etafora p svobodni verz stavek pika pravljica stavek pesnik samostalnik osebek izvor dvisnik vejica ose intona priredje ose met poved s vejica roman poudarek sej vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek p beseda pika a p pe es sn nik k s sa a am m mo ostal ln ni ik osebe e ek k k iz zv vo or d dvi is sn ni ik k p p p p p p p p p pr r r r r r r ri i i i i i is s s s s s sl l l l l l lo o o o o o ov v v v v v v vn n no o o o o o d d d d d d d do o o o o ol l l l l lo o o o o oč č č č č či i i i i il l l l lo o o o o o o p p pr ri i ir r re e e ed d d dj j je p pov ve ed vej ji ic ca a sej j j j vrste b be es sedil l p p p p DIDAKTIČNI IZZIVI I 43 Mag. Gabriela Zver I Dvojezična srednja šola Lendava Preverjanje domačega branja na daljavo Assessing Required Reading at a Distance Izvleček V prispevku je predstavljena izkušnja srednješolske učiteljice iz časa, ko se je karan- tena zaradi koronavirusa šele začela (konec marca 2020) in se je bilo treba hitro znajti, na kakšen način bi lahko na daljavo preverili, ali so dijaki prebrali domače branje. Šole takrat še niso redno uporabljale določenih medijev, aplikacij za izvedbo takih preverjanj, čeprav so jih poznale. Na Dvojezični srednji šoli v Lendavi že leta uporablja- jo spletno učilnico Moodle, povsem nova pa je bila aplikacija eAsistenta, imenovana Kanal, ki jo je učiteljica z dijaki izbrala kot možnost varne in učinkovite komunikacije o domačem branju. Dva tedna kasneje so začeli uporabljati aplikacijo za videokonference Zoom. Izkušnja, čeprav je od takrat poteklo skoraj eno leto, potrjuje, da v primeru, kadar dijaki nimajo možnosti uporabljati videokonference, uporabijo alternativne možnosti, kot je opisana v prispevku. Poleg tega je takšen pogovor tudi arhiviran in ga dijaki raje znova preberejo, kot da bi si ogledovali videoposnetke. Predstavljen je način komunika- cije, obravnava domačega branja ter načrtovani cilji in kompetence, ki so se pri tem raz- vijale, ter način vrednotenja, ki naj bi dijake vzpodbujal k branju. Abstract T he article presents the experience of a secondary school teacher from late March 2020 when the fi rst coronavirus quarantine was put in place and she had to quickly come up with a way of assessing at a distance whether the students had read their required reading. Back then, schools were not regularly using certain media and applica- tions for performing such assessments, even though they were familiar with them. Th e Bilingual Secondary School in Lendava has been using the virtual classroom Moodle for many years; one innovation was the eAsistent application called Kanal (Channel), which the teacher chose together with the students as an option for safe and eff ective commu- nication about the required reading. Two weeks later, they started using the videoconfer- encing application Zoom. Experience has confi rmed, even though it has been almost a year, that when students do not have the opportunity to use videoconferences, they use alternative options such as the one described in the article. Moreover, such talks are also archived and students prefer to read them again rather than watch the videos again. Th e article presents the type of communication, the discussion of the required reading, the planned objectives, the competencies developed in the process, and the assessment meth- od that was intended to encourage students to read. Ključne besede: domače branje, podjetnostne kompetence, preverjanje, delo na daljavo, spletna učilnica, Albert Camus: Tujec Keywords: required reading, entrepreneurial competencies, assessment, distance education, virtual classroom, Albert Camus: Th e Stranger I 44 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXIV I 2021 1 Uvod Veljavna učna načrta za slovenščino predvidevata obravna- vo Camusovega romana Tujec v gimnazijskem programu kot obvezno besedilo, v srednjih strokovnih izobraževalnih programih pa kot izbirno. Ker imam z obravnavo dela le po- zitivne izkušnje, določam svojim dijakom Camusov roman že leta za domače branje. Šolsko uro bi na enak način izved- la tako z gimnazijci kot z dijaki strokovnih izobraževalnih programov, v tem primeru so to bili dijaki programa Kemij- ski in Strojni tehnik. Učim namreč na Dvojezični srednji šoli v Lendavi. Izvajamo različne izobraževalne programe, in sicer gimnazijskega, programe srednjega strokovnega izobraževanja (Kemijski, Strojni in Ekonomski tehnik), poklicno-tehniške programe (Ekonomski in Strojni tehnik, T ehnik mehatronike) in trenutno šest poklicnih programov. Posebnost naše šole je, da imamo celo dva učna jezika: učno snov obravnavamo tako v slovenščini kot v madžarščini. Pouk slovenščine poteka seveda samo v slovenščini. V šolskem letu 2019/20 smo na pomlad zaradi razmer, epi- demije COVID-19, izvajali pouk na daljavo. Hitro smo se morali znajti in se z dijaki dogovoriti za način preverjanja domačega branja, ki ga je večina prebrala pred izbruhom epidemije. Drugi teden dela na daljavo je potekalo delo na naši šoli s pomočjo spletne učilnice Moodle in v načinu komunikacije eAsistenta, ki se imenuje Kanal, brez težav. Ker so dijaki dobro obvladali oboje, sem združila dva splet- na medija v najboljšo možno kombinacijo. Šele kasneje smo začeli uporabljati tudi aplikacijo Zoom. V svojo pripravo sem zapisala prvine, ki opredelijo cilje dveh šolskih ur, kompetence, dejavnosti dijaka in dokaze, da sem zadane cilje izvedla in dosegla. Ker sodelujemo v projektu Pod- vig kot razvojna šola ter tako razvijamo, preizkušamo oblike in načine uvajanja podjetnostnih kompetenc v pouk, je moja priprava napisana po načelih, ki poudarijo te lastnosti pouka, prav tako so navedeni cilji učnega načrta za slovenščino. Kaj so podjetnostne kompetence? Defi nirane so tako: „Pod- jetnostna kompetenca je ena izmed osmih ključnih kompe- tenc vseživljenjskega učenja, kakor jo je opredelila EU. Čeprav sta v osnovnem pomenu kompetenca in zmožnost sopomenki ali vsaj zelo sorodna pojma, pa se pojem kompetenca pravi- loma uporablja za zapis celostnih dejavnosti (npr. zmožnost sporazumevanja v maternem jeziku, zmožnost biti podjeten), medtem ko zmožnost opredeljuje tudi enostavnejše dejavnosti (npr. zmožnost orientacije z zemljevidom, zmožnost vredno- tenja zamisli).“ (Bacigalupo, 2019: str. 7) 1.1 Učni cilji in kompetence, ki sem jih želela doseči po učnem načrtu za slovenščino PREDMET: SLOVENŠČINA CIL JI UN za slovenščino DEJAVNOSTI DIJAKA DOKAZI Dijak: – ob učiteljevi razlagi in s samostojnim raziskovalnim delom spozna kulturno- zgodovinske okoliščine, ki so vplivale na nastanek književnega besedila; – bere književno besedilo in pri tem razvija estetsko zmožnost literarnega branja; – govorno ali pisno interpretira besedila, izraža doživljanje, razumevanje in vrednotenje; primerja svoje izkušnje in znanje s sporočilom besedila, – razvija pozitivni odnos do branja. – prebere domače branje (opravljeno pred obravnavo dela), – napiše pismo (besedilne vrste), s katerim dokaže, da je prebral domače branje, – naloži priponko (izdelek) v spletno učilnico Moodle, – v pogovoru s sošolci in učiteljem kot moderatorjem pogovora vrednoti odločitve, dejanja literarnih oseb, – izdela si kakovostne zapiske z vsemi temeljnimi pojmi, ki jih mora o literarnem delu znati razložiti, defi nirati in seveda razumeti, – ogleda si odlomek fi lma. – ustrezno napisano pismo v imenu literarne osebe, ki pripomore k temu, da dijak z določenimi podatki dokazuje poznavanje fabule, zgodbe domačega branja, – v spletno učilnico Moodle naloženo pismo (izdelek, v priponki), – komunikacija s sošolci in učiteljem o domačem branju v Kanalu eAsistenta, – odziv na povratno informacijo (dijakov in učitelja) v spletni učilnici (kjer se oddan izdelek vrednoti) in v Kanalu eAsistenta. Dijak uporablja naslednja orodja in okolja: spletna učilnica Moodle, komunikacija Kanal v eAsistentu DIDAKTIČNI IZZIVI I 45 Med obravnavo literarnega dela, domačega branja dijak po učnem načrtu za slovenščino krepi naslednje kom- petence: • razvija sporazumevalno zmožnost v slovenščini: zmožnost kritičnega sprejemanja besedil raznih vrst ter zmožnost tvorjenja ustreznih, razumljivih, pravilnih in učinkovitih besedil raznih vrst; • ko bere književno besedilo, poglablja občutljivost za čustveno domišljijsko, razumsko in vrednost- no zaznavanje večpomenskih umetniško obliko- vanih sporočil in se opredeljuje do njihovih spo- znavnih, etičnih in estetskih vrednot, pri čemer razvija splošno estetsko zmožnost; • kulturno in medkulturno zmožnost poglablja prek umeščanja prebranih besedil v časovni in kulturni kontekst; • vsa področja slovenščine se povezujejo z uporabo IKT , s čimer se razvija tudi digitalna ključna zmož- nost. 1.1.1 Dijak krepi naslednje podjetnostne kompetence: • samozavedanje in samoučinkovitost (bral je knji- go, torej lahko samozavestno o njej poroča, se vživi v vlogo katerekoli literarne osebe); • motiviranost in vztrajnost (vztraja, da doseže cilj); • vključevanje virov (domače branje je vir dijakovih prvih informacij, vse drugo ponudi učitelj v spletni učilnici: razlaga učitelja, uporaba spletnega gradiva (e-gradiva za slovenščino) in ogled fi lma na youtu- bu); • vključevanje človeških virov (med pogovorom druge spodbuja k izmenjavi mnenj, z lastnimi izja- vami pritegne druge, da se oglasijo, odziva se na izjave drugih); • ustvarjalnost (razvija zamisli, ki rešujejo probleme; inovativnost); • izkustveno učenje (uči se skozi dejavnost). 1.1.2 Kriterij uspešnosti je razviden iz naslednjih dejavnosti: • Dijak prebere domače branje. • Dijak poroča o svojem doživljanju, razumevanju knjige, vrednoti odzive literarnih oseb, izmenjuje mnenje s sošolci, spozna ter razume pojma: eksis- tencializem in absurd. • Dijak sodeluje v delu na daljavo, dela po učiteljevih navodilih v spletni učilnici, naredi si zapiske, ogle- da si dele fi lma (ali celega). 2 Obravnava domačega branja, Albert Camus: Tujec ČAS: 1. 4.–2. 4. 2020 ŠTEVILO UR POUKA: 2 2.1 Srečanje v Kanalu eAsistenta (1. ura pouka) V Kanalu eAsistenta sem napovedala preverjanje domače- ga branja že teden prej, zadnjič pa dan pred preverjanjem. Prav tam smo se 1. 4. 2020 z dijaki zbrali, se počakali, nato sem jih poslala v spletno učilnico Moodle in določila čas, kdaj se ponovno dobimo v Kanalu, da izmenjamo vtise o prebranem literarnem delu in začnemo z njegovo obravna- vo. Z dijaki smo se dobili ob uri, ko bi dejansko imeli pouk slovenščine po urniku. 2.2 Preverjanje domačega branja v spletni učilnici Moodle, navodila in časovnica Mag. Gabriela Zver I Preverjanje domačega branja na daljavo I str. 45-54 I 46 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXIV I 2021 2.3 Dijaki so poslikali svoje izdelke in jih naložili v spletno učilnico, glej sliko: 2.4 Nekaj primerov: a) Draga prijateljica, pisala sem ti že prejšnji teden, ko sem ti povedala, da sem vprašala Meursaulta, če se poročiva. Njemu je bilo vseeno in to me skrbi. Tudi na dan, ko mu je umrla mati, ni bil prav nič žalosten, kot da je ne bi pogrešal. Tako se mi zdi brezbrižen in hladnokrven, sploh ne vem, če čuti kaj do mene. Včeraj sem ga obiskala v za- poru in več pozornosti je posvečal drugim kot meni. Po vsem tem mislim, da z mano sploh ni čustveno povezan in me ima samo, da me izkorišča. Povrh vsega pa mi ni jasno, kako je lahko ustrelil Arabca, če mu ni nič storil. Vendar me privlači prav ta njegova drugačnost, čeprav mislim, da on nima nobenega upanja v življenju. Ne vem, kaj naj storim, naj ga pustim ali pa ga poizkušam še dalje osrečevati? Marija (avtorica Doroteja Gjerkeš) b) (avtorica Iris Vida) DIDAKTIČNI IZZIVI I 47 2.5 Obravnava domačega branja, pogovor o knjigi v Kanalu eAsistenta: Objavljam nekaj (poslikanih) odlomkov iz našega pogovora v Kanalu eAsistenta, da dobite vtis, kako je potekal. Upo- števajte, da so morali dijaki, kot tudi jaz, hitro tipkati, da je šlo za „pogovor v živo“, zato je tudi več napak: slovničnih, pravopisnih, zatipkanih besed itd. Pogovor je torej nelekto- riran. c) (avtorica Laura Lackovič) Odlomki iz pogovora, najprej sem vprašala, kakšen se jim je zdel roman: Mag. Gabriela Zver I Preverjanje domačega branja na daljavo I str. 45-54 I 48 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXIV I 2021 ljena tako, da lahko dijak izžreba vprašanje za dve ali štiri točke. Dijaki se seznanijo z načinom ustnega preverjanja za oceno v prvem letniku, preden so prvič ocenjevani. Do sedaj so bile s tem načinom zadovoljne vse generacije. Dijaki na- mreč menijo, da zagotavlja večjo objektivnost in omogoča vsem enake možnosti. Tako mora dijak izžrebati tri lističe z vprašanji, dva po štiri točke in eno po dve točki, upoštevata se tudi točki za domače branje, v času dela na daljavo pa je bilo točkovano tudi domače delo, predstavljeno v poglavju 2.8. Maksimalno število točk, ki ga dijak lahko doseže, je 12 točk oziroma več, če je bilo več domačih branj ali če se priš- teje tudi delo na daljavo. Ne glede na to, kakšno je skupno število točk, vedno se meje med ocenami določijo po skup- nem kriteriju aktiva. Če dijak ni prebral domačega branja, se zaveda, da bo moral toliko bolj znati na druga vprašanja, da bo dosegel boljšo, višjo oceno. Kdor pa ga je prebral, se veseli že zagotovljenih točk. In ta del potem motivira k bra- nju. Tako vrednotim domače branje že vsaj 10 let. 2.6 Sledila je naslednja, druga šolska ura pouka. Prvo učno uro smo namenili izmenjavi mnenj med dijaki, za vrednotenje reakcij literarnih oseb, spoznavali smo zgod- bo romana. Kdor ni bral knjige, je moral prebrati povzetek zgodbe, povabljen je bil tudi k branju našega pogovora o knjigi, saj se je iz tega lahko veliko naučil. Vse, za kar ni bilo časa prvo uro obravnave, sem razložila med drugo šolsko uro. Ključne besede so označene s krepko pisavo, za popes- tritev je dodana povezava do fi lma. Iz tega so si dijaki nare- dili zapiske. Nato pa smo se začeli pogovarjati o tem, kdo je Meursault, česa je bil obtožen in zakaj, kako se je obnašal v družbi. Raz- mišljali smo, ali je bil res brezčuten ali pa le drugače dojemal svet, poskušali smo razumeti in spoznati pojem absurda. Vsi dijaki, ki so prebrali knjigo, so dobili dve nagradni točki. Ko ustno preverjam znanje za oceno, dijaki žrebajo liste z vprašanji iz obravnavane učne snovi. Vprašanja so priprav- DIDAKTIČNI IZZIVI I 49 Navodila za delo in razlaga sta izgledala tako: Mag. Gabriela Zver I Preverjanje domačega branja na daljavo I str. 45-54 I 50 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXIV I 2021 2.7 Primer oddane naloge, zapiskov (dijakinja je med boljšimi in je po lastni želji naredila zelo natančne zapiske, tudi manj bi bilo dovolj): DIDAKTIČNI IZZIVI I 51 (avtorica zapiskov Eva Borak) 2.8 Vzorec mojega načina točkovanja in komentiranja oddane naloge dijakinje: Naloga ni bila oddana prepozno, kot piše zgoraj, dijakinja je naknadno dodala dve sliki, kar je povzročilo premik da- tuma. Večino dijakov sem pohvalila, če sem kaj pogrešala, sem seveda komentirala, in razložila, zakaj so dobili manj točk. V aktivu smo se dogovorili, da bomo točkovali oddane na- loge po naslednjem kriteriju: npr. za 10 opravljenih nalog lahko dobi dijak 30 točk (pri vsaki nalogi je mogoče dobiti 1, 2 ali 3 točke; 1 = zelo slabo narejena naloga, 2 = povpreč- no narejena, 3 = dobro oz. zelo dobro), upoštevali pa smo tudi pravočasnost oddajanja nalog, za zamudo se je odbila točka. Prav tako smo sklenili, da bomo točke iz sprotnega preverjanja vseh oddanih nalog na koncu šolskega leta se- šteli in tako ocenili delo dijakov. Meje med ocenami smo določili glede na določene odstotke po skupnem kriteriju aktiva. Ker vse naloge hranimo v posebnih arhivskih mapah dijakov, ni težko dokazati, kako je kdo opravil svoje naloge ter katerega dne in ob kateri uri jih je oddal. Mag. Gabriela Zver I Preverjanje domačega branja na daljavo I str. 45-54 I 52 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXIV I 2021 3 Sklep 3.1 Moja spoznanja in izkušnje Predstavljen način preverjanja domačega branja uporabl- jam že leta. Dijaki mi nikoli ne oddajajo zvezkov domačih branj, v katere bi napisali vsebino in predstavljali osebe, ker v tem ne vidim smisla. Vse lahko namreč prepišejo s spleta. Moj cilj je doseči, da bi knjigo dejansko prebrali. Žal je ved- no manj dijakov, ki berejo zaradi lastne želje po branju, več je takšnih, ki v zameno pričakujejo neko nagrado, zato jih poskušam k branju zvabiti z vrednotenjem, torej s točkami, ki so potem del ustnega preverjanja znanja za oceno dolo- čenega tematskega sklopa, te točke imajo torej v dobrem, če so brali, ali pa jim manjkajo. Pozitivna posledica s točkami motiviranega branja je priznanje, da so jim literarna dela bila všeč bolj, kot so predvidevali, da jim bodo. Kako torej vrednotiti, da se bo dijak odločil za branje? Ustva- riti je treba tako razmerje točk, ki so potem del ustnega, lahko tudi pisnega preverjanja (če se z dijaki tako dogovorimo), da si naredijo ravno dovolj škode, če ne berejo, kot so tudi ravno dovolj nagrajeni, da se za te točke potrudijo. Seveda se število točk in način preverjanja vnaprej napove. Vprašanja in naloge za preverjanje spreminjam, dijaki ne vedo, kaj jih čaka pri naslednjem domačem branju, vedo pa, da na spletu prebrana vsebina literarnega dela ne bo korist- na. Da so knjigo prebrali, me prepričajo, če mi poročajo o podrobnostih, ki si jih bralec zagotovo lahko zapomni. Vsa- kdo se bo npr. spomnil, kako se je Marija počutila, ko je Meursaulta vprašala, če bi se z njo poročil, ni pa ta informa- cija nujno zapisana v kakšni vsebini dela. Tokrat je bil zame izziv, kako voditi pogovor o domačem branju na daljavo, ali bodo dijaki res prišli ob določenem času v spletno učilnico in v Kanal eAsisenta, bodo uspeli oddati naloge, se bodo morda slišali po telefonu ter si nare- kovali odgovore? Dijakom zastavim nalogo tako, da se ni- majo časa ukvarjati še z drugimi. Seveda sem se prepričala, preden sem preizkus izvedla, ali imajo vsi računalnik ali vsaj telefone. S tem ni bilo težav. 3.2 Bi dejavnost ponovila, bi kaj spremenila? Spremenila ne bi nič, ker vse deluje, le nova možnost se je pojavila (v času izvedbe šolske ure se je končal drugi teden dela na daljavo), namesto dopisovanja v Kanalu eAsistenta je kmalu zaživela možnost uporabe videokonference v Edoura- mu ali z aplikacijo Zoom in Microsoft Te a m s. T ako se je res lažje pogovarjati, toda prednost Kanala v eAsistentu (tudi v Pogovoru spletne učilnice Moodle) je, da se pogovor ohrani, v npr. aplikaciji Zoom pa se ne. Res, da se da videokonferenco snemati, vendar dvomim, da bi si dijaki take pogovore zno- va ogledali. Nasprotno, pogovor v Kanalu dijaki z veseljem znova preberejo, še posebej je v pomoč tistim, ki knjige niso prebrali ali če je bil kdo zaradi bolezni odsoten. Prav tako ne- kateri dijaki svoje mnenje raje napišejo. 3.3 Kako je bila všeč izkušnja dijakom? Dijake sem takoj po končanem preverjanju vprašala, ali jim je bil ta način preverjanja všeč ali jim je tako obravnavano literarno delo bolj razumljivo. Potrdili so, da jim je način bil všeč, še posebej se jim je zdelo pomembno, da sem jih opozo- rila na določena dejstva, ki so jih pri glavni osebi spregledali, odprla sem jim oči, da se da razumeti „resnico“ tudi drugače. Vsi dijaki, ki so sodelovali v pogovoru, so bili ovrednoteni s polnim številom točk, kar jih je seveda razveselilo. Večina dijakov si je knjigo izposodila pred odhodom v ka- ranteno, druge sem obvestila o možnosti izposoje e-knjige, tretji so si poslikali knjigo s telefonom. Nihče ni bil proti, da se domače branje preverja na daljavo, in število preverjanih (to pomeni tistih, ki so brali) ni bilo nič manjše kot sicer, ko poteka pouk v šoli, kar me je še bolj veselilo. Viri in literatura: Bacigalupo, M. idr. in McCallum E idr., 2019: EntreComp, Okvir pod- jetnostne kompetence. Dostopno na: https://www.zrss.si/pdf/entrecomp. pdf (9. 12. 2020) Camus, Albert, 2012: Tujec. Ljubljana, Mladinska knjiga. Korošec, V ., Krakar Vogel, B., Markovčič, M., Guzelj, N., 1999: Stezice do besedne umetnosti 3. Ljubljana: Rokus. Th e Stranger by Albert Camus 1967 English, (6. 7. 2016). Video. Dos- topno na: https://www.youtube.com/watch?v=nLbXrj2PIqk (9. 12. 2020) Učni načrt za slovenščino za srednje strokovno izobraževanje. Dostopno na: https://dun.zrss.augmentech.si/#/ (9. 12. 2020)