 kV polja, srednje in nizkonapetostno stikali{~e, hkrati pa zajema tudi podatke za nadzor iz starega dela stikali{~a. Sistem nadalje omogo~a prenos podatkov in komand do RCV in iz njega v TEB. Prenos teh funkcij omogo~ajo dva stre`nika, lokalna mre`a, dve operaterski postaji, satelitska ura in ustrezna sistemska in aplikativna oprema. Sistem vodenja in optika, ki je bila ob tem vgrajena, omogo~ajo vklju~itev {e drugih polj 110 kV stikali{~a, in sicer ko bodo posodobljena. Pri dobavi opreme za vse tri projekte so sodelovala ABB-jeva podjetja iz Finske, Nem~ije in [vedske, od do-ma~ih podjetij pa za gradbena in monta`na dela Tegrad, Elektroservisi in Bizant. Ljubljanski CCE je izdelal aplikativno prograsko opremo, IBE pa glavne projekte. MINKA SKUBIC 23 premog v TE-TO prDeOmBRoE IgZKoUm[NJE S KIDECO V TE-TO Ljubljana tretje leto kurijo indonezijski premog iz rudnika Kideco. Dobavitelj je Gorenje, ki je bilo izbrano na javnem razpisu. Leto{nje poletje se je ponovno odprla polemika okrog tega premoga, predvsem zaradi pred~asnih dobav iz Indonezije. Vp 24 podjetju TE-TOL na leto poku-rijo 350.000 ton ekolo{kega indonezijskega premoga in 120.000 ton zasavskega. Za dobavo indonezijskega premoga iz rudnika Kideco imajo sklenjeno petletno pogodbo z velenjskim Gorenjem, ki je bilo izbrano na javnem razpisu. »V pogodbi je dolo~ena fiksna cena za tri leta, in sicer 43,35 dolarja za tono premoga, na podlagi referen~ne kurilne vrednosti 18 MJ/kg. Po treh letih je pogodbeno ceno mo~ spremeniti, vendar najve~ za tri odstotke,« je povedal direktor Angelo Br{~i~. Dobavljene koli~ine vsako leto terminsko usklajujejo z dobaviteljem, in sicer glede na tehnolo{ke potrebe. Podlaga je na~rt o potrebah po premogu, ki ga izdelajo top-larni{ki analitiki. Kot je povedal Angelo Br{~i~, je v preteklosti Gorenje upo{tevalo dinamiko dobav. Ob-~asno je sicer prihajalo do pred~asnih dobav, za kar pa jim je dobavitelj dal dolar popusta na tono. Letos so na~rtovali prihod treh ladij, in sicer oktobra, novembra in decembra. Skladno z dobavami so v TE-TO na~rtovali tudi pla~ilo tega premoga, ki ga poravnajo 15 dni zatem, ko pride v koprsko pristani{~e. Angelo Br{~i~ »TE-TO s pred~asnimi dobavami premoga nima dodatnih stro{kov. Pogodbeno je dolo~eno, da stro{ke premoga in transporta premoga do TE-TOL za~asno krije dobavitelj. Mi bomo pokrili stro{ke premoga in transporta iz Kopra do Ljubljane skladno z letnim na~rtom dobav. Glede na hiter dvig transportnih stro{kov iz Indonezije do Kopra, ki so se v enem letu dvakrat povi{ali, pa razumem Gorenje Trgovino, da skladno s tr`no logiko posku{a pripeljati premog prej in s tem ceneje,« nadaljuje Br{~i~. Na vpra{anje, zakaj sklepajo petletno pogodbo, in ne letno, sogovornik odgovarja, da sta najpomembnej{a razloga dana tehnologija kurjenja, ki je ob~utljiva na spremenjene vrste premoga, in pa cena. ^e bi danes sklepali pogodbo, bi bil premog dra`ji. Angelo Br{~i~, ki je bil v komisiji pri javnem razpisu za izbiro dobavitelja premoga, tedaj {e v vlogi tehni~nega direktorja, prizna, da je imel takrat pomisleke glede nove vrste premoga. Vsaka vrsta premoga prina{a nove tehnolo{ke prijeme in morebitne te`ave. Njegov dvom je bil odve~ in zdaj je zadovoljen s premogom iz rudnika Kideco. »Na podlagi operativnega spremljanja zgorevanja in meritev nevtralnih in{titucij je bila pri premogu Kideco ugotovljena bolj{a homogenost kot pri premogu Adaro, ki se ka`e v sta-bilnej{em in bolj kakovostnem zgorevanju ter v bolj{i obratovalni varnosti in tehnolo{ki funkcionalnosti kotla. Pri kurjenju s premogom Ki-deco so emisije `veplovega dioksida ni`je za 30 odstokov kot pri kurjenju Adara. Vi{ja talilna temperatura pepela in glede `lindranja ugodnej{a sestava pepela premoga Kideco pomeni v primerjavi s premogom Adaro bolj{o tehnolo{ko sprejemljivost in ve~jo obratovalno varnost kotla. Z okoljevarstvenega vidika pa je pomembno to, da je vsebnost naravnih radionuklidov v pepelu Kideca za pribli`no polovico ni`ja kot v premogu Adaro,« je {e povedal Angelo Br{~i~ in ob tem dodal, da so tudi pla~ilni pogoji zdaj z Gorenjem ugodnej{i, kot so bili z Impakto. Prej so pla~evali dva meseca pred dospetjem premoga v TE-TOL, in sicer, ko je bila ladja natovorjena v Indoneziji, zdaj pa 15 dni potem, ko je raztovor-(nadaljevanje na str. 33) POGLED EVROPO KAKO B VPL ODPIRANJE KOLlJO? V prej R nji S tevilki smo se seznanili s težavami, s katerimi se srečujejo nemške in britanske nuklearke ob pritiskih zaradi hitrega odpiranja trga, tokrat pa se bomo posvetni nekoliko bolj sistematičnima modeloma - Švedski in Finski. V nasprotju z mnogimi drugimi evropskimi državami so Skandinavci veliko bolj uspešno in brez pretresov odprli trg z električno energijo, zato uporabljajo svoje pozitivne rezultate kot sredstvo prepričevanja drugih članic k podobim odločitvam. Opozarjajo pa, da mora biti vsak, ki hoče sodelovati, dobro pripravljen na prilagajanja trgu in novim razmeram na trgu. V primerjavi z Nemčijo je odpiranje trga v Skandinaviji potekalo mnogo manj dramatično in veliko bolj sistematično. Norveška, Švedska, Finska in Danska so že pred odprtim trgom v Evropski uniji med sabo odprto trgovale - povezale so se v skupni nordijski trg Nord-Pool -, zato imajo že podobno urejeno zakonodajo na tem področju in tako se jim ni bilo tako težko prilagajati zahtevam nekoliko večjega trga. Švedska in Finska sta svoja trga z električno energijo začeli odpirati že leta 1996, pri čemer so se opirali na smernice unije in namenili prosto izbiro ponudnika sprva le največjim porabnikom. Deregulacija je potekala zelo uspešno in kupcem v prid so se cene znižale za kar 30 odstotkov. Tako znaša na nordijskem trgul kWh električne energije 0,017 evrov - tako so jo določili s pogodbo za naslednja tri leta. Okrog 20 odstotkov proizvedene energije izvaža vsaka skandinavska država v druge nordijske države, ponudba energije pa je sedaj trikrat večja, kot so dejanske potrebe. To so vsekakor dobri rezultati tako tveganega podviga, kot je odpiranje trga. NIZKE CENE ONEMOGO^AJO INVESTICIJE Švedsko javno podjetje Vattenfall se je na odpiranje trga začelo pripravljati že leta 1992, ko so se preoblikovali iz javnega podjetja v družbo z omejeno odgovornostjo. Danes je podjetje še vedno v lasti države, a deluje na komercialnih temeljih, obvladu- 25 POGLEDv EVROPO v je pa 20 odstotkov nordijskega trga. Podjetje se je reorganiziralo v štiri glavna delovna področja: proizvodnja energije, energetski trg, energetsko omrežje in služnosti — svetovanje in sklepanje pogodb. Sploh slednje je v razmerah konkurenčnosti zelo pomembno, zato so posebno pozornost namenili odnosom s strankami, oglaševati pa so začeli tudi svoje ime. Tudi Švedi se ob odpiranju niso mogli izogniti padcu cen, a pri njih so ta pojav okrepile še vremenske razmere. Njihova proizvodnja energije namreč temelji na vodni sili, v zadnjih dveh letih pa so bile tam snežne in dežne padavine zelo močne in zaradi obilice vode so proizvedli tudi več energije, zaradi česar so cene še dodatno padle. S tem je seveda padel tudi dobiček, zato si ga skušajo zagotoviti s pogodbami. Ceno večidel določajo hidroelektrarne in jedrske elektrarne, ki so zaradi nižjih stroškov bolj konkurenčne, na cene pa nekoliko vplivajo tudi spremenljivi stroški termoelektrarn. Ker je dobiček padel, so se skoraj izničile možnosti za nove investicije, ki so ključen dejavnik konkurenčnosti jedrske energije. Da bi zagotovili nove investicije in razvoj proizvodnje, bi morala cena znašati 20 evrov na MWh, znaša pa približno 15 evrov na MWh. Zato bi morali - da bi ugodili razvojnim potrebam pri nespremenjeni ceni - po mnenju direktorja Vattenfalla Carla-Erika Nyqui-sta v prihodnosti spremeniti tako način dela kot tudi učinkovitost. Pri proizvodnji energije iz jedrskih elektrarn sta bila namreč v preteklosti glavna kazalca uspešnosti tovrstne energije dobra razpoložljivost in nizki stroški na kWh, v tržni ekonomiji pa se daje prednost maksimalni proizvodnji energije. Poleg tega se zaradi stalnega tekmovanja na trgu pojavlja negotovost, ki prav tako manjša možnosti za dolgoročne investicije. Konkurenčnost tovrstne energije pa še dodatno otežuje davek na nuklearno energijo, ki znaša 3 evre na MWh. Kljub temu bo po mnenju Nyquista jedrska industrija še naprej igrala pomembno vlogo, saj ima veliko prednost: proizvodnja brez emisij, kar je danes zelo pomembno. Zato tovrstna proizvodnja energije ne bi smela biti posebej obdavčena, saj je okolju prijazna, a to je odvisno od javnega mnenja, ki se boji nevarnosti nesreč in jedrskih odpadkov. Zato je treba, kot pravi Nyquist, z javnostjo bolj učinkovito komunicirati in ustvariti mnenje, da s pravilnim ravnanjem z odpadki ni nevarnosti za nesreče. KAR TRETJINA ENERGIJE IZ NUKLEARK Finska, ki velja za eno najbolj elektrificiranih držav sveta, do začetka osemdesetih let na področju energetike ni poznala zakonodaje in administrativnih omejitev. Predhodnik zakonodaje v zvezi z evropskim trgom je bil le njihov ustavni sistem načrtovanja, s katerim so naložili nekatere obveznosti elek- 26 troenergetskim podjetjem, še posebej jedrskim elektrarnam. Po tej zakonodaji je gradnja novih jedrskih elektrarn zahtevala potrditev vlade, s čimer so tovrstno proizvodnjo energije postavili v neenakopraven položaj z drugimi vejami. Z ustavno reformo leta 1995 so omrežje in distribucijo poslali na trg in odpravili zakonske ovire za poslovanje na mednarodnem trgu. Na Finskem, kjer znaša letna poraba na prebivalca kar 14800 kWh, proizvedejo med 75 in 80 TWh električne energije na leto, kar polovico od tega pa porabijo v industriji, največ v energetsko intenzivnih vejah, v papirni in kemični industriji ter jeklarstvu. Poraha v industriji pa se bo v prihodnosti zaradi razvoja novih tehnologij, ki temeljijo na porabi električne energije, še povečevala. Zato je vprašanje energetskih zalog eno osrednjih pri odpiranju svetovnemu trgu. Veliko so začeli vlagati v alternativne vire energije, med katerimi imajo največjo vlogo vodna energije, kogeneracijske naprave, uvoz, pa tudi jedrska energija. Vse štiri finske nu-klearke — Loviisa 1 in 2 ter Olkilouto 1 in 2 — so začele delovati med letoma 1977 in 1982, njihova skupna moč pa znaša 2650 MW Pred kratkim so jih posodobili in tako proizvedejo tretjino vse energije, in sicer kar 22 TWh. Z energijo iz hidroelektrarn pokrijejo dvajset odstotkov potreb, dvanajst z nafto, deset s premogom, prav toliko tudi z zemeljskim plinom in obnovljivimi viri, ostalo pa uvozijo. A trendi narekujejo naraščanje zahtev po energiji iz 78 TWh na 92 TWH do leta 2010, za kar pa bodo potrebovali dodatne zmogljivosti v višini 2500 MW Poleg tega je treba upoštevati še opuščanje elektrarn na trda goriva, zato se bo tudi Finska znašla v zagati. Odgovor ponujajo jedrske elektrarne, ki proizvedejo največ energije, a so tako za javnost kot za trg manj sprejemljive. Na trgu lahko tekmuje zaradi nizkih stroškov proizvodnje in okolju prijazne energije, a se zaradi nižjega dobička manjša možnost za nove investicije, sploh dolgoročne. Enakopravno sodelovanje in tekmovanje na trgu pa je vsekakor odvisno od investicij. VEDNO VEČJE POTRERE PO ENERGIJI Tudi poraba na celotnem nordijskem trgu se bo v naslednjih desetih letih povečala s sedanjih 375 TWh na približno 410 TWh. Zaradi tega bo najverjetneje trenutno nizka cena zrasla, s čimer bodo nove investicije na nekoliko bolj trdnih tleh. Cene na Nord-Poolu se zdaj oblikujejo bolj ali manj iz dneva v dan, na kar v veliki meri vpliva sezonsko nihanje vode. Delež proizvodnje energije iz hidroelektrarn na celotnem nordijskem trgu je namreč kar 55 odstotkov, nuklearke pa pokrijejo četrtino potreb Skandinavcev. Na ceno pa bo vplival še dotok energije iz Evropske unije. Da bi omogočili dobro neomejeno trgovanje, bodo v prihodnosti **. POGLED EVROPO zgradili omrežje, ki bo okrepilo povezavo med skandinavskimi državami na eni strani ter Nemčijo, Nizozemsko in vzhodnimi državami na drugi strani. Eden izmed teh projektov je povezava z močjo med 1.800 in 3-000 MW med Švedsko, Dansko, Nemčijo in Poljsko. OKOLJE NA PRVEM MESTO Skandinavci slovijo po dobrem odnosu do okolja in tako tudi pri proizvodnji energije polagajo temu veliko pozornost, še posebej pri nuklearkah. Njihove jedrske elektrarne ustrezajo vsem potrebnim evropskim varnostnim predpisom in s tem si na nek način še zagotavljajo sodelovanje na trgu, zlasti pri zahtevah po izpolnjevanju Kjotskega protokola. Programe za uresničevanje so že pripravili, a pri tem se zavedajo, da je treba upoštevati tudi zahteve tekmovalnosti na trgu. Na področju varstva okolja ima jedrska energija veliko prednost, tudi stroški proizvodnje so nizki, a v tem primeru sta pomembnejša in prevladujoča ljudski glas in tržna ekonomija. Nadaljevanje prihodnjič Povzeto po NEW - Nuclear Europe Worldscan (marec, april) Simona Bandur PROIZVODNE CENE RASTEJO Industrijske proizvodne cene so po podatkih evropskega statističnega urada Evrostat v EU julija zrasle za pol odstotka. Prav za toliko so se te cene zvišale tudi mesec prej. Povišanje je opaziti v vseh državah članicah, zlasti na Portugalskem, kjer so zrasle za 1,5 odstotka. Sledijo Nizozemska z 0,8-odstotnim povišanjem industrijskih proizvodnih cen, Nemčija z 0,7- ter Irska, Italija in Finska z 0,5-odstotnim zvišajem. Najmanj so se te cene znižale na Švedskem in v Španiji - za 0,2 odstotka - in v Veliki Britaniji, kjer so se zvišale le za 0,1 odstotka. V primerjavi z lanskim julijem so proizvodne cene zrasle za povprečnih 5,5 odstotka, najbolj pa so se v zadnjem letu zvišale na Portugalskem, in sicer za več kot 17 odstotkov. Tudi v tem primeru ji je najbližje Nizozemska, kjer so se proizvodne cene v tem letu povečale za 9,3 odstotka, sledijo pa Švedska z 3,9-odstotnim zvišanjem, Nemčija s 3,3- in Velika Britanija 1,9-odstotnim zvišanjem. Zvišanje proizvodnih cen lahko povežemo z nekoliko nižjo industrijsko proizvodnjo, saj se je ta junija znižala za 1,1 odstotka. 27 Tako, oddih je za nami in spet se vse bolj ali manj vrti okrog slu`be. Za nekatere to ne predstavlja posebne stresne situacije, marsikomu pa je vrnitev na delovno mesto prava muka, zato se vrne brez prave energije in motivacije ter s strahom, kako bo spet zmogel skozi vsakodnevne obveznosti in pritiske. Kot smo `e mnogokrat ugotovili - vsaka sprememba predstavlja neko negotovost in s tem tudi tesnobo. Na dopustu smo pustili mo`gane na pa{o in posku{ali odvrniti misli na slu`bene obveznosti in naloge, ki nas ~akajo po dopustu. Negotovost pa je v tem ~asu {e toliko ve~ja, saj se bli`ajo volitve, ki bodo verjetno tudi v elektrogospodarstvu povzro~ile vrsto sprememb. Lepa beseda lepo mesto najde, je izrek, ki ga vsekakor kaže upoštevati ob takšnih ali drugačnih stresnih situacijah. Če so vas sodelavci in šef ob ponovnem prihodu v službo lepo pozdravili, vas povprašali, kako ste se imeli in kaj vse lepega ste doživeli, so vam gotovo polepšali dan in ponoven začetek delovnega leta je stekel prijetno in mirno. Ob takih trenutkih največ pomeni prijazen sprejem, klepet ob kavici, s čimer dobimo občutek, da se sodelavci zanimajo za nas in da jim ni vseeno. Vendarle so medosebni odnosi na delovnem mestu tisti, ki največ pripomorejo k dobremu počutju in motiviranemu delu. Najtežje se je vrniti v okolje, kjer se ne počutimo dobro in kjer smo stalno v večjih ali manjših konfliktih. ZflTISKANJE OCI PRB) TEŽAVAMI NI REŠITEV Težave zaradi slabih odnosov na delovnem mestu je najtežje rešiti in pobudo za to bi moral prevzeti vodja. Po besedah Milana Terpina, diplomiranega psihologa in vodilnega svetovalca ter direktorja podjetja Taktika Plus, bi morali vodje več pozornosti posvečati prav temu čustveno-odnosnemu delu oziroma medosebnim odnosom in začeti reševati nesoglasja. Nezadovoljstvo na delovnem mestu namreč zelo negativno vpliva na učinkovitost. »Vodje morajo najti priložnosti za reševanje napetosti med sodelavci. Če se ljudje z odporom vračajo na delovno mesto, to vpliva na njihovo počutje in takšno okolje zavira delo,« pravi. Odlaganje teh težav ali zatiskanje oči pred njimi ni prava rešitev, ampak le POGLEDv EVROPO v {e pove~uje prepad in nerazumevanje med zaposlenimi. Najbolje je seveda te nevidne zidove podirati sproti, ob vsakem manj{em konfliktu ali nesoglasju. »O te`avah se je treba pogovoriti, ne pa se umikati, jeziti ali biti `alosten,« trdi Milan Terpin. Vzemite si torej od ~asa do ~asa nekaj minut za klepet s sodelavci in jim poka`ite, da vas zanima, kako se po~utijo. INVENTURA PRED DOPUSTOM Poleg sodelavcev pa moramo imeti radi tudi svoje delo. Vrnitev v delovno okolje gotovo ni tako stresna, ko imamo ob~utek, da delo obvladamo in ga 28 opravljamo z veseljem. To nas motivira in `ene naprej k novim nalogam in novim izzivom. »Povezava med cilji, rezultati in nagradami za opravljeno delo gradi zadovoljstvo na delovnem mestu,« meni Milan Terpin. Tu imajo spet pomembno vlogo vodje. Dobro je, da se pred dopustom s sodelavci pogovorijo o nalogah in ciljih, skratka, naredijo neke vrste inventuro pred odhodom. ^e tega ni, se pojavijo problemi zaradi nedokon~anih nalog ter nejasnih ciljev, in `e med dopustom je zaposlene strah, kaj vse jih ~aka v slu`bi. Ko se vrnemo, te cilje {e enkrat pregledamo, pripravimo strategijo za uresni~evanje in se uskladimo z vodjem in sodelavci. Takrat, ko so naloge jasne, se znebimo stresa in **. POGLED EVROPO začnemo normalno delati, ob tem pa imamo dober občutek, saj začenjamo nekaj ustvarjati. Naše delo dobiva rezultate, popočitniška negotovost in strah pa izgineta. NA DOPUSTU SE MUHAMU POČUTITI VARNO Kot smo že ugotovili, je treba pred dopustom narediti inventuro in si že vnaprej postaviti neke cilje in si okvirno organizirati delo. S tem preprečimo negotovost, ne sme pa ta preddopustniški pregled vsebovati nekih velikih napovedi o spremembah v organizaciji, saj s tem vnesemo med zaposlene strah in neprijetno pričakovanje. »Ko boš prišel z dopusta, moraš storiti ...« in podobno - tega gotovo nihče ne sliši rad, saj ga obremenjuje. Preden gremo na lepše, se moramo počutiti varne, vedeti moramo, da se bomo vrnili v neko stabilno delovno okolje, kjer bodo stvari takšne, kot so bile pred odhodom. »Delovno okolje stabiliziramo z dogovori, ki dajejo občutek varnosti,« meni Milan Terpin. Ljudje se namreč težko vrnejo, če ne vedo, ali bodo situacijo in nove naloge obvladali. S tem občutkom tesnobe si zagrenimo dopust in ko se je treba vrniti, pademo v pravo popočitniško depresijo. Na delovno mesto se po počitnicah malokdo vrača z veseljem, po drugi strani pa bi spet težko živeli brez vsakodnevnih obveznosti. Kljub temu je občutek ob vrnitvi v enoličen vsakdan neprijeten in polepšajo vam ga lahko le dobri in prijazni sodelavci ter vodje, ki vas motivirajo in so pripravljeni reševati tudi težave na področju medosehnih odnosov na delovnem mestu. Navsezadnje prav ti prispevajo k ugodni klimi in povečujejo delovno učinkovitost. Poleg tega ne smemo že na dopust iti s strahotnim občutkom, kaj vse hudega nas čaka na delovnem mestu in negotovost, ali bomo sploh vse to zmogli. No, kljub vsem težavam, s katerimi se srečujete v službi čez leto, upamo, da ste preživeli ponoven začetek novega delovnega leta brez večjih pretresov in nelagodnih občutkov in da niste v mislih že pri naslednjih počitnicah. Do takrat je treba še marsikaj postoriti in preskočiti marsikatero oviro, ki je morda niti ne pričakujete. Poleg tega pa se nam obeta politično pestra jesen, ki bo tudi v marsikaterem podjetju pustila pečat. Simona Bandur 29 Nemalo nas je takih, ki mislimo, da žarnice, ki gorijo po nepotrebnem, ne porabijo veliko energije. Prav tako nas kar nekaj dolgo časa stoji pred odprtim hladilnikom in razmišlja, kaj bi se prileglo našemu želodcu. Da ne pozabimo prižgane televizije, čeprav je ne gledamo, ali pranja le najljubših kavbojk, ker smo jih včeraj pozabili dati v poln stroj. Vse to so malenkosti, ampak ko jih združimo, se lahko prelevijo v precejšen prihranek. Ne gre le za manjši račun za energijo in s tem nekoliko višji družinski proračun, ampak tudi za naš zgled okolici. Pomislite, koliko bi prihranili, če bi vsi v vašem bloku ali naselju poslušali nasvete agencije za učinkovito rabo energije. Največ energije lahko seveda prihranimo v kuhinji. Zelo pomembna je izbira posode. Ta naj bo čimbolj toplotno prevodna, premer dna pa naj se ujema s premerom kuhalnega polja. Kuhajmo v pokritih posodah, saj porabimo za vretje litra vode v nepokriti posodi v eni uri 0,48 kWh, v pokriti pa le 0,12 kWh. Poleg tega pa je pomembno, da ne kuhamo na prevelikem ognju, saj bo zaradi tega voda le izparevala, hrana pa se ne bo nič prej skuhala. Če hočemo vreti vodo pri višji temperaturi, moramo nad njo povišati tlak, kar je možno v ekonom loncih. V taki posodi se zaradi vodne pare poveča tlak, ta pa prisili vodo, da vre pri višji temperaturi in hrana se bo prej skuhala, zato čim več uporabljajmo ekonom lonce. Seveda ne smemo prezreti tudi štedilnika. Klasični električni štedilnik je največji porabnik energije. Njegova poraba znaša okrog 15 odstotkov celotne porabe električne energije v gospodinjstvu. Pri kuhanju na električni plošči teh štedilnikov ali pečenju v pečici ploščo ali pečico izklopimo kakih deset minut, preden je jed kuhana ali pečena, saj s tem izkoristimo vso toploto. Sodobnejši štedilniki imajo že avtomatske plošče, ki se hitreje segrejejo. Najhitrejši so steklokeramični štedilniki, ki imajo 60—odstotni izkoristek. Največ prednosti pa daje plinski štedilnik, saj imajo plinski gorilniki kar 90-odstotni izkoristek toplote, lažje jih reguliramo, toplotne izgube pa so manjše. Pečice so prav tako veliki porabniki energije. Pomembno je, da njihova vrata dobro tesnijo in da jih ne uporabljajmo za pripravo manjših porcij. Med peko po POGLEDv EVROPO nepotrebnem ne odpiramo vrat pečice, saj s tem znižujemo temperaturo in povečujemo porabo energije. Če imamo v pečici na razpolago ventilator, ga uporabljajmo čim pogosteje. MALO PERILA, VELIKO PORABE Tudi pralni stroj je zelo pomemben v vsakem gospodinjstvu, vendar pa žal porabi veliko energije in vode ter povrhu tega še onesnažuje okolje. S primernim izborom pralnega stroja pri nakupu, s pravilno uporabo in rednim vzdrževanjem lahko prihranimo veliko energije in delujemo prijazno do okolja. Prvi nasvet je: perimo vedno šele takrat, ko imamo poln stroj, sicer pa izberimo program za pranje manjše količine perila, če ga le imamo. Poleg tega uporabljamo energijsko varčne programe, normalno umazano belo bombažno perilo peremo pri 60 stopinjah Celzija in pri tem prihranimo tudi do 40 odstotkov energije. Tudi predpranje lahko opuščamo, saj zaradi spremenjenih higienskih razmer pogosteje peremo, pri tem pa spet prihranimo okrog 10 odstotkov energije. Zelo pomembno je tudi, da redno preverjamo stopnjo trdote vode in tako preprečimo nastanek oblog na toplotnih grelcih, zaradi česar se voda počasneje segreva in zato porabi stroj več energije. Če imamo na voljo alternativni vir energije, na primer sončno energijo, potem je bolje kupiti stroj s priključkom na toplo vodo. Tak stroj ima varnostni ventil, ki preprečuje vdor prevroče vode v boben, s čimer prihranimo polovico stroškov. Novi pralni stroji porabijo tudi 30 do enkrat manj energije in do trikrat manj vode kot stari stroji. Ker ostane v perilu manj vlage, je tudi čas za sušenje krajši in zato poraba energije v sušilnem stroju manjša. Potrošniki lahko zaradi teh prednosti pralne stroje z višjimi obrati uveljavijo kot olajšavo pri dohodnini. K manjši porabi vode bistveno vplivajo naslednje funkcije pralnih strojev: samonastavitev vode, naluknjane lopatice v bobnu, intervalna centrifuga, ki skrbi za optimalno ožema-nje perila in nastavitev temperature, ki omogoča zmanjšanje temperature pri posameznih programih. ZAPIRAJMO HLADILNIK Veliko lahko prihranimo tudi s hranilnimi in zamrzovalnimi napravami. Paziti je treba, da čim manj oziroma za čim krajši čas odpiramo vrata, saj se s tem porabi večji del energije. Optimalna temperatura nladilnikov je približno štiri stopinje Celzija, saj se poraba energije za vzdrževanje nižje temperature močno poveča, višja temperatura pa prav tako ni priporočljiva, saj se hrana hitreje kvari. Poleg tega je zelo pomembno tudi, da vrata dobro tesnijo, saj lahko slabo tesnjenje poveča porabo tudi do dvakrat. Najprimernejša temperatura zamrzovalnikov je okrog —20 stopinj Celzija. Poraba energije je zaradi nižje temperature mnogo višja kot pri hladilnikih. Primernejše za uporabo so omare, saj zavzamejo maj prostora, vendar pa je skrinja po navadi energijsko varčnejša. Poznamo pa tudi kombinirane hladilno-zamrzovalne naprave. Pri nekaterih (tistih, ki imajo dva kompresorja) lahko po želji izklopimo zamrzovalni del in deluje le hladilni, prav tako je mogoče ločeno nastavljanje temperature za oba dela in vse to prispeva k varčevanju z energijo. Modeli s samodejnim odtaljevanjem v hladilnem delu pripomorejo k temu, da se hladilnik odtaljuje in se sam čisti, zaradi česar odpade ročno čiščenje, ki je zaradi ugašanja aparata bolj potratno. Poleg tega je dobro, če imajo hladilniki zalit uparjalnik na zadnji steni, ker pomeni to manjše energijske izgube. Tudi take hladilno zamrzovalne naprave lahko uveljavljate kot olajšavo pri dohodnini. VODA V GOSPODINJSTVU Poraba vode v gospodinjstvu se je v zadnjih petnajstih letih skoraj podvojila. Povprečna poraba vsakega Slovenca znaša približno l40 litrov na dan. Največ je porabimo za kopanje in umivanje — kar 32 odstotkov ali povprečno 50 litrov, sledijo sanitarije z enakim odstotkom, za kuhanje porabimo 3,5 odstotka oziroma pet litrov vode na dan, za čiščenje štiri odstotke ali šest litrov, za pomivanje sedem odstotkov ali deset litrov, prav toliko tudi za zalivanje in podobno, za pranje pa 14 odstotkov oziroma dvajset litrov. Potrebe po vodi rastejo s standardom **. POGLED EVROPO 31 gospodinjstev, kljub temu pa je poraba velikokrat pretirana zaradi malomarnega ravnanja in razvad. Zmerno kapljajoča pipa izgubi denimo okrog 200 litrov vode na leto. Puščajoči kotliček v WC-ju pa okrog 45 litrov. Agencija svetuje, da izberemo pri nakupu kotliček z dvema stopnjama splakovanja, prav tako predlagajo, da se večkrat prhamo, kot kopamo, saj porabimo tako tudi do štirikrat manj vode. Prednost dajejo tudi pomivalnim strojem pred ročnim pomivanjem posode ali pa vsaj predlagajo, da pipo sproti zapiramo, ne pa da jo pustimo teči. Gospodinjstva porabijo kar deset odstotkov celotne energije za pripravo tople sanitarne vode, zato velja tudi pri tem razmišljati o smotrnem ravnanju z energijo. Pri pripravi tople vode je zelo pomembna temperatura. Priporočljivo je, da ne prekoračimo 60 stopinj Celzija, saj se začne pri tej temperaturi intenzivneje izločati vodni kamen, ki je slab prenosnik toplote. Toplotne izgube zaradi tega lahko znašajo tudi do deset odstotkov. Priporočljivo je, da segrevamo vodo čim bližje iztočnih mest, saj tako ne potrebujemo cevi in izgubi se manj toplote. Poleg tega so ti grelniki manjši in jih lažje reguliramo. Ekološko najsprejemljivejši so plinski grelniki, saj hitreje reagirajo in bolje izkoristijo gorivo, pri zgorevanju plina pa nastaja najmanj okolju škodljivih snovi. Poleg grelnikov, ki so običajno nameščeni kar v kopalnicah, poznamo še centralno pripravo tople vode, na katero so priključena vsa iztočna mesta. Tu so cevovodi daljši, zato jih je treba toplotno izolirati, da so toplotne izgube čim manjše. LIKALNIM, SESALNIKI IN LUCl Tudi majhni gospodinjski aparati , ki so sicer majhni porabniki energije, lahko prispevajo k prihranku. Se največ porabi likalnik, saj je moč njihovih grelnikov navadno višja od 1.000W Zato je smotrno slediti nekaj preprostim pravilom. Perilo raz-vrščajmo po vrstah blaga — najprej bolj občutljiva, za katere je potrebna nižja temperatura, nato pa blaga za višjo temperaturo. Z likalniki na paro prihranimo, ker likamo hitreje in bolje. Med varčne sesalnike sodijo tisti, ki posesajo 350 gramov nesnage z manj kot 0,01 kWh energije, čemur pa večina ne ustreza. Velika električna moč sesalnika še ni zagotovilo za boljše sesanje, zato je bolje kupiti takega z aktivnim načinom vsesavanja. Vedno bolj priljubljeni pripomoček v gospodinjstvu postajajo klimatske naprave, ki pa so s stališča smotrne rabe energije zelo neekonomične. Visoka cena, velika električna moč in zapletena vgradnja ne govorijo ravno njim v prid. Poleg tega traja huda vročina pri nas le kaka dva meseca, zato dobro pretehtajte, ali se vam ta investicija res splača. Na koncu pa se posvetimo porabnikom, ki se nam zdijo še najmanj zastrašujoči — lučem. Najprej moramo ceniti dnevno svetlobo in postaviti delovne površine čim bližje POGLEDv EVROPO v oknom. Prostore načrtujmo tako, da bomo dobili čim več svetlobe, zavese pa naj bodo prosojne. Navadne žarnice imajo veliko pomanjkljivost: majhen svetlobni izkoristek, saj se le deset odstotkov električne energije pretvori v svetlobo, drugo pa v toploto. Nekoliko boljše so neonske luči, ki imajo petkrat boljši svetlobni izkoristek kot navadne žarnice, poleg tega pa je njihova življenjska doba daljša. Med prvimi energijsko varčnimi svetili so se na trgu pojavile sicer nekoliko dražje varčne žarnice, ki imajo desetkrat daljšo dobo od navadne žarnice, porabijo pa štirikrat manj energije. Tudi halo-genske svetilke sodijo med varčne. Poleg pozornosti pri nakupu pa moramo seveda tudi sami paziti na porabo. Ugašajmo luč, kjer je ne potrebujemo! Žarnice razporedimo čim bolj racionalno, varčne žarnice pa uporabljamo tam, kjer potrebujemo svetlobo dalj časa. Spoznali smo, da lahko z racionalnim delovanjem krepko prispevamo k zmanjšanju računa za električno energijo, ne le v večjih podjetjih in v javnem sektorju, ampak tudi v naših domovih. S tem pa tudi prispevamo k povečanju družinskega proračuna in k manj stresnim situacijam, ko dobimo račun za elektriko. Ko boste uporabljali gospodinjske aparate, le upoštevajte ta navodila, prav tako pri nakupu novih - izplačalo se bo. Po brošuri Varčujmo z energijo in http://mgd.si/aure povzela Simona Bandur NAJNIŽJA BREZPOSELNOST V LOKSEMBORGO Brezposelnost je junija v Evropski uniji ostala nespremenjena, poroča Evrostat, v enajstih najbolj razvitih državah članicah pa je padla na 8,3 odstotka. Z najnižjim deležem brezposelnih oseb se lahko pohvalijo v Luksemburgu, kjer imajo le 2,2 odstotka ljudi brezposelnih, sledita Nizozemska z 2,6- in Avstrija s 3,2-odstotno brezposelnostjo. Največ brezposelnih med članicami EU pa ima tudi tokrat Španija, kar 14,2 odstotka. Sicer pa je stopnja brezposelnosti v zadnjem letu padla v vseh državah članicah, še najbolj na Nizozemskem - s 3,4 na 2,6 odstotka, na Irskem s 5,7 na 4,5 odstotka, na Švedskem s 7,1 na 5,6, v Franciji z 11,3 na 9,6 in v Avstriji s 3,8 na 3,2 odstotka. TRGOVSKO MANJ USPEŠEN JONIJ Trgovina Evropske junije je v letošnjih poletnih mesecih v primerjavi z lanskim poletjem precej opešala, saj so imeli junija v povprečju za 5,1 milijarde evrov primanjkljaja, medtem ko so imeli v tem času lani še za 2,4 milijarde presežka. Rezultati v enajstih najbolj razvitih članicah so 32 sicer bolj spodbudni, saj so Belgija, Nizozemska, Nemčija, Švedska, Finska, Irska, Italija, Luksemburg, Avstrija, Portugalska in Francija imele 1,5 milijarde evrov presežka, kar pa je v primerjavi z lanskih 8,4 milijarde še vedno malo. Kljub temu pa podatki vendarle kažejo na postopno izboljšanje stanja, saj je maja tudi ta skupina držav prikazovala primanjkljaj v višini 0,6 milijarde evrov. Sicer pa so države evropske unije izvoz najbolj povečale na Japonsko, za skoraj tretjino, prav toliko tudi v Češko Republiko in za 40 odstotkov v Turčijo. Na drugi strani pa je največji skok letos zaznati pri uvozu iz Kitajske ( višji za 43 odstotkov), iz Norveške (za 64 odstotkov) in Rusije (za skoraj 90 odstotkov). Največji trgovinski presežek je imela junija Nemčija (kar 23,3 milijarde evrov), največji primanjkljaj pa Velika Britanija (23 milijard). Trgovanje je letos precej okrepila tudi Irska, saj je za polovico več izvozila kot uvozila in je tako tudi na drugem mestu po presežku - več kot deset milijard evrov. [ESTERICA POGAJALCEV TOKRAT V KRAKOVU Enajsto sre~anje vodij pogajalskih skupin prvega kroga kandidatk za ~lanstvo v Evropski uniji na Poljskem ni prineslo ni~ kaj bistveno novega. Pogajalci, med njimi tudi vodja na{e pogajalske skupine dr. Janez Poto~nik, so pregledali napredek v pogajanjih med predsedovanjem Portugalske in sploh stanje v zadnjih oddanih pogajalskih izho-di{~ih, ki zajemajo prost pretok oseb, kmetijstvo, financiranje in prora~un, pravosodje in notranje zadeve. Najbolj je problemati~no podro~je prora~una, saj so tu vse kandidatke zahtevale prehodno obdobje glede polnega vpla~eva-nja v evropski prora~un. Kar nekaj te`av pa po finan~ni in organizacijski plati predstavlja tudi vzpostavitev schen-genske meje. Od francoskega predsednikovanja pa ~lanice pri~akujejo, da se bodo poenostavili postopki spremljanja napredka in da bodo za~eli re{evati zahteve po prehodnih obdobjih. Prihodnje sre~anje pogajalcev bo v za~etku oktobra na Mad`arskem. POMOČ IZ PHARA SE PRIHAJA Po nacionalnem memorandumu bo Slovenija letos dobila iz programov Phare 19 milijonov evrov, od česar bo kar 60 odstotkov denarja namenjenega investicijam in programom, povezanim z Evropsko unijo. Pripravljati pa so začeli ze tudi memorandum za naslednje leto, po katerem naj bi leta 2001 dobili 18 milijonov evrov pomoči. Poleg tega je Slovenija v naslednjih treh letih upravičena še do sedmih milijonov evrov na leto iz programa čezmejnega sodelovanja. Od tega sta dva milijona in pol namenjena sodelovanju z Avstrijo in Italijo, preostanek pa sodelovanju z Madžarsko. zanimivosti (nadaljevanje s str. 24) jena v Kopru. To pa pomeni dolar manj za tono premoga. JAVNI RAZPIS - NIŽJA CENA Irena Dobravec Tatalovič, predsednica nazornega sveta TE-TOL, je o ponovnih dvomih glede ustreznosti izbire dobavitelja, dejala, da so se leto pred iztekom pogodbe odločili za javni razpis za dobavo premoga, čeprav takrat javni razpis še ni bil obvezen. Ze samo z objavo javnega razpisa je cena premogu Adaro padla. Komisija, v kateri so bile zastopane vse zainteresirane strani, od predstavnikov TE-TOL, mesta Ljubljane, republike, energetike, je delala dolgo in temeljito. »Premog Kideco, ki ga je ponujal Gorenje v navezi z Met Rohstoffe, je bil cenejši kot Impaktin in imel boljše tehnološke in ekološke lastnosti. Za Ljubljano je to pomenilo manj žveplovega diksida in pepela. Ker smo se zavedali resnosti posla, nismo bili zadovoljni z analizo vzorcev, temveč smo zahtevali poiskusno kurjenje novega premoga. Če bi bili rezultati pokurjenih 50.000 ton drugačne vrednosti kot vzorci, nadzorni svet ne bi dal soglasja k pogodbi z Gorenjem. Se posebno dobro se je v pogodbi pokazalo določilo o fik-snosti cene za tri leta. Od takrat so cene premoga na mednarodnem trgu narasle za 35 odstotkov,« je o ravnanju nadzornega sveta povedala Tata-lovičeva. Impakata se je takoj po izbiri pritožila na nadzorni svet, ta pa je potrdil prvotno odločitev. Sedaj njena pritožba še vedno ni rešena na sodišču. Nadalje meni, da bi bila na podlagi vseh dejstev kakršna koli drugačna odločitev nadzornega sveta neutemeljena. Sogovornica je prepričana, da je premog za TE-TOL vroča tema, zadaj naj bi namreč bili ekonomski interesi in lobiji. Nadzorni svet je v zadnjih dveh letih od uprave TE-TOL večkrat zahteval poročilo o tem, ali pri kriterijih, ki so bili ključni pri izboru premoga, prihaja do odstopanj. Iz laboratorijskih analiz premoga, ki so jih dobili, je razvidna tehnološka in ekološka skladnost s pogodbenimi določili. Sicer pa Tata-lovičeva pravi, da se je na novo pogodbo treba začeti pripravljati vsaj leto pred potekom stare. Zato bi bilo za konkurenco bolje, če bi se lotila teh priprav, kot pa da brska po starih pogodbah. Prihodnji razpis bo mednarodni in konkurenca še ostrejša. O tem, ali je še predsednica nadzornega sveta ali ne, pa pravi, da so bile res različne razlage o poteku mandata nadzornemu svetu v TE-TOL. Vendar pa ne vidi ovir, da novi svet ne bi začel delovati, če je imenovan, o čemer pravi, da je izvedela iz časopisa. Zato je tudi vodstvo TE-TOL zaprosila za seznam novih članov, da skliče prvo sejo v novi sestavi. Tako je bilo tudi pri Elektro Ljubljani, kjer je bila razrešena skladno z zakonom. MINKA SKUBIC MHUiMilUNIIf. CENE ENERGIJE V zadnjih dveh letih so cene električne energije, kot smo že poročali, globoko padle. Za koliko v posameznih državah in za katere kategorije porabnikov, so se vprašali na Evrostatu, in primerjali cene od januarja 1998 do januarja 2000. V skandinavskih državah so v tem obdobju zaznali največji padec cen za gospodinjstva. Na Finskem so jih znižali za približno deset odstotkov, na Švedskem so se cene znižale med 16 in 6 odstotki, na Danskem pa od 13 do 9 odstotkov. Po drugi strani so na Nizozemskem cene gospodinjstvom zvišale - za manjše porabnike za kar 15 odstotkov. Italija pa je poglavje zase. Za srednje in velike porabnike med gospodinjstvi so padle cene za deset odstotkov, za gospodinjstva, ki porabijo malo, pa so se zvišale za celih 40 odstotkov. V drugih državah članicah so cene za to kategorijo porabnikov padle za manj kot pet odstotkov. Industrijskim porabnikom so cene najbolj znižali proizvajalci energije v Nemčiji. Največjim porabnikom v tej kategoriji so jih znižali za 22 odstotkov, manjšim pa za 14 odstotkov. Švedi so jih največjim porabnikom zmanjšali za 12 odstotkov, Portugalci pa za deset odstotkov vsem industrijskim porabnikom, ne glede na porabo. Na Finskem so industrijci začeli plačevati 17 odstotkov nižje cene, na Nizozemskem za 15, v Veliki Britaniji pa za 10 odstotkov. Grčija je edina članica EU, kije cene za to kategorijo zvišala, in sicer za 3 odstotke. DRAŽJI ELEKTRIČNI TOK ZA GOSPODINJSTVA? V divji bitki za porabnike, ki je posledica liberalizacije trga z električno energijo, so pridobila tudi gospodinjstva. Tako je na primer aprila letos plačala tričlanska družina z mesečno porabo električne energije približno 300 kWh okrog 80 mark, kar je za 14 odstotkov manj kot aprila 1998, ko je plačala 92 mark. Po napovedih Združenja nemških proizvajalcev električne energije bi lahko te cene še padle, in sicer na 70 mark za tričlansko družino. A možnost za tako nizko ceno je izničila država, saj so aprila uvedli davek na električno energijo. Tako mora vsak porabnik plačati 2,5 pfeninga na kilovatno uro, kar znaša pri tričlanski družini devet mark na mesec. Strokovnjaki pričakujejo, da se bo v prihodnosti cena električne energije za gospodinjstva še višala, saj proizvajalci sami ne bodo več mogli ugoditi vsem zahtevam države, ki zahteva ekološki davek, sprejeli pa so tudi zakon, s katerim pospešujejo obnovljive vire energije, in predlog zakona o postopnem zapiranju nukleark. 33 Irena Dobravec - Tatalovič TE [o{tanj in EU trg Tehnolo[ko pripravljeni na odprti trg Leto{nje poletje je TE [o{tanj naredila prvi korak k poslovni odli~nosti. Konec julija je dr. Jo`e Zago`en, minister za gospodarske dejavnosti, tej elektrarni podelil certifikat ISO 9001. Drugo leto nameravajo napraviti naslednji korak, to je pridobiti certifikat ISO 14 000. Z urejenim in u~inkovitim podjetjem bo tudi korak na odprti trg la`ji. O tem je tekel pogovor z direktorjem TE[ Jarom Vrta~nikom. Po n 34 o njegovih besedah urejenost podjetja, ki jo prina{a certifikat ISO 9001, ka`e na poskus podjetja, da optimalno uredi svoje poslovanje in s tem pove~a notranjo u~inkovitost. Ta pa je ve~ja z ustreznim na~inom dokumentiranja pa tudi sledljivostjo dogodkov. V vsebinskem pogledu pa tudi ta certifikat daje pregled korakov in ukrepov, ki jih podjetje za~rta, od kontrole vplivov do obvladovanja procesov. Drugi kazalec urejenosti podjetja je standard ISO 14 000, ki ureja odnose do okolja in ga na~rtu-jejo pridobiti naslednje leto. Tretji del predpisov pa zajema varstvo pri delu in varovanje zdravja zaposlenih. Na tem projektu, ki pomeni harmoniza-cijo dela v termoelektrarni, delajo `e tri leta in tudi na tem podro~ju jim je cilj pridobiti ustrezen certifikat. »Pridobitev omenjenih certifikatov je le del aktivnosti, ki sestavljajo projekt uspe{nega spopada s konkurenco na odprtem trgu z elektri~no energijo. @al pa trenutno {e ne vemo, kdo bo na{a konkurenca, in lahko le ugotavljamo, kaj je treba narediti. Konkre- tene zahteve tako lahko le predpostavljamo. Sedaj smo del sistema, ki ni na odprtem trgu. Smo relativno zanesljiv proizvajalec elektri~ne energije, kar pa ne pomeni, da bo tako tudi ostalo na odprtem trgu,« ocenjuje Jaro Vrta~nik. V termoelektrarni sku{ajo z obsto-je~imi napravami kar najbolj po-ve~ati u~inkovitost in fleksibilnost objekta. Tako so ve~inoma kon~ali tehnolo{ko posodobitev vseh petih blokov. S tem so jim podalj{ali `iv-ljenjsko dobo. Doba podalj{anja pa je odvisna od tehnolo{ke zasnove relativno starih blokov, ki jim niso spreminjali tehnolo{kih zna~ilnosti, so pa jim pove~ali u~inkovitost in zanesljivost obratovanja. V TE[-u vidijo {e nekaj mo`nosti prilagajanja in pove~anja fleksibilnosti obratovanja vseh petih blokov. Mo`nosti so odvisne od kazalcev, ki jih bo prinesel trg. Pri druga~ni tehnologiji je lahko tudi proizvodna cena druga~na. »S skoraj{nim obratovanjem ~istilne naprave na petem bloku ve~idel kon~ujemo ekolo{ki sanacijski program. Prvi poizkusni zagon ~istilne naprave je bil opravljen, sedaj je treba opraviti nastavitve in optimiranje opreme in v za~etku oktobra pri~ne ~istilna naprava poizkusno obratovati. Na ~etrtem bloku tovrstna naprava uspe{no obratuje od leta 1995. Starej{i trije bloki imajo {e vedno adi-tivno od`veplevanje, ki ga uporabimo po potrebi. Nameravamo pa jih priklju~iti na ~istilno napravo ~etrte-ga bloka. Zaradi pomanjkanja denarja nam letos ni uspelo dokon~ati pri-klju~itve tretjega bloka. Vse tri enote bomo posku{ali ~im prej ekolo{ko sanirati. Ti trije bloki ne izlo~ajo velikih koli~in `veplovega dioksida, vendar pa je zaradi nizkega dimnika vpliv emisij na [o{tanj najve~ji. Ostaja nam {e sanacija du{ikovih oksidov na petem bloku. S postavitivijo ~istil-ne naprave petice bodo zmanj{ane emisije `veplovega dioksida iz TE[ za ve~ kot 95 odstotkov na obdobje pred njimi. Za naslednje leto na~rtu- jemo, da bo iz na{ih dimnikov {lo v zrak le {e 10.000 ton `veplovega dioksida, pred letom 1995 pa so bile te koli~ine tudi 100.000 ton. S temi koli~inami izpolnjujemo zakonske omejitve. Prav tako smo z zaprtim krogotokom sanirali onesna`evanje reke Pake in velenjskega jezera,« je o uresni~evanju ekolo{kega programa povedal direktor Jaro Vrta~nik. Z dokon~anjem ekolo{ke sanacije postajajo v TE [o{tanj po proizvodnih in ekolo{kih kazalcih primerljivi s proizvajalci v tujini. Kot pravi direktor, pa celotno poslovanje podjetja ka`e na to, da bodo morali ugotoviti, kaj so {e sprejemljivi stro{ki za elektrarno, ko se bo trg odprl, in katere bo treba izlo~iti. Nasedle investicije, kamor bi uvrstili stro{ke ~istilnih naprav, so ena od mo`nosti, da podjetje postane bolj konkuren~no. Njihova letos priznana pogodbena cena je 10,15 tolarja za kWh. Na prilagajanju stro{kov bodo lahko delali, ko bodo videli, kaj je treba narediti. @e danes pa vedo, da je na vseh podro~jih treba poslovanje iz- bolj{ati in da jih ~aka niz ukrepov, ki jih bo treba izpeljati do leta 2003, ko naj bi se trg odprl. »Danes je za izdelavo racionalnej{ega poslovanja {e veliko neznank. Ekonomska sanacija ni bila opravljena. Ne ve se, kako je z dolgovi in vrednotenjem osnovnih sredstev ter s tem povezano vi{ino amortizacije. Na{a stro{kovna razmerja so taka, da 60 odstotkov porabimo za premog, in vse, kar bi lahko racionalizirali, je 40 odstotkov stro{-kov, od tega pa je najve~ji stro{ek amortizacija, v okviru katere bi morali odpla~evati kredite. Prav zato je treba najprej realno ovrednotiti osnovna sredstva in njihovo vrednost primerjati s podobnimi objekti v svetu,« ugotavlja direktor Vrta~nik. Pravi, da morajo biti pri primerjavi s konkurenco pogoji poslovanja in ekolo{ke zahteve enake. Zato je tembolj pomembno, da je najprej zakonodaja harmonizirana in potem lahko za~no racionalizirati poslovanje in zni`evati stro{ke. Harmonizacija zakonodaje pa je stvar lastnika. MINKA SKUBIC obnavljanje prenosa TUDI S Eles racionalno Zadnja leta preteklega in uvodna leta novega tiso~letja pomenijo prelomnico tudi za `ivljenjsko dobo velikega {tevila elektroenergetskih naprav, za katere je zadol`en Eles.V tem obdobju se je namre~ pojavilo veliko {tevilo naprav, katerih starost je `e zdavnaj pre{la v svetu znane normative za `ivljenjsko dobo tovrstnih napra v. V tak{nih razmerah, ko so ve~idel denarne te`ave zavirale normalno sprotno obnavljanje, se lahko zahvalimo predvsem budnim o~em in marljivim rokam vzdr`evalcev. S skrajnimi napori jim je uspevalo obdr`ati {e zadovoljivo obratovalno pripravljenost teh, sicer precej dotrajanih elektroenergetskih naprav. @e omenjena prelomnica pa je tudi v Elesu pov-zro~ila spremembo investicijske in vzdr`evalne politike. Ob stalni podpori vodstva podjetja namre~ delavci sektorjev za investicije in za vzdr`eva-nje v zadnjem desetletju zelo uspe{no obnavljajo elektroenergetski prenosni sistem. Pri tem zelo uspe{no sodeluje tudi Sektor za obratovanje, in sicer z 36 Trije energetski transformatorji v RTP 110 / 35 / 10 kV SELCE. racionalnim in koordiniranim obratovanjem celotnega elektroenergetskega sistema Slovenije. V zvezi s tem je vsekakor na prvem mestu zamenjava najstarej{e prenosne daljnovodne povezave v Sloveniji, ko sta bila lani, ob 75. obletnici slovenske prenosne dejavnosti, do-kon~ana odstranitev starih in zgraditev novih daljnovodov od RTP Pekre, RTP Maribor, preko RTP Slovenska Bistrica, RTP Slovenske Konjice, RTP Trnovlje, RTP Selce do RTP La{ko. Hkrati so bili odstranjeni vsi 110 kV daljnovodi na betonskih stebrih, prav zdaj pa poteka podobna odstranitev daljnovodov na lesenih drogovih, ki jih nadome{~amo s sodobnimi jeklenimi. Na vseh novozgrajenih daljnovodnih povezavah investitorji vgrajujejo tudi najsodob-nej{e za{~itne vrvi s svetlobnimi vlakni in zadnja leta tudi kompozitne izolatorje. Podobnih zamenjav so de-le`ne tudi razdelilno transformatorske postaje, v katerih {tirideset in ve~ let staro opremo, predvsem pa manj kakovostne visokonapetostne naprave nekdanjih jugoslovanskih proizvajalcev, nadome{~amo s kakovost-nej{imi iz zahodne Evrope. Ob zamenjavi primarne opreme pa poteka tudi zamenjava sekundarne opreme z vgradnjo najsodobnej{ih za{~itnih in merilnih naprav ter naprav daljinskega vodenja, ki omogo~ajo najvi{jo stopnjo obratovalne pripravljenosti in optimalnega nadzora ter vodenje slovenskega elektroenergetskega sistema. Posebno poglavje v Elesu pomeni tudi skrb za energetske trasforma-torje. Gre namre~ za najdra`je naprave v razdelilno transformatorskih postajah, tako da so odlo~itve o njihovem vzdr`evanju, predvsem pa o njihovem nadome{~anju, {e posebej tehtno obravnavane. Tako ne prese-ne~ajo racionalne poteze Elesa, ko ob nujnih popravilih in zahtevnih remontih najve~jih transformatorjev, le te za~asno nadome{~ajo podobni transformatorji iz lokacij, kjer obratovalne razmere dopu{~ajo nekoliko bolj tvegano obratovanje. Tak{ne poteze seveda pomenijo velike prihranke denarja, kar pa velja tudi za obnove dotrajanih transformatorjev, ki jih je bilo v Elesu v zadnjih letih kar nekaj, in to tako med transformatorji 220/110 kV, 150 MVA kot med transformatorji 110/35 kV, 31 oziroma 20 MVA. Zadnja iz niza tovrstnih racionalnih zamenjav transformator- 09986971 z otvoritve RTP Zlato Polje jev je bila »odisejada« novogoriške enaintridesetice, ki je po vmesnem postanku v Ljubljani priromala na celjsko, v RTP 110/35/10 kV Selce. Ta transformator so v RTP 110/35 kV Kromberg upokojili že leta 1993. Kljub temu, da je bil že precej dotrajan, ga niso odpeljali v razrez na odpad, temveč so ga delno konzervirali za hude čase, ki jih žal ni bilo treba dolgo čakati. Ze nekaj let so namreč meritve, sicer pogostejše kot pri novejših transformatorjih, iz meseca v mesec nakazovale zelo hitro propadanje selškega transformatorja. To so pokazale predvsem elektro-kemijske meritve, katere je opravljal Elektro inštitut Milan Vidmar. Slednji je tudi nakazal potrebo po zamenjavi tega transformatorja. Republiški elektroenergetski inšpektorat pa je na podlagi inšpekcijskega pregleda nato izdal odločbo za intervencijsko zamenjavo te nezanesljive in dotrajane naprave. Glede na dejstvo, da je celjska elektro distribucija v postopnem opuščanju 35 kV napetostnega nivoja, je bilo nesmiselno kupiti novi transformator, tako da je bila ponovno aktualna zamisel o nadomestitvi tega transformatorja s podobnim, ki bi ga lahko drugje v sistemu bolj pogrešali kot v RTP Selce. Idealno rešitev pa je pomenil že omenjeni transformator iz RTP Kromberg, ki je bil najprej prepeljan v popolno obnovo v tovarno ETRA 33- Slednja je pozneje opravila tudi montažo v RTP Selce. Druga demontažna dela starega in ožičenje novega transformatorja pa so opravili vzdrževalci iz enote Elektroprenosa Podlog. Tako so sredi avgusta uresničili sanje nekdanjih vodij RTP Selce **(IME) Mastnaka in (IME)** Sklambe o treh transformatorjih v tej RTP, ki je nekoč pomenila edini zanesljivi vir napajanja za Železarno Štore in mesto Celje. Za zanesljivost napajanja Celja je ta RTP še vedno zelo pomembna, pa čeprav je trenutno tretji demontirani transformator pred odvozom na odpad ostal le začasno na rezervni oljni jami. Tako se je še enkrat pokazala racionalnost ravnanja Elesa, ki bo lahko tako prihranjeni denar uporabil za pomembnejše obnove. Slednje bo moral postopno nadaljevati, če bo želel tudi v prihodnje zagotavljati zanesljive, kakovostne in zadostne količine električne energije za vse slovenske uporabnike. SREČKO LESJAK Pridobitev za u^inkovi-tej[o oskrbo kranja Septembra je gospodarski minister dr. Jo`e Za-go`en ob navzo~nosti dr`avnega sekretarja za energetiko Severina Maffija in drugih uglednih gostov prerezal trak in tako tudi uradno odprl obratovanje RTP 110/20 kV Zlato Polje. Objekt sodi med najpomembnej{e uspe{no ure-sni~ene investicije Elektro Gorenjske. Opremljen je z najsodobnej{o tehnolo{ko opremo, vreden pribli`no milijardo tolarjev in pomeni veliko pridobitev za u~inkovitej{e napajanje mesta Kranj in njegove okolice. Na otvoritvi RTP Zlato Polje so se poleg visokih predstavnikov Ministrstva za gospodarske dejavnosti zbrali tudi `upani ob~in Kranj, Cerklje, Predvor in [en~ur, ~lani nadzornega sveta in predstavniki vodstva delni{ke dru`be Elektro Gorenjska, direktorji elektrogospodarskih podjetij oziroma njihovi zastopniki, sodelavci in drugi po- vabljenci. K dobremu razpolo`enju je prispevalo tako son~no vreme kot nastop Kranjskega kvinteta, ki je nav-zo~e razveselil in duhovno obogatil z napevi znanih domoljubnih pesmi. Kot je uvodoma povedal mag. Drago [tefe, direktor Elektro Gorenjske, lahko v tem trenutku upravi~eno ~utijo veselje in ponos tisti strokovnjaki, ki so ustvarjali ta projekt v posameznih fazah, od idejnega projekta, upravne dokumentacije, razpisa, izbire izvajalcev, nadzora, pridobitve mednarodnega kredita, pa vse do za-~etka obratovanja. Tehnolo{ka oprema, ki jo vgrajujejo, zahteva kar naj-ve~jo zanesljivost, dolgo `ivljenjsko dobo in nizke vzdr`evalne stro{ke. Ob tem se je mag. [tefe v imenu uprave poimensko zahvalil vsem ~la-nom projektne skupine in drugim izvajalcem za njihovo zavzeto delo. Dr. Jo`e Zago`en, gospodarski minister, je poudaril velik pomen RTP Zlato Polje za u~inkovitej{e napajanje odjemalcev z elektri~no energijo na tem delu obmo~ja Elektro Gorenjske. Kot zanimivost je omenil, da je leta 1969 ob zaklju~ku zadnjega letnika tehni{ke srednje {ole (elektro jaki tok) dobil za diplomsko nalogo projekt 35 kV RTP. To je seveda `e davni ~as, danes pa je tu povsem nova tehnologija, druge okoli{~ine in druge razmere. Pomembno je, da objekt zavzema majhno povr{ino, da je za okolje prijazen in da s svojim delovanjem ne moti mesta. Poleg tega ima {e vrsto drugih prednosti, med drugim tudi razmeroma majhen vpliv elektromagnetnih polj na okolico. Bistveno je, da ta objekt pomeni veliko pridobitev za bolj{o energetsko oskrbo mesta Kranj in njegove o`je in {ir{e okolice. Nato se je dr. Jo`e Zago`en zahvalil vsem, ki so sodelovali pri uresni~eva-nju projekta in posebej omenil investitorja, projektante, dobavitelje, izvajalce, in{pekcijske in nadzorne slu`be, pa tudi obratovalce in vzdr`evalce. Kot je {e poudaril, je us-pe{no uresni~eno delo dober razlog, da lahko ta dan z veseljem praznujejo. Ob koncu sre~anja je mag. Drago [tefe podelil posebna priznanja za us-pe{no delo in sodelovanje pri tem projektu, ki so jih prejeli Toma` Jam-nik, Alojz Bobnar, Miha @umer, Nace Aha{i~ in Gregor [tern. MIRO JAKOMIN 37 posodabljanje distribucije PzEgSToRdA o vina RTP ZLATO POLJE Elektro Gorenjska, d.d., je od lani bogatej{a {e za eno sodobno razdelilno transformatorsko postajo, katere za~etki segajo `e v 60. leta. Gre za novo RTP 110/20 kV Zlato polje, katere gradnja je veljala 1,2 milijarde tolarjev. Za 38 aradi vse ve~je gradbene dejavnosti v Kranju je leta 1960 nastalo ob~utno pomanjkanje elektri~ne energije. Na Zlatem polju se je gradilo pribli`no 500 novih stanovanj. Za ta stanovanja je bilo treba v naj-kraj{em ~asu zagotoviti dobavo elek-tri~ne energije. RTP Polica (1934) je bila stara in dotrajana, energetsko in pogonsko stanje je bilo `e zelo kri-ti~no, zato jo je bilo treba razbremeniti in postopno zapreti, saj je elektroenergetska in{pekcija `e pred dvema letoma izdala odlo~bo o prekinitvi obratovanja. »Gradnja RTP Kranj II in priklju~ka 35 kV in 10 kV ter priklju~ka 20 kV na RTP Polica je nujna in jo je treba izvesti `e v letu 1960, zaradi priklju~itve »Tiskanine« na Kranj I. in Police na Kranj II. Transformator 8 MVA 35/20 kV je `e naro~en in bo dobavljen junija 1960. leta,« je bilo zapisano 19. januarja 1960 v elektroenergetskih in pogonskih smernicah k projektni nalogi za izdelavo investicijskega programa in idejnega projekta za RTP Kranj II in priklju~ke 35, 20 in 10 kV. Lokacijo za objekt nove RTP na Zlatem polju je izdal Oddelek za gradnje in komunalne zadeve pri Ob~inskem ljudskem odboru Kranj, 7. julija 1960 pod {t. 5/2 EE 4/1, potem pa je bilo treba pridobiti vrsto dokumentov in dokazovati potreb- nost in upravi~enost nove pomembne investicije. Namre~ podjetje Elektro-Kranj je leta 1959 `e zgradilo razdelilno transformatorsko postajo Kranj I–Labore in 35 kV daljnovod Medvode–Kranj. »V odobritvi glavnega projekta je bilo nakazano, da se za potrebe zadostne koli~ine kvalitetne energije za {iroko potro{njo in industrijo v Kranju mora v nadaljnjih letih zgraditi {e ena razdelilna transformatorska postaja za severni del Kranja in povezava 35 kV daljnovoda iz Kranja I. - Labore skozi novo RTP Kranj II. - Zlato polje do RTP Radovljica. Zaradi izredno velike gradbene dejavnosti je nujno potrebno, da podjetje Elektro-Kranj zgradi novo razdelilno transformatorsko postajo Kranj II. na Zlatem polju,« je naslovil direktor Elektro-Kranj Igor Mervi~ nujno vlogo v revizijo in odobritev investicijskega programa za novo RTP Kranj s pripadajo~imi 35 kV dovodi in 10 in 20 kV odvodi Re-publi{ki komisiji za revizijo projektov Sekretariata izvr{nega sveta Ljudske republike Slovenije. Dopis z dne 6.oktobra 1960 se je v takratnem duhu pomena dejavnosti in dru`be kon~al z geslom »Vse za elektrifikacijo!« Izvr{ni svet Ljudske skup{~ine Ljudske republike Slovenije s podpisom podpredsednika Viktorja Avblja je 4. marca 1961 izdal odlo~bo, s ka- tero je potrdil investicijski program in po ve~ postopkih pri Republi{ki komisiji za revizijo projektov je steklo delo na gradnji zidane stavbe RTP klasi~nega tipa, za katero opremo je dobavil Energoinvest Sarajevo. RTP Kranj II je bila zgrajena leta 1962 za deset 10 kV izvodov (Lipnica, Brezje, Stru`evo, Gorenja Sava, HE Sava, Zlato polje I., Zlato polje II., Tiska-nina, rezerva), tri 20 kV izvode (Tr`i~, Polica, Visoko), dva 35 kV izvoda (Kranj I–Labore, Radovljica) ter 35 kV daljnovodno povezavo RTP Kranj I in RTP Kranj II s HE Medvode in RTP Radovljico. Predvidena je bila transformacija 35/20 kV mo~i 8 MVA in dva transformatorja 35/10 kV mo~i 4 MVA (v prvi fazi so vklju~ili le enega). Postajo je upravljala posadka, ki je vodil Franc Ajdovec. Z leti se je spreminjala visokonapetostna mre`a, RTP Zlato polje pa je prevzela vlogo ukinjene RTP Police, leta 1966. V neposredni sose{~ini je bila ob objektu leta 1967 zgrajena stavba za distribucijski center vodenja za obmo~je Elektro Gorenjske. Postopno so iz njega za~eli daljinsko upravljati razdelilne transformatorske postaje na Gorenjskem, za kar so avtomatizirali naprave in tehnolo{ko posodobili za{~ito in meritve. Z odlo-~itvijo prehoda srednjenapetostne mre`e z 10 na 20 kV je tudi RTP Zlato polje v devetdesetih letih pre{la na ta napetostni nivo. RTP ZLATO POLJE LETA 2000 V 40 letih je postala obstoje~a RTP 35/20/10 kV Zlato polje zastarela in potrebna sodobnega nadomestila. Elektro Gorenjska, d.d., Kranj je sledila spremembam napetostnih nivojev in na srednji napetosti uveljavila 20 kV, na visoki napetosti pa 110 kV napetostni nivo. Novozgrajena razdelilna transformatorska postaja RTP 110/20 kV Zlato polje s 110 kV daljnovodnimi pri-klju~ki pomeni zgraditev 110 kV kranjske zanke za napajanje mesta Kranj z okolico in eno zadnjih etap prehoda srednje napetostne distribucijske mre`e z 10 na 20 kV napetost ter opu{~anje 35 kV napajalne napetosti. Zgraditev nove RTP Zlato polje pomeni tudi zamenjavo obstoje~e RTP 35/20/10 kV z novo RTP 110/20 kV in hkrati pomemben mejnik pri uvedbi najsodobnej{e vrhun- ske elektroenergetske tehnologije ter zanesljivo oskrbo za nadaljnjih 40 let. Konec leta 1996 je Elektro Gorenjska pridobila gradbeno dovoljenje in za~ela gradnjo, ki je zaradi zahtevnosti trajala dobra tri leta. RTP je opremljena z najsodobnej{o primarno in sekundarno opremo. 110 kV stikali{~e je v GIS (gas-insulated switchgear) izvedbi – kovinsko ok-lopljeno in izolirano s plinom SF6. RTP Zlato polje je tako prva distribucijska RTP s 110 kV stikali{~em v GIS izvedbi, v Sloveniji je to tretje 110 kV GIS stikali{~e. Miha @umer, projektant novega objekta RTP 110/20 kV Zlato polje, pravi, da so prednosti novega oklopljenega s kovinskim aluminijastim ohi{jem 110 kV stikali{~a pred klasi~nem zunanjim prostozra~nim v prihranku prostora, varnosti in ve~ji obratovalni zmogljivosti. »Specifi~ne prednosti kovinskega oklopljenega GIS stika-li{~a so z okoljskega vidika, saj je arhitekturno prilagojena re{itev glede na okolico – {olski center. Prihranek pri 110 kV stikali{~u je 96-odstoten, pri celotnem tlorisu RTP pa je prihranek ve~ kot 65 odstotkov, preostalo zemlji{~e se lahko uporabi za drug namen. Vpliv elektromagnetnih polj na okolico z zdravstvenega in psiholo{kega vidika je zaradi oklop-ljenega sistema in na~ina gradnje bistveno zmanj{an. Na okolje je tudi zmanj{an vpliv energetskih transformatorjev, ki imajo naravno hlajenje ONAN brez ventilatorjev z zmanj{anjem hrupa in z zni`animi elektri~nimi izgubami. Sistem ima enostavno prilagajanje smerem pri-klju~ka energetskih 110 kV vodov. Prednosti so tudi pri vzdr`evanju in remontih. Naprave v 110 kV stika-li{~u morajo namre~ delovati s ~im manj vzdr`evanja, ni korozije, ni onesna`enja naprav s prahom pod napetostjo, ni utrujanja materiala s spremembami temperature in izpostavitvijo vlagi. Vsi aktivni deli po-stroja (stikala, odklopniki, lo~ilniki, ozemljilniki), merilni transformatorji, zbiralnice in povezave med aparati so v plinu SF6, ki je izolacijski in gasilni medij hkrati. Stro{ki vzdr`eva-nja so ni`ji zaradi monta`e v zaprtem prostoru, ki ni odvisen od vremena, neodvisnosti izolacijskega medija od okolice, dolgih ~asovnih intervalov med vzdr`evanjem ter vzdr`evanja, ki je omejeno zgolj na rutinske kontrole pogonskih mehanizmov,« je dejal RTP 110/20 kV Zlato polje s kovinsko oklopljenim in s plinom SF6 izoliranim postrojem GIS pomeni novo tehnolo{ko prelomnico v gorenjski in slovenski distribuciji. projektant RTP Miha @umer, univ. dipl. in`. el. V primerjalni analizi med klasi~nim in GIS stikali{~em je primerjava, ki jo je napravil projektivni biro investitorja Elektro Gorenjske, v celoti pokazala stro{kovno enakovrednost re{itve, v tehni~nem pogledu pa bistveno dalj{o `ivljenjsko dobo, popolno varnost pred dotikom, varnost pred okvarami (postroj je zaprt v zgradbi) in zanesljivost obratovanja. Glavni vzrok odlo~itve za gradnjo 110 kV stikali{~a v GIS je bila investitorjeva namenska potreba dela lokacije, kjer naj bi bilo v prvotni zasnovi zgrajeno klasi~no 110 kV stikali{~e. V 110 kV GIS kovinsko oklopljenem stikali{~u z izolacijo plina SF6 so: dvosistemske zbiralnice, pet polj in dva odvoda (RTP Okroglo in RTP Primskovo); v 20 kV kovinsko oklopljenem stika-li{~u z zra~no izolacijo pa so: enosi-stemske zbiralnice, 36 polj in 22 odvodov. Instalirana mo~ transformatorjev, ki jih je dobavila ETRA Ljubljana, je 2 x 20 MVA, v kon~ni stopnji je predvidena 2 x 40 MVA. Dobavitelji opreme so bili izbrani na podlagi javnega razpisa. Izmed ve~ ponudb najbolj pomembnih evropskih proizvajalcev 110 kV GIS je bil kot najugodnej{i izbran Siemens. 20 kV stikali{~e je sestavljeno iz kovinsko oklopljenih celic z enosistemskimi zbiralnicami v {tirih sektorjih proizvajalca IMP – TEN Ljubljana. 20 kV celice imajo izvla~ljiv vakuumski odklopnik podjetja AEG. RTP Zlato polje nima posadke in je, kot vse distribucijske postaje investitorja, daljinsko upravljana. Dobavitelj sekundarne opreme za za{~ito in vodenje je bil Iskra Sysen v sodelovanju z dobaviteljem primarne opreme, za 110 kV del Siemens in za 20 kV del IMP TEN Ljubljana. Z dobrim sodelovanjem med dobavitelji primarne energetske opreme, dobaviteljem sekundarne opreme in naro~nikom je bil zasnovan in dobavljen sodoben distribucijski sistem za{~ite in vodenja, primerljiv s svetovnimi proizvajalci tovrstne opreme. Gradbeni izvajalec je bilo SGP Gradbinec Kranj, elektromonta`na dela so opravili nem{ki Siemens, medvo{ka Elektromon-ta`a Bizant in ljubljanski Elektroservisi, meritve pa Elektroin{titut Milan Vidmar iz Ljubljane. Nova RTP Zlato polje bo zagotovila zanesljivej{o oskrbo ve~ kot 15.000 odjemalcem elektri~ne energije zahodnega dela Kranja ter naselij od Ko-krice do Golnika, Nakla, Stra`i{~a za naslednjih 40 let. DRAGO PAPLER sindikat dejavnosti energetike NA TRG, A vNsE aZAko ceno V Radencih je 12. in 13. septembra 2000 potekal dvodnevni regionalni seminar za sindikate elektroenergetskega sektorja na obmo~ju jugovzhodne Evrope, ki sta ga pripravila Public Services International (Mednarodne javne slu`be) in Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije. Sindikalisti so se seznanili z izku{njami v nekaterih evropskih dr`avah in prejeli koristne informacije, kako naj se v prihodnje organizirajo in delujejo, da ne bodo ponavljali napak, ki so bile storjene v procesu privatizacije na Mad`arskem. 40 a seminarju so dejavno sodelovali Josef Krejbych, koordinator PSI-ja za Srednjo Evropo, Dave Hall, direktor oddelka za raziskovanje PSI-ja, Branko Rakid`ija, predsednik energetskega oddelka nem{kih javnih slu`b, kot opazovalci pa so bili nav-zo~i tudi predstavniki podru`nice Ameri{kega centra za mednarodno delavsko solidarnost v Zagrebu. Predstavniki energetskih sindikatov Slovenije, Hrva{ke, BiH in Makedonije so se iz~rpno seznanili s poglavitnimi energetskimi trendi z vidika usmeritev EU, s sindikalnimi izku{nja-mi na podro~ju privatizacije in liberalizacije v nekaterih evropskih dr`a-vah in s problemi delovanja multina-cionalk na energetskem podro~ju. V zvezi s tem se pojavlja ve~ pere~ih vpra{anj: kak{ni so razlogi, da se vlade lotevajo privatizacije energetike? Kak{ne bodo ekonomske in socialne posledice privatizacije in liberalizacije elektrogospodarstva? Kak{na naj bo vloga energetskih sindikatov v postopku prestrukturiranja v elektrogospodarstvu? Kako zavarovati socialno varnost zaposlenih delavcev? Kako vzpostaviti vi{jo obliko sodelovanja med energetskimi sindikati na obmo~ju jugovzhodne Evrope? Na kak{en na~in bi lahko sindikati vplivali na politiko svojih dr`av? O tem so na seminarju podali ob{ir-na pojasnila, omenimo pa le nekatere pomembnej{e vidike. Evropska unija temelji na priznanju sindikatov kot enakopravnih partnerjev. Izhodi{~e te problematike so zakonski okviri in direktive EU, med njimi {e zlasti direktiva o socialni varnosti delavcev. V okviru evropskega energetskega foruma je treba pospe{evati socialni dialog in prepre~iti zmanj{evanje delovnih mest. [e zlasti je treba negovati kulturo soupravljanja delavcev. Ker so energetski sindikati z obmo~ja jugovzhodne Evrope v istem ~olnu, jim ne sme biti vseeno, kaj se dogaja in se bo {e dogajalo na evropskem energetskem trgu. Skratka, storiti morajo vse, kar je v njihovi mo~i za ekonomsko in socialno za{~ito delavcev v teh dr`avah. Seveda pa bo pri tem nujna pomo~ tako PSI-ja kot evropskega parlamenta. Po razpravi so udele`enci sprejeli ve~ pomembnih zaklju~kov o vlogi in delovanju energetskih sindikatov na po-dro~ju privatizacije in liberalizacije elektrogospodarskega sektorja. Kot so poudarili, je najbolj pomembno, da so energetski sindikati ~im bolj iz~rpno in to~no seznanjeni s smernicami Evropske unije. Pri tem ugotavljajo, da so eno skupna napotila EU, drugo pa napotila, ki jih EU daje posameznim dr`avam. V resnici EU nikakor ne predpisuje in ne zahteva, da je treba energetiko za vsako ceno pri-vatizirati. Predpisan je samo nek skupni evropski trg. Zato bo SDE s pomo~jo predstavnikov PSI-ja zaprosil Evropsko unijo, da jim posredujejo to~na napotila in smernice. ENERGETSKA PODJETJA [E NISO PRIPRAVLJENA Kot meni Franc Dolar, predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije, so multinacionalke naredile marsikaj dobrega, saj so u~in-kovito povezale posamezna podjetja v vi{je oblike gospodarskih zdru`enj. Z njimi je pri{el kapital, cena proizvoda se je zni`ala, kar je nedvomno pozitivno. Drugo je seveda vpra{anje trga, ki je za energetski sektor {e posebej ob~utljivo z vidika ekonomske in socialne problematike. Glede na to, da slovenska energetska podjetja {e niso v zadostni meri pripravljena, in glede na izku{nje v nekaterih evropskih dr`avah (na primer v Italiji, kjer se energetski trg poru{i vsakih deset let), v SDE-ju menijo, da se Slovenija v tem trenutku {e ne more vklju~iti na energetski trg. Res pa je, pojasnjuje Franc Dolar, da so v Nem~iji z uvedbo urejenega energetskega trga dosegli velike pozitivne u~inke. Po drugi strani pa je treba pogledati tudi izku{nje v Franciji, kjer je celotna energetika v dr`avni lasti. Tam so energetska delovna mesta socialno najbolj varna, pa tudi ekonomsko so zelo visoko ovrednotena. Z vidika teh izku{enj ni dobro, da bi na podro~ju privatizacije in liberalizacije delovali prehitro. Zavedati se moramo, da bodo spre- membe prej ali slej pri{le in v ekonomskem, socialnem in varstvenem pogledu najprej prizadele delavce. Bistveno pa je, da so sindikalisti na vse izzive pripravljeni in se z delodajalci pogovorijo in dogovorijo za ustrezne re{itve. SDE podpira le ekonomsko in socialno utemeljene spremembe, ne more pa pristati na privatizacijo EES za vsako ceno ali celo na ra~un zmanj{anja socialne varnosti delavcev. Ker je prvi ciklus dejavnosti uspe{no kon~an, bo Sindikat dejavnosti energetike v prihodnje uresni~eval drugi del nalog, ki so bile za~rtane na kongresu SDE. Sindikalno predsedstvo {e naprej vztraja, da njihovi predstavniki aktivno sodelujejo pri pripravi in sprejemanju vseh tistih podzakonskih aktov, ki so povezani z ekonomsko in socialno varnostjo delavcev (reorganizacija EES, nacionalni energetski program itd.). MIRO JAKOMIN SDE VSE ZA OHRANITEV SOCIALNE VARNOSTI Dejavnostim, ki so tako ali druga~e tesno povezane s socialnim polo`a-jem delavcev v energetskem sistemu, in so predvidene na podlagi energetskega zakona, v Sindikatu dejavnosti energetike namenjajo kar najve~jo pozornost. Kot pojasnjuje Franc Dolar, je SDE tista samostojna, demo-krati~na in nestrankarska organizacija, ki varuje in bo {e varovala ekonomski in socialni polo`aj delavcev. Predsedstvo SDE `eli s predstavniki vlade vzpostaviti redne stike v duhu odprtega in konstruktivnega dialoga. Sindikalisti seveda pri~akujejo, da bo vlada v okviru elektroenergetskega sektorja vodila tako politiko, ki zagotavlja socialno varnost delavcev. »Energetski zakon je bil res sprejet z na{o privolitvijo in dovoljenjem, saj so nam takratni predstavniki Ministrstva za gospodarske dejavnosti nenehno dopovedovali, da ni ~asa za pripravo dopolnitev in sprememb k zakonu, ker je treba ~im prej sprejeti evropsko usmerjene zakone. Obljubili pa so nam, da bomo sodelovali pri pripravi podzakonskih aktov, in da bomo lahko vse pomanjkljivosti odpravili v nadaljnjih postopkih. To seveda upravi~eno pri~akujemo tudi od nove ekipe na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti.« Poleg tega je Franc Dolar {e povedal, da jih ne zanimajo niti stare niti prihodnje vlade. Zanima jih samo vlada, ki je trenutno na oblasti. In s to vlado se `elijo korektno pogovarjati in dogovarjati ter s skupnimi mo~mi re-{evati pere~e ekonomske in socialne probleme v EES. ^eprav ne `elijo vnaprej stopnjevati pritiska, `e zdaj opozarjajo, da bo sindikat, ~e bo prisiljen, prakti~no naredil vse, kar je v njegovi mo~i za socialno za{~ito delavcev v energetskem sistemu. Kot `e re~eno, pa {e vedno upajo, da bodo odprte zadeve re{ili. MIRO JAKOMIN KOMENTAR KDO SE BOJI SOUPRAVLJANJA? V pogovorih z razli~nimi sogovorniki iz energetskega sistema smo ugotovili, da v nekaterih okoljih sprejemajo in odobravajo delovanje svetov delavcev, v drugih pa so do njih precej skep-ti~ni. Nekateri celo menijo, da utegnejo sveti delavcev spodkopati njihove pozicije in narediti ve~ {kode kot koristi. Ali je njihova bojazen res utemeljena? V tem kratkem prispevku se ne moremo podrobneje spu{~ati v razloge, ki narekujejo potrebo po sodelovanju delavcev pri upravljanju sodobnih podjetij. Omenimo le, da to podro~je na zanimiv na~in osvetljuje tudi teorija o uvajanju elementov tr`nega gospodarjenja v javni gospodarski sektor (New Public Management). Bistveno je, da so delavci in njihovi predstavniki pravo~asno obve{~eni o dogajanju v njihovem okolju, in to ne {ele »post festum«, temve~ `e v ~asu, preden je sprejeta kakr{nakoli od-lo~itev. Pri tem v sodobnih, tr`no naravnanih podjetjih ne gre samo za teorijo na papirju, temve~ za resni~no potrebo po uresni~evanju ciljev poslovne uspe{nosti, konkuren~nosti in ino-vativne sposobnosti. Seveda pa so tako kot pri vseh stvareh tudi pri uvajanju soupravljanja mo`ne tak{ne ali druga~ne zlorabe. Vendar samo tam, kjer razmerja med delodajalci, me-ned`erji, sindikati in drugimi udele`enci glede njihovih pristojnosti, obveznosti in odgovornosti niso to~no opredeljena. ^e pa so odnosi med posameznimi akterji soupravljanja po formalni plati vzpostavljeni na temelju sodobnih de-mokrati~nih in poslovnih usmeritev, po neformalni pa v duhu iskrenega dialoga in sodelovanja, pa te bojazni ni. V kon~ni posledici si lahko ob u~inkovitem delovanju svetov delavcev pridobijo koristi vsi, tako delodajalci in me-ned`erji kot delavci in sindikati. Neutemeljene bojazni pa izvirajo iz ob~utkov dozdevne ogro`enosti pridobljenih pozicij, nepoznavanja problematike soupravljanja, pa tudi iz nepripravljenosti prilagajanja nujnim spremembam. Te pa~ zahtevajo dolo~eno tveganje in velik napor pri dodatnem usposabljanju in pridobivanju novih znanj. ^e pa morda kdo raz-mi{lja druga~e, mu nih~e ne brani, da bi posegel po peresu in nakazal kak drug vidik. Ta pojav {e zdale~ ni enopomenski. MIRO JAKOMIN 41 energetska politika Prevzemi in zdru@evanja oblikujejotrge Z liberalizacijo in odprtjem evropskega trga je v Evropi pri{lo do {tevilnih zdru`evanj in kapitalskih povezav `e tako mo~nih energetskih dru`b. Nedvomno se bodo v boju s konkurenco iz tujine morala povezati tudi doma~a podjetja, pri ~emer se pri nas, kot ena ve~jih ovir ka`e veliko pomanjkanje izku{enj. E 42 vropo je zajel vihar lastninskih reorganizacij dobaviteljev elektrike in z njimi povezanih dejavnosti. To je posledica tako direktive EU o ureditvi notranjega trga z elektri~no energijo kot tudi `e dalj ~asa trajajo~ega svetovnega trenda k razbijanju monopolnega polo`aja elektroenergetskih podjetij. Ne glede na razli~no poimenovanje teh reorganizacij dobaviteljev elektrike, od deregulacije, privatizacije, razvezave in podobno do prelevitve v storitvene organizacije, je zadnjih 15 let s pritiski od zgoraj ali pa s preventivnim ukrepanjem od spodaj povzro~ilo pravo revolucijo v poslovanju in organiziranosti elektroenergetske industrije. Poglejmo nekaj primerov iz Evrope! Nem{ka PreussenElektra se je spojila z Ba-yernwerkom, ki je velik pribli`no {ti-rikrat toliko kot cel slovenski elektroenergetski sistem, poleg tega pa je {e pridru`ila nizozemski EZH in BKW iz Berna. Za tem zdru`evanjem stoji povezava finan~nih holdingov VIAG in VEBA, katerima je pred kratkim Evropska komisija dala zeleno lu~ za ustanovitev po velikosti ~etrte najve~je evropske dru`be za oskrbo z elektriko EON pod pogojem, da proda svoje dele`e v berlinski BEWAG, v hambur{kih HEW (ku- pec je {vedski Vattenfall, ki je postrani prevzel {e finski RSO) in v VEW, katerega za 3,7 milijarde evrov prevzema velikan RWE. [panska Union Fenosa je {la na nakupe doma in v tujini: doma~i Hydrocantabrico je stal 2,7 milijarde evrov, distribucija v Moldaviji in angle{ka Cambridge Water sta bila v primerjavi s tem pridobljeni za drobi`. Da se oskrba z vodo in z elektriko mo~no privla~ita, je znano, nov primer pa je nakup belgijskega Tractebela od francoskega »komunalca« Suez Lyonnaise des Eaux za rekordnih 7,85 milijarde evrov. Samo leta 1999 je bilo v evropski elektroenergetiki 11 prevzemov v velikostnem razredu ene milijarde evrov ali ve~. SPREMEMBE POSLOVNIH STRATEGIJ Da je ta revolucija v elektroenergetiki svetovnega zna~aja, ni dvoma. Za~ela se je v posameznih zveznih dr`avah ZDA in presko~ila v Veliko Britanijo, Skandinavijo, Avstralijo, Ju`no Ameriko in {e drugam, `e leta 1990 tudi v Slovenijo. Povod so dali nezadovoljni veliki uporabniki, varuhi okolja in daljnovidni poslovne`i, ki so zaslutili obilen plen. Kljub raz- li~nim oblikam reorganizacij in sprememb tr`nega okolja je viden skupen vzorec: demonopolizacija integriranih podjetij z razgraditvijo na posamezne dejavnosti, ki so v najve~ji mo`ni meri prepu{~ene tr`nim razmeram. To naj bi zagotovilo preglednost poslovanja in odpravilo legla neu~inkovitosti. Odpor tradicionalne javne gospodarske slu`be {e ni strt do konca, saj nekatera vertikalno integrirana in gibko delujo~a ter u~inko-vita podjetja, kot na primer EdF, {e lahko vztrajajo pri svojih strategijah s podporo dr`avne administracije. Tako pridobivajo ~as za nabiranje znanja iz izku{enj drugih, seveda pa ne smejo spati na lovorikah, ker so zamude enako pogubne kot prezgodnje kikirikanje. Vzroki za take korenite spremembe poslovanja v nacionalnih in v svetovni elektroenergetiki ti~ijo zelo globoko. Ta industrijska panoga z ve~ kot 100-letno tradicijo si je pridobila skozi svoje razvojno obdobje kup privilegijev, ki so povzro~ili tudi njeno lenobnost in zaverovanost vase. Globalizacija svetovne trgovine jo je na{la kot sede~o raco in jo je brez milosti `rtvovala za hrano donosnih poslov la~nim hijenam. Niti naravni monopoli niti dobra vklju~enost v dr`avne aparate, niso pomagali elektroenergetskim velikanom, da ne bi postopno, a vendar kot domine, padli v razburkane vode konkurence, novih poslovnih re{itev in modernej{ih tehnologij. Ta sladko-grenka zdravila so ob~utili nekateri hitreje, drugi po~asneje, ene je zlomilo, drugi so se gibko prilagodili; tistim, ki so izhajali iz togih administrativnih sistemov ali iz nerazvitih okolij, je bilo {e toliko te`e. V postopku transformacij svetovnih elektroenergetskih podjetij ni zanesljivih pravil. Sre~ujeta se gospodarnost obsega in razvezava podjetij, kjer je zapovedana le osamitev in preglednost monopolnih dejavnosti. Uskladitev nasprotujo~ih si na~el je v posameznih primerih odvisna od lokalnih in zgodovinskih dejavnikov ter od subjektivne zaznave vodstev podjetij. Za gospodarnost obsega je spodnji prag za vsako posamezno dejavnost razli~en, ponekod je u~inko-vitost malo odvisna od obsega, ponekod pa obstaja tudi izrazit optimum obsega. Te funkcije, ki bistveno vplivajo na potrebe po rasti in reorganizacijah, so seveda poslovna skrivnost kot tudi parametri, ki vplivajo na spremembe v posameznih primerih. Znan je primer dveh nem{kih po velikosti podobnih elektroenergetskih koncernov, ki imata v enakem gospodarskem okolju diametralno razli~ni politiki glede najemanja oziroma izvajanja storitev v lastni re`iji. Seveda imata zato zelo razli~no strukturo obratovalnih in upravnih stro{kov. VPLIV DR@AVE Razvezava elektroenergetskih podjetij, ki jo zahteva zakonodaja Evropske zveze in tudi slovenski Energetski zakon v svojem 38. ~lenu, se omejuje na dejavnosti proizvodnje, transporta in dobave odjemalcem elektrike. To na~elo, ki je v marsikateri dr`avi podrobneje in tudi bolj strogo opredeljeno, dopu{~a precej prostosti tako dr`avni zakonodaji kot podjetjem. Kot postransko zanimivost naj navedem, da lo~itev ra~unovodskih evidenc za javne slu`be od evidenc za komercialne dejavnosti ni novost energetskih smernic EU ali iz njih iz-virajo~ih zakonov, tudi na{ega. Na-~elo lo~enega izkazovanja komercialnih in javnih poslov, kar omogo~a nadzor in planiranje slednjih, so predvideli `e mednarodni ra~uno-vodski standardi. Iz njih izvirajo~i slovenski ra~unovodski standard {te-vilka 35 `e od leta 1996 zahteva prib-li`no isto kot slovenski Energetski zakon od 1. januarja 2001 naprej (glej drugi odstavek 119. ~lena). PROIZVODNJA NA UDARU KONKURENCE Proizvodnja elektri~ne energije je morda najmanj pripravljena na tr`no gospodarstvo in hkrati temu najbolj neizprosno izpostavljena. Gre za gospodarsko tranzicijo, ki jo do`ivljajo podobna podjetja na vzhodu in na zahodu. Vodstva proizvodnih podjetij v tranziciji morajo reagirati brez odlogov, za zgled pa si lahko vzamejo kolege, ki so to fazo `e pre`iveli, in pa velike neodvisne proizvajalce. Seveda pa zgledi niso dovolj, saj so konkretne razmere po pravilu enkratne za vsak primer posebej in je treba napeti lastne mo`gane in polo`iti na tnalo lastno glavo. Prosto je povezovanje proizvodnih podjetij v razli~ne skupine po kapitalu in po zmogljivostih elektrarni{kega parka, izlo~ijo ali pa vklju~ijo lahko poljubne stranske dejavnosti z izjemo »nezdru`ljivih« javnih slu`b. Te stranske dejavnosti so lahko silno pomembne, na primer `e omenjena oskrba z vodo (~e ni javna slu`ba), pa projektiranje in gradnje, pa tudi gojenje rib, {ola surfanja, hotelirstvo ali kak{na druga »eksotika«. Osnovni kriteriji so donosnost vlo-`enih sredstev, ekonomi~nost izrabe virov in visoka u~inkovitost celote podjetja. Ne {teje posamezen projekt, tu ni ve~ odlo~ilno energetsko gledanje, ampak uspe{nost podjetja ali skupine povezanih podjetij. Sinergija se doka`e predvsem z velikostjo donosa vlo`enega kapitala obvladujo~e dru`be. Za slovenske razmere veljata za proizvajalce dve predpostavki, ki zahtevata posebne re{itve za morebitno kapitalsko povezovanje: lastni{tvo dr`ave in majhnost elektrarn in njihove skupne mo~i. Lastni{tvo dr`ave je po svoje olaj{evalna okoli{~ina, saj omogo~a na primer nebole~o zdru-`itev vseh elektrarn v eno {e kar mo~-no proizvodno podjetje z uravno-te`eno ponudbo 2,5 GW mo~i, ki ga bo mogo~e po nekem dogovorjenem modelu privatizirati ali pa prodati kot celoto. Majhnost slovenske elek-tro-proizvodnje je bolj kriti~na zna- ~ilnost. Ali lahko kot zdru`ena elek-troproizvodnja Slovenije obstane? Kot samostojen ponudnik na evropskem trgu nima veliko mo`nosti, saj lahko konkuren~no proda le manj{i del proizvodnje, posledica pa bo zapiranje dra`jih elektrarn. Te manj u~inkovite elektrarne lahko pre`ivijo za dolo~en ~as z dr`avno ali lokalno pomo~jo ter v primeru, da izkoristijo dolo~ene logisti~ne prednosti, na primer pre{ibke transportne zmogljivosti. Rezultat ne bo bistveno druga-~en, ~e se posamezne elektrarne ali skupine elektrarn uveljavijo na trgu same oziroma si poi{~ejo mo~ne stra-te{ke partnerje. Pri tem je odprto vpra{anje, kaj pomeni za nacionalno samostojnost, ~e ves elektroproizvod-ni sistem prevzame nek tuj energetski gigant. Ali je kaj bolje, ~e si na{o proizvodnjo podredijo dva ali trije tujci? POMEMBNA TRANSPORTNA DEJAVNOST Transport elektrike je v sedanjem stanju tehnike naravni monopol, pa naj gre za prenos ali distribucijo. Zna~aj javne slu`be mo~no omejuje prostosti podjetni{tva, dr`avno reguliranje cen je ote`eno, ~e se v izvajalski dru`bi prepleta veliko stranskih tr-`nih dejavnosti z monopolno dejavnostjo. @e zaradi ljubega miru je pri-poro~ljivo poenostaviti sceno, vendar ne v nasprotju z gospodarnostjo. To {e toliko bolj velja za majhne sisteme, kjer je potreb po specialnih strokovnjakih in opremi malo in ni racionalno podvajati proizvodnih dejavnikov za razne dejavnosti, ki jih ne morejo v celoti zaposliti. Tu je priporo~ljiva gibkost tako vodstev podjetij kot dr`avnih regulatorjev. Zanimivo je, da je distribucijska dejavnost pri reorganizacijskih razmi{ljanjih pri nas po krivem v senci. Pa bi zaslu`ila najve~jo pozornost, saj je blizu odjemalcem in pri viru denarnih prilivov, vsota njenih problemov pa je ~isto primerljiva s te`o problemov nukle-arke ali prenosa. @e sedaj obsega distribucija najve~ razli~nih dejavnosti od javnega transporta do kopice storitev za lastno rabo ali za odjemalce. Tudi {e neizkori{~enih poslovnih mo`nosti je na pretek. Ovira za pod-jetni{ki razcvet je morda prav negotovost energetske politike na distribucijskem podro~ju, ki ne ponuja 43 stabilnih okvirov in pravil igre. Ve~je 44 opcije, o katerih {e ni re~ena »zadnja« beseda, so oblika obvezne razvezave dejavnosti transporta od dobave elektrike ter drugih tr`nih dejavnosti. Gospodarnost obsega bi v Sloveniji vodila tudi v zdru`evanje transporta elektrike ne glede na napetostni nivo in zemljepisno lego. TRGOVANJE ZA NAS [E NEZNANKA Trgovanje z elektriko je bilo in je {e kar neznanka v Sloveniji. Trgovanje ni namre~ le dobava, zara~unavanje in pripadajo~a finan~na operativa. Nih~e v sistemu ni bil `ivljenjsko odvisen od koli~ine in cene, ki si jih je moral sam izboriti v nabavi in prodaji. Vse to je opravila dr`ava, ki je prevzela tudi odgovornost za izgubo. Na debelo se je le Eles sre~al s trgom v tujini, doma trga {e ni. Po novem pa bodo morali proizvajalci, distributerji ali bolje dobavitelji in upravi~eni odjemalci osvojiti pomembno poslovno funkcijo prodaje oziroma nabave elektrike na tr`ni na~in. Trgovanje z elektriko med drugim zahteva stalno navzo~nost na trgu, no~no spanje in miren konec tedna staneta {tevilne izgubljene prilo`nosti ali pa najmanj storitev najetega posrednika. Slovenski Energetski zakon predvideva v 25. ~lenu licenco za sodelovanje na doma~em organiziranem trgu z elektriko za proizvajalce, upravi~ene odjemalce ter za trgovce, tr`ne zastopnike in tr`ne posrednike. Dobavitelj nekemu agregatu tarifnih odjemalcev ima tako lahko status upra-vi~enega odjemalca in trgovca, pa {e zastopnika in posrednika. Razlike teh pojmov in posledice raznih statusov bo treba {e dolo~iti s podzakonskimi akti. Tudi trgovanje z elektriko je la`je in manj tvegano na organiziranem trgu, po doma~e borzi. Seveda je mo`en nastop tudi na ve~ borzah, pa~ glede na transportne stro{ke in zmogljivosti prenosnih poti ter na mo`nost zamenjav. A to naj ostane v domeni trgovcev in njihove iznajdljivosti. Pa~ pa je bolj izzivalno vpra-{anje vrst blaga in storitev, s katerimi se trguje: mo~ ali energija, delovna in/ali jalova, rezerve mo~i glede na hitrost vstopa, kratkoro~ni ali ter-minski nakupi itn. Pravila za organizirani slovenski trg z elektriko se {e valijo, dobro pa bi bilo pritegniti, vsaj kar se tehnologije ti~e, Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev, saj ima edina pri nas izku{nje z organiziranjem on-line borznega trgovanja. O terminskih nakupih/prodaji elektrike pri nas {e nismo mnogo raz-mi{ljali, saj blagovne borze niso razvite. V Evropi delujeta od junija letos dve terminski borzi z elektriko: londonska UKPX in leipzi{ka LPX. UKPX je najmodernej{a borza v Zdru`enem kraljestvu, on-line je na voljo 18 GW mo~i za 6 do 18 mesecev vnaprej. Povpre~na cena je zna-{ala na primer 15. junija 8,76 SIT/kWh. Organizator in lastnik borze UKPX je podjetje OM, ki sicer upravlja {vedsko borzo vrednostnih papirjev. Od decembra 1999 pa deluje tudi »zasebna« borza na spletni strani ameri{ke internacionalke ENRON. Preko EnronOnline je bilo v prvi polovici tega leta opravljenih za preko 50 milijard dolarjev prometa z razli~nim blagom, od elektrike, zemeljskega plina, premoga, nafte do dobropisov za obremenitev ozra~ja. Trgovanje na drobno z elektriko moramo `e za potrebe tega sestavka najprej nekoliko opredeliti, saj izrazi kot distribucija, oskrba malih uporabnikov itn. pridobivajo v novem okolju druga~en pomen. Gre namre~ za organiziranje nabave in prodaje za tarifne odjemalce in tiste upravi~ene odjemalce, ki to skrb prepustijo izbranemu trgovcu, zastopniku ali posredniku, ~e jim ponuja bolj{e pogoje kot konkurenca. Oskrba tarifnih odjemalcev je sicer javna slu`ba, za izvajanje katere je treba pridobiti koncesijo. Za to javno slu`bo pa se lahko poteguje poleg javnega podjetja za transport elektrike na distribucijskem omre`ju tudi primerno opremljeno in kvalificirano trgovsko podjetje. Pri tem v opremo ne sodijo distribucijska mre`a in merilne naprave, temve~ le zmogljivosti, osnovna sredstva, kadri in podatki, ki so potrebni za kupoprodajo in pla~ilni promet. Pri vsem tem pa poslovne zmogljivosti trgovca niti niso nujno njegova last, dovolj je le, da z njimi razpolaga. Seveda pa lahko isti dobavitelj ponudi tudi vrsto drugih storitev, ve~ ali manj povezanih s porabo elektrike, na primer vzdr`evanje napeljav, var-~evalno avtomatiko, ekspresne intervencije, informacije in razne ugodnosti glede pla~evanja porabe itn. Ti-pi~en zgled za novega trgovca na drobno z elektriko je Virgin Energy, skupno podjetje britanskih dru`b Virgin in London Eelecrticity (kla- si~ne distribucije). Virgin Energy ponuja z intenzivnim ogla{evanjem po medmre`ju okrog deset odstotkov ni`je cene za elektriko in ve~ novih storitev po vsej Veliki Britaniji, pri ~emer uporablja znanje, ugled in opremo distributerja London Electricity. Le ta bo posredno pridobil ve~ trga, kot ga bo neposredno zgubil na ra~un h~erinske Virgin Energy. SLOVENSKI ENERGETSKI JUTRI In kak{en naj bi bil logi~en razvoj trgovanja z elektriko v Sloveniji? Nedvomno imajo znanje, podatke in osebje v konzumnih slu`bah obsto-je~ih distribucijskih podjetij. Ker je treba njihovo dejavnost `e po zakonu vsaj knjigovodsko osamosvojiti, glede zaupnih informacij in interesnih povezav pa tudi poslovno lo~iti, bi bilo racionalno to dejavnost izlo~iti iz javnih podjetij in jo kot zasebno komercialno dejavnost ~imprej postaviti na trg in izkoristiti prednost pred novo nastalimi konkurenti iz tujine in Slovenije. Hkrati se lahko ti nasledniki konzumnih slu`b potegujejo tudi za koncesijo za oskrbo tarifnih odjemalcev na posameznih obmo~-jih, ki pa niso nujno identi~na s sedanjimi obmo~ji distribucij. Sicer pa lahko kmalu pri~akujemo prve zahtevke za pridobitev licence za trgovanje z elektriko, saj ne manjka podjetnih zasebnikov, ki imajo za~etni kapital, trgovsko `ilico in ideje, kako os-kubiti sede~o raco (beri: neizku{eno in nezrelo tr`i{~e z elektriko). Kaj pa veliki in mali odjemalci? ^im ve~ bodo imeli znanja, toliko ni`jo ceno elektrike si bodo lahko izposlovali. Ker se pa vsak od njih ne bo prelevil v strokovnjaka za to podro~je, bo v prihodnje zagotovo dovolj dela tudi za zastopnike in svetovalna podjetja. MAG. OSTOJ KRISTAN alternativni viri energije Son^na elektrika @e v gorah, kdaj tudi v dolinah? @e sama iznajdba so~ne celice in poznej{i razvoj solarnih modulov sta v marsikomu spodbudila sanje o obvladovanju in zbiranju domala neomejene koli~ine ekolo{ko neo-pore~ne son~ne energije. Sanje se delno `e uresni~ujejo, ~eprav bo treba prehoditi {e dolgo pot do izpolnitve kon~nega cilja - uporabe son~ne energije kot pomembnega energetskega vira za potrebe sodobne civilizacije. PO POTH ZGODOVINE sončnih caic V devetnajstem in dvajsetem stoletju je veliko ljudi skušalo uresničiti zamisel o pretvorbi sončne energije v drugo, praktičnejšo obliko energije. Tako je britanski znanstvenik William Grylls Adams skupaj s študentom Richardom Evansom odkril pojav pridobivanja elektrike iz kristalov selena, ki so bili obsijani s sončno svetlobo, že leta 1876. Nekaj let pozneje oziroma natančneje leta 1883 je Američan Charles Edvard Fritts izdelal tudi prvi solarni selenski modul, s čimer je bila nakazana možnost spreminjanja sončne energije v električno. Spomladi leta 1953 je Gerald Pearson, fizik v ameriškem Bell Laboratories, med poskusi, povezanimi z odkritjem prvega tranzistorja, ugotovil, da silicij pod vplivom sončne svetlobe proizvaja znatno več elektrike, kot do tedaj znane selenske solarne celice. Sledila so poglobljena raziskovanja in kmalu so Gerald Pearson, Daryl Chapin ter Calvin Fuller svetu predstavili prvo solarno celico s 4-od-stotnim izkoristkom, kar je pomenilo tudi začetek novega obdobja izrablja- nja fotovoltai~nih sistemov, to je neposredne pretvorbe son~ne energije v elektri~no s pomo~jo solarnih celic. Toda precej visoka cena silicijevih solarnih celic je {e vedno onemogo~ila razvoj {ir{e uporabe pridobivanja elektri~ne energije. [e bolj pa je tovrstne raziskave zavrl razvoj jedrskega programa. Z vse ve~jim ekolo{kim osve{~anjem ljudi in zavedanjem potencialnih nevarnosti, ki jih prina{a jedrska energija, pa v ospredje znova prihajajo zahteve po uveljavitvi pridobivanja elektri~ne energije iz naravnih virov, kot so sonce, veter, koz-mi~na energija in podobno. Tako se vse ve~ govori o uvajanju fotovol-tai~nih sistemov, katerim v prid gre tudi dejstvo, da se je izkoristek prvotnih selenskih solarnih celic z za~etnih 4,9 W/m2 in 0,5–odstotne pretvorbe son~ne energije v elektri~no z razvojem kmalu pove~al na 41 W/m2 oziroma 4-odstotno pretvorbo, v idealnih razmerah pa celo na zavidljivih 23 odstotkov. Hkrati s tovrstnim razvojem se je dvigovala tudi njihova ekonomi~nost, tako da je bilo leta 1998 v svetu `e okrog 70 odstotkov oziroma 115 MW od 152 MW vgrajenih sistemov povsem ekonomi~nih. Najnovej{e raziskave in mno`i~na proizvodnja pa potekajo `e po tako imenovani CIS (bakrov indijev dise-lenid) tehnologiji. CIS moduli so glede izkoristka in stabilnosti le-teh domala enakovredni s silicijevimi kristalnimi moduli, ki poleg tega dokaj hitro izgubljajo mo~ (pribli`no 2 odstotka na leto). Ob tem pa bo cena CIS modulov pri dovolj veliki proizvodnji celo nekajkrat ni`ja od silicijevih kristalnih modulov. Prvo tovarno v Evropi, ki izdeluje solarne module po CIS tehnologiji, je letos postavil znani koncern Wurth, medtem ko Siemensova proizvodnja CIS modulov v Ameriki uspe{no obratuje `e eno leto. MO@NA [IROKA UPORABA V svetu se fotovoltai~ni sistemi naj-{ir{e uporabljajo za avtodome, gorske ko~e, planinske domove, oddaljene vikende, navti~na plovila, cestne in morske signalne naprave, telekomunikacijska in daljinska merjenja, sisteme ~rpanja vode, alarmno signalizacijo kot tudi za vzporedno delovanje z javnim elektri~nim omre`jem. Hitremu svetovnemu razvoju napajalnih fotovoltai~nih sistemov in njihovi uporabi na lokacijah, kjer je uporaba elektri~ne energije nujna, elektri~no omre`je pa je zelo oddaljeno ali prakti~no nedosegljivo, pa dokaj uspe{no sledimo tudi v Sloveniji. Vodilno podjetje pri nas, ki je specializirano za vgradnjo oziroma kompletni in`eniring za tovrstne, sicer ve~inoma najkakovostnej{e uvo`ene elemente, je Kon Tiki Solar iz Kamnika. Vgrajujejo sisteme solarnih modulov, ki proizvajajo enosmerni elek-tri~ni tok neposredno iz son~ne svetlobe. Prve solarne naprave v na{ih planinskih ko~ah so bile sestavljene z amorfnimi, vse nadaljnje pa s kristalnimi moduli. Prednost teh so ob sicer nekoliko vi{ji ceni predvsem v ve~ji mo~i na enoto povr{ine, poleg tega pa se po~asneje starajo in imajo trd-nej{o mehansko konstrukcijo. Ta energija je bodisi neposredno uporabljena ali sproti shranjevana v posebnih akumulatorjih za ~as, ko son~nega sevanja ni dovolj za neposredno delovanje sistema. Za take primere je lahko sistem dopolnjen z dodatnimi vetrnimi ali plinskimi in dizelskimi agregati. Med solarnimi moduli, akumulatorjem, dodatnimi agregati in uporabniki je uporabljen regulator, ki skrbi za pravilno polnje-45 nje akumulatorja in napajanje porabnikov. Za eventualne izmeni~ne porabnike je sistemu dodan {e razsmer-nik. Prednosti tak{nih sistemov, to je tih in neiz~rpen vir energije, ki ne onesna`uje okolja, minimalni stro{ki vzdr`evanja, enostavno pove~evanje mo~i z dograjevanjem modularnih sistemov, so marsikaterega investitorja v odro~nih krajih, kjer klasi~no elek-tri~no omre`je ni dostopno, `e spodbudile k nakupu. Do sedaj najpo-membnej{e reference si je omenjeno podjetje pridobilo prav v najte`jih razmerah pridobivanja in zagotavljanja stalne elektri~ne energije, in sicer pri opremljanju slovenskih visokogorskih planinskih ko~ in odro~nih postojank. Temeljne zahteve za energetske naprave v tovrstnih objektih so predvsem ~as obratovanja, dostopnost, {tevilo obiskovalcev in pogostost obiskov, mo`nost transporta, razpolo`ljivi vodni viri, trajanje oson-~enja, vetrovne razmere, mo`nosti vzdr`evanja naprav in njihova {ko-dljivost ter prilagodljivost okolju. Za ni`je le`e~e ko~e tem zahtevam tako iz ekonomskega kot iz ekolo{kega vidika najbolj ustrezajo priklju~ki na javno elektri~no omre`je, ~e je le mo-`no, izvedeno v podzemni kabelski izvedbi. Na lokacijah z ustreznimi vodnimi viri je zelo primerna zgraditev malih hidroelektrarn. Seveda pa ti dve mo`nosti v visokogorskih razmerah ne prideta v po{tev. V teh razmerah so bili do nedavnega prevladujo~i 46 dizelski, bencinski in plinski agregati, ki pa imajo tako ekonomske, kot tudi zelo slabe ekološke parametre. Vendar pa ostajajo tudi v prihodnje za nujne primere, kot dopolnilni vir, še vedno v uporabi. Vsekakor pa je najprimernejše pridobivanje električne energije v visokogorju iz sončne in vetrne energije. V gorah so namreč razmere za izkoriščanje sonca ugodnejše kot v dolini, kar velja še posebej za poletne razmere, ko je odprtih več koč kot v drugih letnih časih, in je poraba največja, ob tem pa je tudi dotok sončne energije največji. Poleg pretvorbe sončne energije v električno je zelo primerna tudi pretvorba le-te v toplotno. Pridobivanja električne energije iz sončne je smotrno dopolniti predvsem za obdobja slabega vremena, ko je običajno tudi vetrovno, z vetrnimi agregati, ki so prav tako ekološko neškodljivi in neoporečni. RAZVOJ IOTML1AIČNIH SISTEMOV PRI NAS Uporaba fotovoltaičnih sistemov za oskrbo visokogorskih planinskih koč z električno energijo se je pri nas začela že leta 1988. Intenzivnejšo vgradnjo teh sistemov pa je prinesel mednarodni program PHARE, ki je sredi devetdesetih let, v sklopu prilagajanja evropskemu pravnemu redu in standardom EU, razpisal med drugimi tudi projekt za financiranje Nabave in vgradnje za okolje prijazne opreme za objekte v visokogorju, v Triglavskem narodnem parku, za skupaj 26 objektov v skupni vrednosti 230.000 ekujev. Od leta 1998 do danes so po podatkih Planinske zveze Slovenije opremili s fotovoltai~nimi sistemi v Triglavskem narodnem parku `e 79,3 odstotka planinskih ko~ PZS, 13,7 odstotka sirarn na pa{nih planinah in sedem odstotkov ko~. Sicer pa so v Sloveniji skoraj vsi planinski domovi, ki niso priklju~eni na javno elektri~no omre`je, »priklju~eni« na son~no energijo, kar pomeni eno od redkih podro~ij uporabe alternativnih virov energije, kjer se pribli`uje-mo razvitej{im dr`avam. Tako je instalirana mo~ na vseh slovenskih domovih, opremljenih s tak{nimi sistemi (42 ko~) 29.112 Wp. Najve~ja mo~ solarnih modulov (2980 Wp) je vgrajena v na{i najvi{je le`e~i ko~i v Triglavskem domu na Kredarici, kjer hkrati s son~nimi celicami polni baterije tudi vetrni agregat mo~i dveh kilovatov. V teh ko~ah so obi~ajni porabniki, ki jih napaja son~na elektrika, naslednji: povpre~no petdeset svetilk, radijske zveze, mobilni telefoni, ena do tri hladilne in zamrzovalne naprave, nekaj malih gospodinjskih aparatov in posamezni hi{ni pripomo~ki. Na nekaterih ko~ah so priklju~ene tudi odto~ne in vodne ~rpalke in motorji hidroforjev ter novej{e ~istilne naprave. Sicer pa na vsak kvadratni meter zemlje prispe ob ~istem in suhem zraku v opoldanskih urah okrog 1000 W son~ne mo~i, ki s slabim vremenom sorazmerno pada in je ob prekritju neba s temnimi oblaki tudi do 100-krat manj{a. V na{ih krajih so vremenske razmere tak{ne, da lahko v poletnem dnevu dobimo povpre~no 5 kWh, v zimskem pa kve~jemu 1 kWh son~ne energije na kvadratni meter. V gorskem svetu pa okrog 3-4 kWh in pozimi 1-2 kWh son~ne energije na kvadratni meter. Ob tem pretvorijo monokristalni solarni moduli okrog 15 odstotkov svetlobne energije v elektri~no in ~e upo{tevamo {e izgube v sistemu in napetostne re- zerve, prispe v akumulatorje samo 10 odstotkov sončne energije. Tako solarni generator s površino 10 kvadratnih metrov in močjo 1 kW, ki je instaliran v našem visokogorju, proizvede junija ali julija povprečno 3,5 kWh, avgusta 3 kWh in septembra 2,5 kWh električne energije na dan. PRIHODNOST SONČNIH SISTEMOV Ze omenjena opcija paralelnega delovanja z javnim električnim omrežjem postaja zelo zanimiva za izboljšanje elektroenergetskih razmer, tudi v razvitih državah tako, da so znani obsežni »strešni« programi, denimo v ZDA 1.000.000 tovrstnih programov, prav toliko tudi v Evropski skupnosti (100.000 v Nemčiji, 10.000 v Italiji, 250 MWp do leta 2007 na Nizozemskem, 5000 MWp do leta 2010 na Japonskem in drugje), ki jih te države tudi občutno subvencionirajo. V Kaliforniji subvencionirajo s 3000 $/kW družinske nakupe fotovola-tičnih sistemov, primernih za omrežno povezavo. Tako se je letna stopnja rasti vgradnje tovrstnih sistemov z 12 do 15 odstotkov v zadnjih letih povečala na 25 odstotkov. Neverjeten zagon solarne energetike je viden tudi v Nemčiji, še posebej po sprejetju zakona, po katerem je vsaka kilovat-na ura, pridobljena z uporabo solarnih celic in oddana v javno omrežje, plačana po 0,99 marke, kar je več- kratnik normalne tržne cene. Poleg visoke odkupne cene država investitorjem zagotavlja tudi brezobrestna posojila. Namen te trajne politike je predvsem spodbujanje razvoja ekološko neoporečnih in cenejših solarnih celic ter razsmernikov in seveda pridobitev pomembnih tehnoloških izkušenj za čas, ko bo te vrste energija povsem konkurenčna. Znani so tudi primeri sovlaganj v solarne elektrarne tistih državljanov, ki nimajo možnosti postaviti lastne elektrarne. Na ta način so v Nemčiji že zgrajene solarne elektrarne s posamično močjo do 200 kW. Podobne zakone so sprejele tudi nekatere druge države Evropske skupnosti, med katerimi so v ospredju Avstrija, Švica in Nizozemska. Sicer pa ima največji svetovni proizvajalec solarnih modulov Siemens Solar (90 odstotkov svetovne proizvodnje) - s sedeži v Nemčiji (Miinchen), ZDA (Camarillo) in Singapuru - že tridesetletne izkušnje in je do leta 1997 opremil petino fo-tovoltaičnih sistemov na svetu s kumulativno močjo 140 MW To pomeni potencialno proizvodnjo 280 GWh električne energije, ki zadošča v sončnih deželah v razvoju za 2,8 milijona gospodinjstev. Lani je bila tovrstna svetovna industrija sposobna izdelati že za 300 MW solarnih modulov, samo Sanyo pa trenutno gradi proizvodne zmogljivosti za 120 MW. Hkrati s proizvodnjo pa nenehno narašča tudi število podjetij, pooblaščenih za solarne instalacije, tako da jih je v Nemčiji že več kot 600. Ze samo ti osnovni svetovni razvojni podatki in prednosti, ki jih dajejo tem projektom v tujini, govorijo, da pri nas verjetno ne bo zadostovalo v Energetskem zakonu zapisano spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljenih virov energije preko države - s programi izobraževanja, informiranja, osveš-čanja javnosti, z energetskim svetovanjem, s spodbujanjem energetskih pregledov in lokalnih energetskih konceptov -, temveč bomo morali tudi v slovenski elektroenergetiki bolj konkretno začeti spodbujati fotovol-taične sisteme tudi v dolinah in slediti tovrstnim domačim uspehom v gorah. SREČKO LESJAK z mi{ko po internetu Brezžične KRAJEVNE AJEVNE zanke N 48 ovonastala telekomunikacijska (TK) podjetja, tr`ni analitiki, vladni uradniki ter celo kon~ni uporabniki elektronskih komunikacij v zadnjem ~asu spoznavajo, da ni vse tako krasno v liberaliziranem in monopolov »o~i{-~enem« tr`nem okolju Evropske zveze (EU). Dr`avna regulativna telesa oziroma TK-agencije, razen redkih izjem, niso sposobna u~inkovito in dovolj hitro uveljavljati vseh dolo~il nove TK-zakonodaje za po{teno konkurenco na svobodnem trgu. Agencije v praksi le ste`ka stri`ejo peruti zasidranim, nekdanjim monopoli-sti~nim telekomom. Ti imajo skoraj povsod {e vedno prevladujo~ tr`ni dele` in veliko neuradne politi~ne mo~i, ki jo spretno uporabljajo pri lobiranju v vladnih in parlamentarnih sobanah. Spoznali smo `e, kako nove TK-dru`be te`ko najemajo krajevne dostopovne vode (local access lines), torej bakrene sukanke v telefonskem omre`ju, ki so {e vedno v rokah zasidrancev. Vsak telekom ali komunikacijska dru`ba, ki `eli prodajati svoje TK-storitve kon~nim porabnikom, pa naj gre za gospodinjstva, ustanove ali podjetja, mora imeti z njimi vzpostavljeno TK-povezavo. [e dobro, da je v zadnjem desetletju zelo napredovala tehnika digitalne obdelave signalov (Digital Signal Processing — DSP), ki zagotavlja ~edalje ve~je podatkovne prepustnosti po svetlovodnih, `i~nih ali radijskih digitalnih TK-vodih. Na svetovnem trgu telekomunikacij se danes uveljavlja kar nekaj tehnik in njihovih standardov, ki so namenjene {iro-kopasovnim podatkovnim povezavam, prenosu ve~predstavnih inter-netnih vsebin, kot so zvok in video, in storitvam digitalne telefonije. Ena od teh tehnik je vsekakor sistem za nesomerne digitalne naro~ni{ke vode ADSL (Asymmetric Digital Subscriber Lines), ki ga pospe{eno, malce za ZDA, uvajajo v Evropi in tudi pri nas. Druga razvpita tehnika je tretji rod mobilnih komunikacij 3G na temelju radijskega standarda UMTS (Universal Mobile Telecommunication System), ki pa v Evropi vsaj {e dve leti ne bo mno`i~no za`ivela. V zadnjih mesecih so o mobilni telefoniji 3G poro~ala tudi mno`i~na sredstva javnega obve{~anja, saj so strate{ka dru`abni{tva velikih telekomov komaj uspela zbrati denar za nakup koncesij G3 v posameznih evropskih dr`avah. Samo v Nem~iji so posamezni kupci na javni dra`bi frekven~nih in zemljepisnih G3-po-dro~ij morali pla~ati vrtoglave zneske ve~ deset milijard mark in so se zato izdatno zadol`evali. A pustimo za zdaj mobilne telekomunikacije, ki niso najbolj primerne za {irokopasovno povezovanje domov ali pisarn s svetovnim medomre`jem — internetom. Kaj naj stori novorojeni telekom, ki nima dostopa do prostranega videokabelskega omre`ja ali do enega ali dveh kilometrov bakrenih sukank med telefonsko centralo in naro~nikovimi prostori, na katere bi lahko obesil opremo ADSL? Re{itev je na videz enostavna: ~e TK-ponudnik ne more dose~i svojih strank z `icami, se bo z njimi povezal brez njih. Vse ka`e, da bo TK-po-nudnikom pri tem precej koristila nastajajo~a tehni{ka uspe{nica, ki se imenuje nemobilno oziroma nepre-mi~no brez`i~no omre`je za dostop (FWAN — Fixed Wireless Access Network). Ta sistem deluje kot ce-li~no omre`je vrste »to~ka do {tevil-nih to~k« (point to multipoint). Tehnika FWAN se od analogne in digi- talne mobilne telefonije, ki tudi uporabljata radijske zveze, seveda malce razlikuje. Sprejemno-oddajni na-ro~ni{ki terminali oziroma »pri-klju~ki« FWAN se na~eloma ne gibljejo znotraj zemljepisnega podro~ja, ki ga pokriva radijska celica dolo~ene bazne oziroma opori{~ne postaje FWAN. To pomeni, da ima naro~nik na steni svoje predsobe ali pisarne na-me{~eno {katlico omre`nega pri-klju~ka, podobno kot da bi imel na-me{~eno NT-napravico ISDN pri-klju~ka. Edina razlika je, da do pri-klju~ka FWAN ne vodi sukani par bakrenih `ic, temve~ ima priklju~ek kratko dvopolno anteno. Strogo vzeto je za ve~ino ponudnikov nepremi~nih TK-priklju~kov na mno`i~nem porabni{kem trgu najbolj zanimiva ena podzvrst tehnike FWAN, in sicer sistem brez`i~ne krajevne zanke (WLL — Wireless Local Loop). WLL naj bi veliko obetal tako v Evropi in Severni Ameriki kot tudi v nerazvitih dr`avah tretjega sveta. WLL daje mo`nost novim telekomom, da precej hitreje in ceneje vzpostavljajo svoja krajevna dosto-povna omre`ja, kakor da bi sami polagali vodnike. Pri tem bi, seveda, morali neposredno tekmovati z `i~nim omre`jem krajevnih zank, ki so v Evropi praviloma trdno v rokah zasidranih telekomov — nekdanjih »nacionalnih« monopolistov. Za zemljepisna obmo~ja naro~nikov, kjer je gostota fizi~nih vodnikov majhna, so bre``i~ni dostopovni sistemi ena od najcenej{ih vrst omre`ij za povezovanje s TK-hrbtenico. [ol-ske primere takih obmo~ij najdemo v nerazvitih dr`avah Afrike, Ju`ne Amerike, Azije ter Vzhodne Evrope. Poleg tega je WLL primeren tudi za tiste zelo razvite dr`ave, kjer TK-trg raste tako hitro, da TK-dru`be zaostajajo pri {irjenju in nadgrajevanju `i~nih krajevnih zank, kot denimo na Irskem ali v Nem~iji. Zanimivo pa je, da se za WLL ogrevajo tudi veliki te-lekomi, saj vidijo v njem mo`nost, da gospodarno {irijo svoje telefonske in podatkovne storitve tako v mestih, kjer so »zasedene `e vse `ice«, kot tudi v redko obljudenih predelih po-de`elja. Tam se seveda ne spla~a graditi dostopovnega omre`ja iz fizi~nih vodnikov. (Nadaljevanje prihodnji~) DAVID PAHOR s knji`nih polic ELECTRICITY POOL OF ENGLAND AND WALES (http://www.elecpool.com/) Le koga v slovenski energetiki danes ne zanimajo izku{nje zahodnoevropskih dr`av z deregulacijo in privatizacijo elektroenergetskega trga? Tudi pri nas naj bi kmalu elektri~no energijo kupovali in prodajali na debelo v okviru prostega trga, zato ni napak, da sko~imo do spleti{~a »Zbiralnika elektrike«. Upravlja ga organizacija EPEW, ki so jo leta 1990 proizvajalci in distributerji oziroma raz-pe~evalci sporazumno ustanovili za angle{ki in vali`anski trg elektri~ne energije. EPEW zagotavlja in nadzoruje sistem za trgovanje na debelo, zase pa ne kupuje in ne prodaja elektrike, temve~ samo bdi nad pravilnim delovanjem trga in obna{anjem udele`encev na njem. V nasprotju z drugimi »borznimi« dobrinami, kot so zlato, kava ali nafta, elektrike ni mogo~e hraniti v velikih koli~inah, zato uporablja EPEW trgovanje prek stalne vmesne zaloge oziroma navideznega zbiralnika. Njemu proizvajalci energijo prodajajo in od njega razpe~evalci energijo kupujejo. Zbiralnik omo-go~a teko~e licitacije za elektriko in pove~uje konkuren~nost in odprtost trga, na katerem se cena eklektrike dolo~a za vsako polurno obdobje. EPEW objavlja tudi priporo~ene cene za naslednji dan trgovanja, hkrati pa upravlja sistem fi-nan~nih transakcij na temelju ra~unalni{kega sistema za poravnave, s katerim jam~i pla~ila in dobavo. EMKA.SI (http://www.emka.si/emka) Kdor je `e obiskal ameri{ko internetno prodajalno knjig Amazon.com, si je morda za`elel, da bi imeli tako kibernetsko prodajalno tudi pri nas. Pred kratkim je dru`bo Amazon »prehitela« Mladinska knjiga, ki je predstavila spletno knjigarno Emka.si. Seveda spleti{~e ne ponuja tako velikega {tevila knjig kot Amazon, je pa vsekakor velik korak naprej v slovenskem spletu. Na neokvirjenih in enostavno oblikovanih straneh odkrijemo navidezne knji`ne oddelke, od otro{ke in mladinske literature do leposlovja, potopisov in priro~nikov o zdravi prehrani. Seveda lahko izbrane knjige polagamo v nakupovalno ko{arico, katere vsebino s tajnopisno zavarovanim obrazcem tudi elektronsko kupimo. ^e ste si `e dlje ~asa `eleli kupiti priro~nik o trdoro~ni vzgoji `ená, pa vas bolj{a polovica ne pusti samega v mesto, je zdaj prilo`nost, da priro~nik naskrivaj naro~ite s slu`benega PCja. Izbira, monta`a, preizku{anje Veiko Raab, prevod Ale{ Napast Zmogljive elektri~ne in elektronske naprave, aparati in sistemi so sestavni deli komunikacijskih in informacijskih sistemov v dana{nji sodobni industrijski dru`bi. Motnja ali izpad tak{nega sistema ima lahko tako razse`ne posledice, da le-te pripeljejo celo do ste~aja industrijskega ali storitvenega podjetja. Vzroki motenj so raznovrstni. Eden od vzrokov, ki pogostokrat pripelje do izpadov elek-tri~nih in elektronskih naprav, sklopov in sistemov, so prenapetosti v porabni{kih omre`jih, ki so nastale kot posledica neposrednih udarov strele, oddaljenih udarov strele ali stikalnih manipulacij v distribucijskem omre`ju ali porabni{ki napravi. Bralec bo v tem strokovnem priro~niku na{el potrebne informacije za na~rtovanje in izgradnjo stre-lovodne in prenapetostne za{~ite porabni{kih naprav. Strokovni priro~nik prikazuje: Nevarnosti, ki pretijo nizkonapetostnim porab-ni{kim napravam zaradi kratkotrajnih energetsko bogatih prehodnih prenapetosti Kako lahko nevarnosti prehodnih prenapetosti us-pe{no omejimo s pomo~jo ukrepov prenapetostne za{~ite Ukrepe prenapetostne za{~ite ob upo{tevanju »za{~ite pri posrednem dotiku« Na katere u~inke elementov prenapetostne za{~ite na opremo drugih sistemov moramo biti pozorni Kak{en je vpliv izvajanja in{talacije naprav prena-petostne za{~ite na njihovo delovanje Uporabo naprav prenapetostne za{~ite v lu~i teh-ni{kih predpisov in standardov Prakti~ne primere strelovodne in prenapetostne za{~ite v razli~nih objektih Zalo`nik strokovnega priro~nika je Agencija POTI, d.o.o., za informacije in naro~ila lahko pokli~ete po telefonu 01/500-32-14. 49 obletnice Z NAMI @E Verjetno se marsikateri upokojenec darstva spomni prve {tevilke glasila elektrogospodarstva. Prvo {tevilko so pospremile na pot besede in`enirja Vekoslava Koro{ca, o~eta sedanjega direktorja Elesa, s prepri~anjem, da bo ta ~asopis - ustanovljen ob 15-letnici obstoja elektrogospodarstva veliko prispeval k povezanosti elektrogospodarstva in k {e ve~jim delovnim uspehom. 4@E 0 LET ec elektrogospo-ila slovenskega Na{ega stika v prihodnosti. Glasilo je namre~ pomemben del internega komuniciranja in bi ga zato kazalo izrabiti tudi za uveljavitev sprememb ob napovedanem odpiranju trga z elek-tri~no energijo, ki je ta hip ena naj-pomembnej{ih nalog elektrogospodarstva. Ervin Kos, predsednik ~aso-pisnega sveta, pa je svoje besede namenil predvsem delu ~asopisnega sveta, ki se redno sestaja enkrat na mesec in obravnava vsebino teko~e {tevilke in okvirne predloge za naslednjo. Kot je dejal Ervin Kos, vsakokrat sku{ajo najti tudi mo`nosti za dodatno popestritev vsebine, a so tovrstne razprave v zadnjem ~asu velikokrat morali kon~ati z vpra{anjem, ali je sploh {e mogo~e kaj izbolj{ati. POMEMBEN PRISPEVEK SODELAVCEV ^asopisa ni brez ljudi, zlasti tistih bolj zagretih in vztrajnih. Tem gre tudi zahvala, da je ~asopis `e toliko let stalnica v elektroenergetskih podjetjih. Ob leto{njem jubileju so tako posebna priznanja prejeli trije za-slu`ni sodelavci Na{ega stika. Marko Pirjevec je pri glasilu za~el sodelovati `e konec sedemdesetih letih ter ga med letoma 1983 in 1991 tudi urejal. Veliko je prispeval k oblikovni in 50 apovedi izpred {tiridesetih let so se uresni~ile. Glasilo se zdaj imenuje Na{ stik in `e od novembra 1960 zdru`uje elektrogospodarstvo Slovenije. Ta visoki jubilej so sedanji in nekdanji ustvarjalci ~asopisa in drugi povabljeni proslavili 14. septembra s prireditvijo v stari Mestni elektrarni. Novembra, na pravi rojstni dan Na{ega stika, pa bo iz{la posebna, jubilejna {tevilka. Slovensko elektrogospodarstvo se je `e v {estde-setih letih, ko je nastala prva {tevilka glasila, za~elo povezovati z Evropo, je na prireditvi poudaril direktor Elesa mag. Vekoslav Koro{ec. Sodelovanje z Evropo je po njegovih besedah `e od takrat poslanstvo Elesa, zdaj pa prihaja to {e bolj v ospredje, saj se pripravljamo na odprti trg. Pomembno vlogo pri tem ima tudi Na{ stik, saj o problematiki v podjetjih in v elektrogospodarstvu kot celoti ob-ve{~a tako zaposlene, kot tudi {ir{o strokovno javnost. Pogled v preteklost mag. Vekoslava Koro{ca je dopolnil glavni in odgovorni urednik Na{ega stika Brane Janji} z vlogo vsebinski popestritvi glasila, v delo je vklju~il dopisnike iz vse Slovenije in spo{toval vse strukture zaposlenih. Njegovo glavno vodilo je bilo zaposlenim pravo~asno dati razumljivo in vsestransko informacijo, ki bo podlaga za la`je odlo~anje. Popestril pa je tudi dru`abno `ivljenje elektrogospodarstva, saj je organiziral ve~ {portnih prireditev in likovnih razstav. Tudi Drago Papler iz Elektro Gorenjske je `e vrsto let ime, ki se stalno pojavlja na straneh glasila. Tako je konec osemdesetih let med elektroenergetskimi podjetji opravljal redne ankete o aktualnih energetskih vpra{anjih, pozneje poro~al s kulturnih in {port-nih sre~anj distribucije, v zadnjem ~asu pa veliko pozornosti namenja tudi raziskavam zgodovine elektrifikacije na Gorenjskem, ki jo bralcem razkriva v okviru stalne rubrike stoletje elektrike. Strokovno vsebino glasila pa s stalnimi prispevki `e vrsto let dopolnjuje dr. Franc Jakl iz Elek-tro – Slovenije, ki bralce Na{ega stika seznanja predvsem z najnovej{imi strokovnimi spoznanji v mednarod- nih energetskih organizacijah. V minulih letih je tako napisal `e vrsto strokovnih prispevkov o svojih in mednarodnih raziskavah, ki povezani pomenijo dober pregled dogajanj na doma~i in svetovni strokovni ravni. KRIZNO KOMUNICIRANJE JE DEL ODNOSOV Z JAVNOSTMI Na{ stik je del internega komuniciranja, ki je eno najpomembnej{ih orodij odnosov z javnostmi, zato se je prireditve udele`il tudi strokovnjak za odnose z javnostmi Bo`idar Novak iz SPEM-a in imel kraj{e predavanje o kriznem komuniciranju. Malo katero podjetje se namre~ zaveda, da je javnost tista, ki bolj ali manj odlo~a o prihodnosti podjetja in ga lahko zaradi ene same napa~ne odlo~itve ali druge napake tudi uni~i. Glavni spremljevalec kriz je namre~ negativni odmev v javnosti, ki lahko resno ogrozi ugled podjetja. Zato bi mora- la biti podjetja po mnenju Bo`idarja Novaka `e vnaprej dobro pripravljena na morebitne krizne situacije. Svoje trditve in ugotovitve je orisal s primeri iz slovenskega gospodarstva in ob tem opozoril na pomen dobrih odnosov z javnostmi za normalno delovanje podjetja. Po strokovnem delu slovesnosti je navdu{ila {e znana igralka Sa{a Pav~ek, ki je tudi povezovala prireditev. Z odlomkom iz monokomedije »Bu`ec on, bu`ca jaz« je napolnila dvorano s smehom, tako da so se gostje po kon~anem uradnem programu {e z nasmehom na ustih preselili v predprostor dvorane, kjer jih je ~akala pogostitev. Redko se znajdejo vsi nekdanji in sedanji sodelavci Na{ega stika in drugi zaslu`ni na enem mestu, zato so ~as izrabili za pomenek o dejavnosti, ki jih zdru-`uje. SIMONA BANDUR 51 dan podjetja elektro gorenjska 2000 znani obrazi V GALERIJI ELEKTRO OSEM RAZSTAVLJALCEV P 52 zadevanj, da bi delavci strokovnih slu`b namesto na {tirih, delali na eni lokaciji v Kranju, in se s posebnim priznanjem za izjemne dose`ke zahvalila direktorju Elektro Gorenjske mag. Dragu [tefetu, da so ta prizadevanja rodila sad – novo upravno stavbo. »Za vsakim uspehom pa stoji nekdo, ki je du{a akcije in kapitan ladje. Tudi ta gradnja ga je imela. To je direktor mag. Drago [tefe. Lepo je danes zreti v mogo~no stavbo. Koliko je bilo nad njo neviht in oblakov ter da je postala tak{na, kot je, ve le on,« je ob spletu pomembnih pridobitev, ki so bile dolgoletne `elje in potrebe, in so bile dokon~no uresni~ene v letu 2000, dejala direktorica Majda Ko-va~i~. Ob elektroenergetiki je mag. Drago [tefe imel posluh tudi za kulturo in `e pred sedmimi leti odprl avlo sosednje Poslovne enote Kranj na Primskovem za razstavi{~e, kjer se je doslej zvrstilo trinajst razstav. Dosedanje izku{nje in namen odprte hi{e za umetni{ke ustvarjalce je podprl v estetski zasnovi pritli~ja nove upravne stavbe na Ulici Mirka Vadnova 3a z novo Galerijo Elektro. Prostor, ob-le~en v topel doma~i hotaveljski marmor, so prav tako z milino napolnili zvoki citer Barbare @uni~ iz Lu`. Melodija iz filma Cvetje v jeseni je ponesla gorenjski motiv v novo elektro galerijo, ki so jo po stenah obogatile umetni{ke slike osmih razstavljalcev, z `lahtno besedo pa je v kulturnem programu, ki ga je povezovala mag. Mateja Nadi`ar Praprotnik, dramski igralec Polde Bibi~ recitiral odlomek iz povesti Frana Levstika Martin Krpan. Ker sta upravna stavba in prihodnji distribucijski center vodenja Elektro Gorenjske v predmestju Kranja na lokaciji, ki se imenuje Prim-skovo, so za uvodno razstavo povabili umetnike, ki `ivijo na Primskovem, da s svojimi deli polep{ajo dan podjetja. Slikarska dela in grafike je predstavilo pet akademskih slikarjev in trije samorastniki: Rajko Bogataj, Franc Feldin, Alenka Kham Pi~man, Nora de Saint Pi~man (Nata{a Pi~man), Zmago Puhar, Naj~ Slapar, Marko Tu{ek in Vinko Tu{ek. Dan podjetja Elektro Gorenjske 2000 so zaposleni nadaljevali v kampu Smlednik v Drago~ajni z dru`abni-mi-{portnimi igrami in sre~anjem ob zvokih ansambla Tulipan. DRAGO PAPLER Direktor Elektro Gorenjske mag. Drago [tefe, dr`avni sekretar za energetiko Severin Maffi in dr. Jo`e Zago`en, minister za gospodarske dejavnosti, med ogledom razstave umetni{kih del v novi Galeriji Elektro v Kranju na Primskovem. o otvoritvi energetskega objekta RTP Zlato polje so se udele`enci dneva podjetja Elektro Gorenjska 2000 v petek, 8. septembra, udele`ili {e slovesnosti v drugem novem objektu – Upravni stavbi na Primskovem v Kranju, ki je zdru`ila vse delavce Elektro Gorenjske na obmo~ju Kranja, da delujejo pod isto streho. [est-nadstropno stavbo s 3.200 kvadratnimi metri poslovnih povr{in je projektiral Studio Tr`i~, gradbena dela je opravilo podjetje Energogroup Ljubljana. Investicija je veljala 620 milijonov tolarjev, v prihodnje pa bo potreben {e en tak{en finan~ni zalogaj za opremo nujno potrebnega novega distribucijskega centra vodenja, ki bo v najvi{ji eta`i upravne stavbe. Vsaka gradnja pomeni korak v prihodnost in s tem korak v negotovost, toda z velikim pogumom in trdno od-lo~enostjo je mag. Dragu [tefetu s sodelavci uspelo uresni~iti dolgoletni sen za dograditev skupnega objekta. Majda Kova~i~, direktorica splo{no-kadrovskega sektorja Elektro Gorenjske, je povzela kratko zgodovino pri- Vitez matija nadi@ar 60-letnik Ma ag. Matija Nadi`ar je v elektrogospodarskih krogih znan kot velik strokovnjak za za{~ito in obratovalne meritve, ki je sodeloval tudi pri uveljavitvi tipizacije za{~itnih in merilnih naprav. V osemdesetih letih je vodil slu`bo obratovanja, energetike in telekomunikacij na Delovni skupnosti skupnih slu`b Elektro Gorenjske in bil vseskozi stalni ~lan komisije za obratovanje v distribuciji, kjer se je sre~eval z avtomatizacijo in daljinskim upravljanjem ter na~rtovanjem distribucijskih centrov vodenja. Pisal je o racionalni rabi elektri~ne energije, bil recenzent {tudij s podro~ja obratovanja, ki jih je pripravljal EIMV. Od 15. avgusta 1993 se je kot direktor poslovne enote Kranj v javnem podjetju Elektro Gorenjska, d.d., ukvarjal z optimalno operativno organiziranostjo, podpiral razvoj in se zavzemal za posodobitev `e obsto-je~ih objektov ter avtomatizacijo srednjenapetostnega omre`ja z daljinsko komandnimi stikali. Tudi v zasebnem `ivljenju so mu blizu vede, ki re{ujejo probleme s svojih podro~ij z matemati~no natan~nostjo in eksperimentalno analizo v povezavi nastanek - vzrok. Zanima se za naravoslovne znanosti in dejavnosti, ki imajo svojo podlago v ekzaktnosti, kot so mineralogija s kristalografijo, geologija in geografija, botanika, kemija, astronomija, atomika in optika. Njegovo `ivljenjsko vodilo je to~nost, preciznost. Natan~no 11. avgusta je mag. Matija Nadi`ar praznoval 60- letnico. Sodelavci so mu za spomin priskrbeli kopije izdanih ~asopisov Slovenec in Jutro na njegov datum rojstva, odlo~bo Kraljeve banske uprave Dravske banovine o kolovdaciji elektrifikacije ob~in Stra`i{~e in Besnica ter odlo~bo o obrtni odobritvi in gradbenem dovoljenju za zgraditev transformatorske postaje z visokonapetostnim vodom do opekarne Pi~ulin v Stra`i{~u iz tistega ~asa, ki ga bo s pridom lahko aktualno uporabil pri naj-novej{em razvodu novih odjemalcev - podjetnikov, ki so sedaj pokupili objekte nekdanje opekarne. Kot estetu, ki ga privla~ijo lepote naravne urejenosti in skladnosti, potovanja in fotografija, pa so mu izdelali posebno razglednico in jubilejni foto album 2000. Pred tremi leti je ob neki prilo`nosti opravil ~astno sablja{ko diplomo s preizkusom od-li~nosti pri Mihu Isteni~u, vitezu bratov{~ine Zlate sablje. Navdu{il ga je poseben postopek odpiranja pene~ih vin s sabljo. Tako je imel `eljo, da bi bil lastnik tega orodja za prazni~ne slovesnosti in ob okroglem jubileju so mu sodelavci skrito `eljo ure-sni~ili. Matija je dobil simboli~nih {est steklenic in prvi dve je z elegantnim zamahom vrhunsko odprl po vite{kem protokolu. Pritekla je `lahtna penina, mojster pa je jekleno sabljo s pozla~enim ro~ajem postavil na ogled. Slavljenec je razlo`il, da je rezilo treba voditi po vratu steklenice, in sicer tako, da rezilo sledi »{ivu« na steklenici, potem pa vrat steklenice z zama{kom odleti zaradi nenadne sprostitve pritiska v notranjosti steklenice. Vite{ko znanje je prikazal tudi {tirim sodelavcem, rojenim v znamenju leva, ki so po navodilih mentorja uspe{no opravili nalogo. Zanimivost na sliki: na isti dan 11. avgusta in leto pozneje je rojen Nadi`arjev namestnik, pomo~nik direktorja poslovne enote Kranj Janko Poto~nik, ki je asistiral dogodku kot prvi novinec, katerega bo usoda 60-letnice doletela prihodnje leto. DRAGO PAPLER osvojili i Vitez mag. Matija Nadi`ar budno spremlja, kako Janko Poto~nik odpira penino. obje derez grabijo v sne`no podlago, dan sobota in enajsti avgust, {est ~lanov [portnega dru{tva Elektro Maribor iz planinske skupine Elektro Ptuj je stopilo na vrh Velikega Kleka. Z nami sta vodnika Sandi Kelneri~ in Slavko Golob. Staroslovensko ime za Grossglockner je Veliki Klek, ki je s svojo vi{ino 3.798 metrov najvi{ja gora Avstrije in nam najbli`ji tritiso~ak. Slovenci smo s to goro tesno povezani skozi na{o celotno zgodovino na tem ozemlju. Do 8. stoletja, ko smo pri{li pod Frankovsko nadoblast, je bila to tudi najvi{ja gora na{e kne`evine Karanta-nije, tiso~letje pozneje pa smo stopili nanjo le dan za prvopristopniki. Da je Glockner tesno povezan s Slovenci, ka`e tudi ime njegovega ledenika, najdalj{ega v vzhodnih Alpah. Ime Pasterze je le germanska skovanka slovenske besede Pastirica oziroma Pasterca. Na vrh Grossglocknerja vodi ve~ poti, od alpinisti~nih vzponov do navadnih poti, za katere pa moramo vendarle imeti nekaj izku{enj. [li smo po te`ji poti iz smeri Heiligenb-lut, ki pelje ~ez nepozabni ledenik Pasterca do vrat najvi{je ko~e na Avstrijskem, Erzherzog-Johann-Hutte na vi{ini 3454 metrov. Tukaj smo dokaj udobno prespali, preno~itev smo seveda v naprej rezervirali. Naslednje jutro smo se odpravili proti vrhu Grossglocknerja, od katerega nas je lo~ilo {e slabih 400 vi{inskih metrov. Pot se je za~ela na sne`i{~u takoj za ko~o. Opremljeni s primerno opre- mo in varovanjem smo krenili po strmem sne`i{~u navzgor do sedla, od koder smo napredovali v desno, do vrha ozkega in izpostavljenega grebena. Po njem smo pri{li do vrha tako imenovanega »malega« Glocknerja, ki je predvrh velikemu. Z malega vrha smo se strmo spustili na ozko se-delce med obema vrhovoma. Na njem je prostora le za eno osebo, zato pride ob veliki gne~i do zastojev in ~akanja, kar pa je v vetru in mrazu zelo neprijetno. Ko smo premagali tudi to oviro, smo se povzpeli le {e kak{nih 50 metrov strmo navzgor in se zna{li na vrhu Grossglocknerja, 3.798 metrov visoko. Z vrha se nam je odprl pogled na vse smeri. Vi{je francoske in {vicarske Alpe so bile da-le~ na zahodu, proti jugu so se raztezali italjanski Dolomiti z najvi{jo Marmolado (3.343 metrov). Proti jugovzhodu so se na obzorju risali Ju-lijci z lepo vidnim Triglavom (2.864 metrov) in italijanskim Monta`em (2.753 metrov). Na severu in zahodu pa so se ~ez celotno obzorje razpenjale Visoke Ture, z bli`njim Grossvene-digerjem (3.674 metrov). Da je bila odprava uspe{na in vrh osvojen, gre zasluga in zahvala mnogim sponzorjem, ki so nas razumeli in podprli, pa tudi na{emu idejnemu vodji Jan~iju [imenku. FRANC PRELOG 53 najprej je zdravje Veliko sadja in zelenjave, malo mesa Slovenci u`ivamo premalo sadja in zelenjave, premalo rib in `itnih proizvodov ter preve~ ma{~ob, mesa, sladkorjev. Za na-me~ek pa se {e premalo gibamo. Posledice so znane: zvi{an krvni tlak in sladkor, zvi{an holesterol, obolenja srca, motnje presnove, debelost in ne nazadnje ~ustvena napetost. 54 e potrebujemo strokovnjakov, da bi vedeli, kaj je potrebno za dobro zdravje in po~utje. Izpolniti je treba vsaj dva osnovna in enakovredna pogoja. Na prvem mestu sta seveda uravnote`ena in biolo{ko polnovredna hrana in redna telesna vadba, ki sta tesno povezana in eden brez drugega pomanjkljiva, zelo pomembno za zdravo `ivljenje pa je tudi izogibanje vsem nezdravim razvadam, kot je na primer kajenje in prekomerno u`ivanje alkoholnih pija~. To so nam vsem znani nasveti, a `al se jih pre-malokrat res dr`imo, zato vas bomo {e enkrat spomnili na prvi dejavnik zdravega `ivljenja – prehrano. Sodobni prehrambeni nasveti temeljijo na znanstvenih ugotovitvah, zato jih ka`e poslu{ati in jim slediti, zlasti ~e se na delovnem mestu malo gibate. Za hrano si je treba vzeti ~as, pripo-ro~ajo, a tega se je pri natrpanih delovnih dnevih te`ko dr`ati, {e posebej te`ko nasveta, da naj bodo obroki manj{i in pogostej{i. Hrano po navadi, ko imamo nekaj malega ~asa, hitro zme~emo vase in s tem na{ organizem {e dodatno obremenimo. Poleg tega pa je hrana, ki jo tako na hitro pojemo v ve~ji meri nezdrava in premalo raznolika. In katere so osnovne vrste `ivil, ki naj se pogosto znajdejo v loncu in na kro`niku? V dnevnih obrokih naj bo ~imve~ sadja in zelenjave. Po priporo~ilih Svetovne zdravstvene organizacije bi morali vsak dan zau`iti pribli`no 400 gramov sadja in zelenjave. Ne eno ne drugo ne redi, saj vsebuje ve~ kot 90 odstotkov vode. Ima pa zato zelenjava veliko vitaminov, rudninskih snovi, organskih kislin, ma{~ob in ogljikovih hidratov, ki tvorijo skupaj z beljakovinami in ma{~obami osnovo prehrane. V njej se nahajajo tudi snovi z antioksidacijskim delovanjem, kar naj bi prispevalo k prepre~evanju nastanka rakastih bolezni. Sadje pa da ~love{kemu telesu {e celulozo, {krob, rudninske snovi, sladkorje (glukoza in fruktoza) in veliko vitaminov - najpomembnej{i je vitamin C. Vsaka predelava sadja zmanj{a njegovo hranilno vrednost, zato je najbolje, da u`ivamo neolupljeno sadje, saj se prav pod lupino skriva naj-ve~ koristnih vlaknin. Seveda pa ostajajo na lupini tudi ostanki {kropiv, zato je v~asih - ~e ne vemo, od kod izvira - morda le bolje olupiti sadje. Kljub dobrodejnosti sadja in zelenjave je ena izmed najbolj priljubljenih `ivil {e vedno meso. Meso ima sicer precej beljakovin, fosforja in `eleza, B vitamina, a `al tudi veliko holesterola. Tako je bolje uvrstiti na jedilnik ribe ali meso perutnine, ki ima manj ma{~ob. Sploh v ribah najdemo nekatere za organizem nujno potrebne aminokisline, rudninske snovi in vitamine, pa {e lahko prebavljive so, ker je ribje meso iz bolj kratkih in ne`nih vlaken. Podobne sestavine kot meso imajo tudi jajca. Sicer pa so dober nadomestek za meso `ita in stro~nice, saj imajo ravno tako dobro hranilno vrednost. Doma~e stro~ni-ce, med katere sodijo fi`ol, grah, le~a, soja, bob, ara{idi in le~a, so zelo na-sitne, {e posebej soja, ki se zadnje ~ase vedno bolj uveljavlja. Vsebovala naj bi kar 40 odstotkov polnovrednih beljakovin, do 20 odstotkov ma{~ob in do 25 odstotkov ogljikovih hidratov. Zelo pomembna za organizem so tudi {krobna `ivila, med katere sodijo `itni izdelki, ka{a, ri`, ovseni kosmi~i in ne nazadnje krompir, ki vsebuje poleg {kroba tudi vitamine in minerale. Ne smemo pozabiti na za~imbe in di{avnice, ki naredijo hrano oku-snej{o. Nimajo posebne hranilne vloge, vendar so nujen del zdrave prehrane, saj odli~no vplivajo na pos-pe{eno izlo~anje prebavnih sokov. Posebno ~esnu je vredno nameniti ve~ besed, ker opravlja v telesu vlogo razku`evalca, zni`uje holesterol, zavira staranje in zni`uje krvni pritisk. Kot za~imbo velikokrat uporabljamo tudi gobe. Res so zelo dobre, a ni od-ve~ {e eno opozorilo – nabirajte le tiste, ki jih poznate. ^eprav so gobe po sestavi podobne zelenjavi, so energijsko revne, a bogate z vlakninami. Za konec pa {e nekaj besed o mleku. Vsebuje vse `ivljenjsko pomembne aminokisline, ma{~obe, beljakovine, mle~ni sladkor, veliko rudninskih snovi (kalcij) in vitaminov, a `al tudi veliko holesterola. Danes v mlekarnah mle~ne ma{~obe v mleku zni-`ujejo, zato raje kupite mleko z ni`jo vsebnostjo ma{~ob. Prav tako zdravi kot mleko so tudi mle~ni izdelki – skuta, jogurti in siri. Tudi te je dobro ve~krat uvrstiti na jedilnik. Da boste to vedno prekratko obdobje, imenovano `ivljenje, pre`iveli ~im bolj zdravo in zadovoljno, pazite, kaj daste v usta. ^im manj ma{~ob, bele moke in izdelkov brez nje, malo belega sladkorja in alkoholnih pija~, zato pa ve~ zelenjave in sadja ter prehran-skih vlaknin. Poleg tega pa pijte ~im ve~ teko~ine, najbolje vode, in si ve~-krat privo{~ite kak{en dan v naravi. Povzeto po http://www. gov.si:90/mz/zdravje_klanj{~ek/ hrana/zivilasplosno.html SIMONA BANDUR rekreacija Lobnica na pohorju Od Kamni{kih in Savinjskih ali Julijskih Alp se Pohorje razlikuje predvsem po kamninski podlagi. Tu ni ve~ svetlih skal, pa~ pa temen »pohorski granit«. Kamnina je pa-leozojska metamorfna, jedro pa je magmatskega izvora, iz tonalita. Vsi vrhovi so zaobljeni, sleme pa do-se`e komaj nekaj nad 1.500 metrov nadmorske vi{ine. Globoke grape, po katerih se vrstijo brzice, slapi~i in skakalci, ki so s svojo belino pravo nasprotje ~rnemu skalovju, se zajedajo v prostrane in goste gozdove, skozi katere se le redko prikradejo son~ni `arki. Tak{na je tudi soteska potoka Lobnice, ki jo bomo obiskali tokrat. Cilj nam bodo Lobni{ki pragozd, Veliki [umik, ki je na{ najve~ji slap na neapnen~asti podlagi, in seveda struga Lobnice. Potok Lobnica se nahaja na severni strani Pohorja. Na{o pot bomo za~eli na prijetni travnati ravnici pri Zlode-ju ali Bajgotu, kjer je soto~je Lobnice in ^ernove z Jezer{~ico, na vi{ini 1.030 metrov. Do sem lahko pridemo iz ve~ smeri, iz Ru{, Lovrenca, Zre~ ali Slovenske Bistrice. Ceste so ve~inoma makadamske, a dobro prevozne. Da smo `e v Lobni{kem pragozdu, nas opozori velika turisti~na tabla z opisom. Od leta 1967 je 57 hektarov tukaj{njega gozda zavarovanega kot naravni rezervat. Povr{ina o`jega, strogo zavarovanega pragozda, kjer se {e nikoli ni sekalo, je 15 hektarov. Na desnem bregu Lobnice prevladujejo bukve med smrekami in jelkami, na levem pa je ve~ jelke. Pragozd je bil zaradi nepristopnosti v 18. stoletju skrivali{~e voja{kih beguncev in tudi prvi pohorski partizani so septembra 1941 imeli tu zato~i{~e. V nedostopnih skalah ob Lobnici rastejo alpski srobot (Clematis alpina), nenavadni kamnokre~ (Saxifraga pa-radoxa) in grmi~ek rjastega sle~a (Rhododendron ferrugineum). Tabla nas opozori tudi na zanimive skalnate formacije v bli`ini, imenovane Trije Hlebi in Ravbarske pe~i. Pot ob Lobnici je markirana (in vodi vse do Ru{) in ponekod zavarovana z `i~nimi vrvmi (po doma~e jeklenica-mi), zato je pot na teh in nekaterih drugih strmih mestih zahtevna. Table nam sporo~ajo, da je do Velikega [umika 20 minut, do Malega pa 35. Pot nas vodi ob potoku navzdol med dvema vodama, ki se kmalu zdru`ita. Prestopimo brv in hodimo po desnem bregu, ki vodi po strmem po-bo~ju. Lobnico kmalu vklene vedno o`ja in bolj strma soteska, v strugi je vse ve~ skal in blokov, kjer je veliko brzic in skakalcev. Nad slapom se voda speni in postane ena sam brzica. ^ez {iroko in strmo prelomno steno se potok prelije v 24 metrov visokem slapu, imenovanem Veliki [umik. Z nekaj previdnosti si lahko ogledamo zgornji del slapa tudi od blizu. Pod slapom se Lobnica nekoliko umiri, ni`je pa spet za~ne pove~evati strmec. Vsevprek podrta drevesa in ostanki debel nam dajo vedeti, da smo res v pragozdu. Prestopimo mokre skale desnega pritoka priliva Lobnice, imenovane Verna, vi{je nad nami pa je Vernski slap. Ob visoki vodi je kar te`ko priti ~ez. Lobnica hiti v brzicah in slapi~ih prek ovir. Prej {iroka struga se stisne v ozek kamnit `leb in v 9 m visokem slapu pada v tolmun. ^ez brv prestopimo na levi breg in se ob potrganih `i~nih vrveh spustimo do dna. Tu se lahko na{a pot kon~a, vrnemo se po isti poti. ^e nadaljujemo, nas steza vodi v levo vi{je nad strugo do bli`njega kri`potja. Levi odcep nas skozi gozd pripelje do makadamske ceste v naselju Lobnica, od koder se lahko po cesti vrnemo do iz-hodi{~a ({e bolje pa je, da si prevoz organiziramo `e prej). ^e pa zavijemo na desni odcep, se (v za~etku strmo) spet spustimo do struge in nadaljujemo ob njej. Pre~imo siten pe{~eni plaz in za kratek ~as stopimo na gozdno cesto. Stezica nas vodi v vse bolj gosti podrasti tik ob vodi mimo Rebrske bajte in ostankov cele vrste `ag: Marin~eve, [vajgerjeve, Ce-bejeve, Hari~eve in Globokarjeve. Za to obmo~je so zna~ilne tudi nenavadno dolge dr~e. Ni`je dose`emo gozdno cesto, ki nas pripelje do glavne makadamske ceste v obmo~ju kraja Smolnik. Po tem zadnjem delu poti se da peljati tudi s terenskim avtomobilom. Pot do avtomobila moramo predvideti seveda `e prej. Na izlet se lahko podamo v vseh letnih ~asih, pozimi, ko je Lobnica obdana z ledenim oklepom, pa je steza nevarna za zdrs. Pot lahko zastavimo iz obeh smeri, od zgoraj dol ali od spodaj gor, vsekakor pa »se spla~a« videti ves tok Lobnice. Sestop do Malega [umika z vzponom nazaj (prib-li`no 150 m vi{ine) nam bo vzel dobro uro. Kro`na tura do naselja Lob-nica bo trajala prav tako eno uro, brez upo{tevanja vrnitve po cesti. Sestop skozi vso dolino bo trajal od 2 uri, vzpon ob Lobnici pa nam »bo vzel« vsaj 3 ure, vi{ine je dobrih 500 m. Najbli`ja postojanka je ko~a [umik. V pomo~ pri orientiranju nam bosta planinski zemljevid Pohorje 1:50.000 in Atlas Slovenije. VLADIMIR HABJAN 55 kri`anka {ale 56 Kaj so me{ani ob~utki? ^e se ti ta{~a ubije s tvojim novim BMW-jem. Bistvo zakonske zveze je, da mo` in `ena skupaj re{ujeta skupne te`ave, ki jih ne bi bilo, ~e ne bi bila skupaj. »@ena mi stalno o~ita, da se premalo ukvarjam z otroki.« »Ja, koliko jih pa ima{?« »Pet, {est ali nekaj takega.« Na prvem zmenku fant vpra{a svojo izvoljenko:»A si `e imela kak{nega fanta?« »Fanta ne, pun~ko.« Policaj se podi za cigansko dru`ino. Oni zavijejo s ceste, pa ~ez polje in v hosto. Policaj prisopiha do bli`nje kmetije in vpra{a doma~ina, ~e je videl kak{ne cigane. Kmet mu odgovo-ri:»Ja, tjale so {li,« in poka`e s prstom proti gozdu »drugi~ se pa skupaj dr`ite.« Gorenjec pride v trgovino in pravi: »Dajte mi prosim, rolo toaletnega papirja.« »Belega ali ro`natega.« »Ro`natega, se vsaj manj uma`e.« NAGRADNA KRI@ANKA Pravilna re{itev je: KORISTNOST, ELEKTRI^AR, KONSIGNANT, EV, KA, DI, COLT, ^OKEC, AER, TARA, DALJNOVOD, GRADNJA, KB, MORO, FENOL, EKA, MERILO, NO, NALITEK, KOTENJE, SA, ANION, PAD, SN, ISTRA, STROKOVNA SRE^ANJA, PS, IZA, DESPOT, SEKTA, TOME, TR, ATI, VI^, AVSTRALIJA, NAV, ANDREJ. Prvo nagrado, in sicer vikend paket za eno osebo v hotelu [port na Oto~cu, si je s pravilno re{itvijo tokrat prislu`ila Mirjam Canzutti iz Nove Gorice, nedeljsko kosilo za {tiri osebe v gostilni Rog s kopanjem v Dolenjskih Toplicah je `reb namenil Jo`etu Koncu iz Kranja, nedeljsko kosilo za dve osebi v restavraciji Tango na Oto~cu si bo lahko privo{~il Janez Tomc iz Dom`al, Krkina reklamna nahrbtnika pa gresta k Mileni Rajh iz Kri`evcev in Petru Skr-bi{u iz Zgornje Polskave. Nagrajenci bodo obvestilo o nagradah prejeli po po{ti, vsem drugim pa `elimo ve~ sre~e prihodnji~.