L. VI., Št. 10 („JutroM xm. St 56 a) Ljubljana, ponedeljek 7. marca 1932 Cena 2 Dih Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva o lica 6. — Telefon 61 £122. 8123, 8124 6125, »126. fassratai oddelek: Ljubljana, Seleo* burgova al — TeL S492 la 2492. f*%4lnj£nita Maribor: Aleksandrov« cesta Si 13. — Telefon It 2456. Podružnica Celje: Koeenova aliea 61 t. — Telefon 61 190. ?odr*«žn!eC Jasenice: pri kolodvora Si. SjO. fet!ruŽ7iies Rove aasto: Ljubljanska cesta 51 42. f»orfruimsa Trbovlje: v hisf dr. Barnaba rtrterja. Ponedeljska izdaja Pooedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek cjutraj. — Naroča M posebej in velja po pošti preje-tnana 4 Din, po raznafialeih d»-•lavljena 5 Din mesečna UrodniStvo: Ljubljana: Knafljeva aliea 5. Telefon 6L 3122. 8123. S124. 8125 to 312*. Maribor: Aleksandrova cesta 13. T» lefon 61 2440 (ponoči 25®). Celje: Kocenova uL 8. Telefon 61 190 Rokopisi trn ne vračajo — Oglasi p* tarifu Naša zunanja politika in naša narodna obramba Narodna skupščina je včeraj soglasno odobrila proračune zunanjega, notranjega in vojnega ministrstva - Važne ugotovitve v ekspozejih ministrov dr. Kramerja, dr. Srskiča in generala Stojanoviča. Beograd. 6. marca. p. Narodna skupščina Jc tudi danes, čeprav je nedelja, nadaljevala podrobno razpravo o proračunu. Sprejela je proračune zunanjega, notranjega in vojnega ministrstva. Se-ia je bila zaključena ob pol prihodnja seja bo jutri dopoldne ob 9. Jutri bodo v razpravi proračuni ministrstva za zgradbe, za kmetijstvo in za promet. Današnjo sejo je otvoril predsednik ob 9. Po odobritvi zapisnika je Narodna skupščina takoj prešla na dnevni red. Prvi je prišel v razpravo proračun zunanjega ministrstva \ odsotnosti zunanjega ministra dr. Ma-rnkoviča, ki se mudi na razorožitveni konferenc: in na zasedanju sveta Društva narodov v Ženevi, je podal ekspoze njegov zastopnik nvmster za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer, ki je izvajal med dru- Osnovni prave: in metode jugoslovenske zunanje politike so znane javnosti doma n v inozemstvu. Tudi v dobi, ko ni bilo Narodnega predstavništva, ie vlada nada-l.evala zunanjo politiko v duhu in po načelih. ki so bili za nas vselej merodajni; vedno smo stremel: za okrepitvijo miru in ta gojitev mednarodne solidarnosti. V smislu teh načel Je vlada zavzemala svoje stališče k vsem konkretnim vprašanjem, k! so se pojavljala v mednarodnem življenju ■asi v zunanjepolitičnih odnošaiiii naše države. Smatram za svojo dolžnost, da takoj v začetku podčrtam, da je ostala naša. zunanja politika nespremenjena v pogledu svojih ciljev in svojih metod in letih 1914 do 191 S, mora biti Društvo narodov temeljni kamen, na katerem se mora dovršiti zgradba miru. Vzdrževanje in razvoj te- institucije loži na vesti m zavesti vseh narodov. Jugoslavija si šteje v čast, da s svojimi stalnimi napor: donrinaša k razvoju mednarodne solidarnosti in prijateljske poravnave vseh sporov, ter bo tudi nadalje vztrajala na tem terenu v najboljši veri, da bo s tem koristila tako interesom Jugoslavije kakor interesom vsega sveta. Poleg te splošne težnje za ohranitev mednarodnega miru s sodelovanjem v Društvu narodov dela vlada z vso skrbjo na to. da postanejo čim boljši in čim tesnejši naši odnošaji s sosednimi državami. V tem cilju si prizadeva Jugoslavija, da vzpostavi duh medsebojnega zaupanja in prijateljskega razpoloženja ter da tako ustvari atmosfero za čim bolj iskreno sodelovanje. Prizadevali srno si, da z vsemi Jiašimi sosedi razvijemo čim tesnejše gospodarske zveze, ker je to najuspešnejša pot za politično zbiižanje. Težkoče, na katere smo naleteli pri tem v gotovih smereh, ne izvirajo nikdar z naše strani, in prepričan sem, da je pot, po kateri hodimo, najbolj zanesljiva, da te težkoče odstranimo. Naša zunanja politika lahko tem sigur-T;eje gre po tej poti, ker sc naslanja na solidno sodelovanje v Mali antanti. Ta trojna zveza, ki je bila junija leta 1930 pretvorjena v trajno institucijo, je glavna baza naše zunanje politike v Srednji Evropi in glavna garancija miru v tem delu Evrope. Naši mednarodni odnošaji so kar najbolj prisrčni in iskreni v pogledu sodelovanja z vladama kraljevine Rumunije in republike Češkoslovaške, koiih pogledi na mednarodne probleme so popolnoma identični s pogledi naše vlade. Delegacije Male antante so imele poleg rednih vsakoletnih sestankov, na katerih se razpravlja o političnih vprašanjih in se ustvarjajo pogoji za skupno akcijo, tudi izredne sestanke vodilnih državnikov, na katerih se 'e določalo stališče o raznih vprašanjih, ki so se pojavila v mednarodni politiki. Tudi naši odnošan z velesilami so prisrčni, kakor so bili že poprej. Naša vlada spremlja z največjo pozornostjo vse napore velesil za vzdrževanje in ojačanje miru in stori s svoje strani vse, da podpre njihove napore V velikih mednarodnih problemih, ki so sedaj r.a dnevnem redu, se je naša vlada držala že uvodoma omenjenih načel. Na mednarodnih gospodarskih konferencah smo se vedno trudili, da spravimo naše interese v sklad z upravičenimi interesi dru-g:h držav. Ce tudi naši predlogi niso bili vedno v skladu s predlogi drugih držav, imamo vendar vtis, da je v mednarodnem svetu začelo prevladovati načelo sodelovanja in gospodarske solidarnosti. k| sta v sedanjem času v interesu vseh narodov bolj potrebna kakor kdaj poprej. Slei ko prej smo pripravljeni lojalno sodelovati pri objektivnem reševanju vseh velikih problemov. Gospodarska kriza, ki ima danes gotovo ogromen vpliv na mednarodne odnoša.ie, je imela za posledico, da se ie ponovno obrnila pozornost na podonavske države. Vsi predlogi, naj pridejo od katerekoli strani in v kakršnikoli obliki, bodo naleteli pri nas vselej na pripravljenost, da jih s simpatijami vzamemo v razpravo in proučevanje pod edinim pogojem, da ne rušijo sedanjega stanja, ustvarjenega z mirovnimi pogodbami, in da imajo cilj ojačenja dobrih odnoša.iev in ohranitev miru v Evropi. Vprašanje reparacij, ki je na dnevnem redu že od leta 1918 in o katerem se je razpravljalo že na neštevi!-nih konferencah, je bilo. kakor znano, rešeno s sporazumom prizadetih vlad v Haagu leta 1930. Glede reparaciiskih obveznosti Avstrije ie haaška konferenca soglasno sklenila, da se Avstrija osvobodi teh obveznosti zaradi težkih gospodarskih prilik. Z Bolgarijo je bil dosežen sporazum, po katerem bo Bolgarija vršila svoja reparacij-ska plačila po gotovi lestvici do leta 1966. Glavne določo sporazuma z Madžarsko, ki ie bil sklenjen 1. 1930 v Parizu, so znane. Madžarska potrjuje s tem sporazumom s vole obveznosti in bo začela l. 1944. plačevati vsote, predpisane z -odlokom repa-racijske komisije ter vse obveznosti, izvirajoče iz triatlonske pogodbe. Glede nemških reparacij je bila v Haagu določena višina obveznosti ter način njihovega plačevanja. Sporazum je bil v svečani formi odobren od nemške vlade. Delež naše države na nemških reparacijah je znašal na leto povprečno 66 milijonov zlatih mark. Ta vsota ie bila namenjena pred vsem za odškodnino zasebnikom za povračilo škode, ki je bila v naši državi povzročena v času vojne in neprijateljske okupacije, nadalje za odplačevanje in amortizacijo vojnih dolgov ter za rekonstrukcijo našega gospodarstva in za izplačilo invalidnine. Ce upoštevamo ta dajstva, se vidi, da mora naša država na račun posledic svetovne vojne plačevati letno nad 900 milijonov dinarjev, kar Ji daje izjemen položaj pri ureditvi reparacij-skega vprašanja. To je bil tudi vodilni motiv, da je zavzela viada v vprašanju Hoovrovega moratorija svoje posebno stališče, ki ie naletelo na popolno razumevanje in priznanje celo pri odboru strokovnjakov, ki ie zasedal avgusta meseca v Londonu in jo imel nalogo, da spravi Hoovrov moratorij v sklad z "Voungovitn načrtom. Voungov načrt predstavlja za našo državo slej ko prej edino pravni dokument, s katerim so regulirani vzajemni odnošaji med našo državo in Nemčijo. Na zahtevo nemške vlade je Banka za mednarodna plačila sklicala tako-zvani posebni posvetovalni odbor, ki ie zasedal decembra v Baslu in jo imel proučiti upravičenost nemške trditve, da Nemčija zaradi ohranitve stabilnosti svoje valute ne more več plačevati pogojnega dela anuitet. Odbor ie izda! svoje poročilo vsem zainteresiranim vladam, in se bo o celokupnem reparacijskem problemu vršila letos v juniju nova mednarodna konferenca. Tudi v vprašanju reparacij je Jugoslavija pripravljena doprinesti vsako mogočo žrtev za pravilno rešitev tega vprašanja, toda nikdar ne more pristati na enostransko rešitev, ki ne bi v pravični meri upoštevala naših interesov in ki bi zahtevala od nas večiih žrtev kakor od drugih držav. Naše stališče glede razorožitve je formuliral že zunanji minister g. dr. Marinkovič. Mi smo dosedaj in bomo to tudi v bodoče prožili polno sodelovanje, da se to vprašanje eim povoljneje reši. V tem pogledu sodeluje naša država brez sleherne zahrbtne misli in ne zahteva nikakih posebnih političnih koncesij. Smatramo, da je mogoče vprašanje razorožitve rešiti samo tako, če se to vprašanje z nobene strani ne smatra za priliko, ki naj bi izboljšala položai ene in poslabšala položaj druge države. Varnost države je pogoj za omejitev oboroževanja. Omejitpv oboroževanja in varnost sta v tesni medsebojni zvezi, ker ni mo2ooe rešiti enega vprašanj« brez drugega. Med narodi mora zavladati duh var- nosti in ta zavest mora biti potrjena s primernimi ukrepi za ohranitev miru. Narodna skupščina je sprejela izvajanja ministra dr. Kramerja z dolgotrajnim rn burnim odobravanjem. V debati sta govorila samo poslanca Mita Dimitriievi. Omer Kajmakovič, ki sta podčrtavala miroljubno politiko Jugoslavije ter priporočala, naj vztraja vlada tudi nadalje na tej poti Nato je bil proračun zunanjega ministrstva sprejet soglasno in na razpravo je prišel proračun notranjega ministrstva Razpravo je otvoril z daljšim: ekspo-zejem notranji minister g. dr. Milan Srskič, ki je uvodoma omenjal, da je bilo notranje ministrstvo v prejšnji parlamentarni dobi vedno kamen spodtikc in predmet stalnih sporov in prepirov med strankami. Zaradi toga je trpela celokupna notranja uprava. 6. januar je napravil temu neznosnemu stanju konec. V nobeni panogi državne uprave ni nastopilo s tem dnem takšno olajšanje, kakor v resoru notranje uprave. Ugled državnih oblastev se je dvignil in bilo je mogoče izvršiti prenotrebno reorganizacijo celokupne notranje uprave. Proračun je bil znižan za 83.2 milijona, to je za 13 odstotkov. Minister je nato obširno obrazložil ustroj notranje uprave v zvezi z novo ureditvi jo države ter napovedal še celo vrsto novih zakonov, pred vsem zakon o občinah in zakon o bano vinskih svetih. Organizacija občinskih uprav i.n njihovega delokroga bo s'onela na načelu najširše samouprave. Občine so danes v stanju, ki se ne bi moglo označiti za dobro. Različna zakonodaja, različni način upravljanja in nesmotrena krajevna razdelitev zelo ovirajo uspešno delovanje. Vsa ta vprašanja bo urejal novi zakon, ki bo vseskozi moderen in sodoben. Minister pričakuje, da bodo narodni poslanci po svojih najboljših močeh sodelovali pri reševanju tega problema in da bodo zlasti stavili primerne predloge glede združitve in zaokrožitve posameznih občin. Minister dr. Srskič je v svojem nadaljnjem govoru prešel na delovanje banovin ter je naglasil, da že po dveletnem obstoju kaže nova razdelitev države najpovoljnej-še posledice. Nove banovinske meje 60 presekale stare plemenske meje ter dajejo možnost korenite upravne reforme v cilju administrativne decentralizacije. S tem je bila dosežena obenem razbremenitev centralnih oblasti in pospešena ekspeditivnost. Zakon o volit vi banovinskega sveta bo predvideval enako in splošno volilno pravico. Banovinski svet bo imel pravico sprejemati banovinski proračun in izdajati uredbe z zakonsko moojo. Izvršni organ banovinskega sveta bo banovinski odbor. Minister je nato obširno orisal dosedanje delovanje banskih uprav tako na upravnem kakor na političnem in socialnem polju, ter je številčno navedel, koliko koristnih ustanov so dosedaj že zgradile banovine. Banovinske finance so šele v izoblikovanju in bo to vprašanje rešeno s posebnim zakonom o samoupravnih financah, ki bo obsegal tudi financiranje občin. Banovinski proračuni so bili znatno reducirani tako pr. proračun dravske banovine za 37 milijonov. Organizacija notranje uprave nam kaže naslednjo 6liko: V državi imamo 338 srezov, 25 srcskih izpostav, 1 beograjsko upravo grada, 9 policijskih uprav, 30 mestnih policijskih p-redstojništev m 18 komisarijatov železniške in obmejne policije. Javna varnost se je v zadnjih letih zelo dvignila in tudi kriminaliteta pada. Zločinski akciji, ki so jo izvajali od inozemstva podkupljeni teroristi, je bil kmalu napravljen konec z budnostjo varnostnih organov in ob hvalevrednem sodelovanju javnosti. Leta 1929. so bile ukinjene pogranične čete. Ker pa se je izkazalo, da orožništvo in organi finančne kontrole sami ne morejo skrbeti za red in varnost na meji, so bile te čete zopet obnovljene. Z izjavo, da bo s hvaležnostjo sprejel vsak predlog, ki stremi za izboljšanjem notranje uprave in javne varnosti, je minister dr. Srskič zaključil svoj govor. V debati so govorili poslanci Ignjat Ste-fanovič. dr. Ivan Paleček in v osebno pojasnilo dr. Grga Andjelinovie, nakar jc skupščina soglasno sprejela proračun notranjega ministrstva in vzela v razpravo proračun ministrstva za vojsko in mornarico Minister general Stojanovič je v svojem uvodnem ekspozeju izvajal med dragim: Naša vojska ni samo instrument za varnost države, marveč tudi važen činitelj za ljudsko vzgojo in izobrazbo. Leto za letom utrjuje na tisoče in tisoče mladih ljudi iz najširših slojev naroda v duihu narodnega in državnega edinstva in jiim daje po potrebi ne samo vojašiko, marveč tudi šolsko vagojo. Ze od vsega početka ie bila naša vojska oni faktor, ki je v praksi izvajal nadelo državnega in narodnega edin- stva s tem, da je kljub velikim materijal-n.m žrtvam zamenjala rekrutc, tako da so služili v raznih delih države. Naša vojska Se polno zaveda svojih visokih nalog in je zato bila vedno nad vsemi notranjimi spori; vzgajala je bodoče branitelje naše države, ki &e bodo na sleherni poziv najvišjega poveljnika odzvali z ljubeznijo in požrtvovalnostjo ter brsnili vsako ped naše zemlje, pa naj si bo pod Triglavom ali ob Vardarju, na Dravi ali ob Bregalnici. (Burno m dolgotrajno odobravanje). GoRadia« ,in Delavskega doma aa Jesenicah se je vršil danes dopoldne t>liod, Iti ga spričo ogromne udeležbe vseh stanov iz vseh krajev sreza še menda niso enakega doživele Jesenice, že poi ure pred pričetkom zborovanja so bile vse tri dvorane zasedene do zadnjega kotička. Preko tisoč ljudi pa je ostalo zunaj na prostem in vztrajalo do konca zborovanja. Na shod so bili povabljeni tudi minister za trgovino in industrijo g. dr. Albert Kramer, minister za socialno .politiko i ji narodno zdravje g. Ivan Pucelj in narodni poslanec za radovljiški srez g. Ivan Mohorič, ki pa se zaradi nujne zadržanosti shoda niso mogli udeležiti in so se vsi trije primerno opravičili ter v svoji.i pismih poudarjal'!, da bodo za Jesenice storili vse, kar je mogoče, da se katastrofa prepreči. Shod se je zaradi ogromne udeležbe občinstva vršil deljeno v treh dvoranah, v katerih so se govorniki .izmenjavali. Zborovanje je otvoril predsednik podružnice SMRZ Jurij Jeram. ki je v uvodu pozdravil zastopnika oblastev sreskega načelnika g. dr. Vidmarja iz Radovljice, zastopnika K.IG generalnega tajnika g. dr. Maksa Obersnela i.n tehničnega ravnatelja g. inž. Dostala, dalje šefa inšpekcije dela g. inž. Barago iz Ljubljane, jeseniškega mestnega župaua g. Žabkar>a, župana s Koroške Bele g. Erlaha, zastopnika Delavske zbornice g. Kopača, tajnika Strokovne zveze g. Vuka, tajnika ljubljanske eekj'e punčka in še ni krščena. Rodila se je 2t febiuarja ob 1. zjutraj pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Oh, va*o ežko sem se odločba za ta korak ui kako težKO se ločim od svojega otrosa, ki ga zaradi svojih sta*š«>/ nft morem imeti oci stsoi. Zato prosim dobre ljudi, naj bi vze'5 dete in skrbeli zanj. Za oble.to in hrano bom že skrbela, če bom kaj zaslužila < Na koncu je prista da je mati doma od Sv. Marka niže Ptuja Otroka so s stražnice pr^n«1*!! v flečje toliko časa, da VSAK NAROČNIK »J U T R A« je zavarovan za 10.000 dinarjev! HMaWWW—TillMi Francija nadaljuje akcijo za znižanje srednjeevropskih držav Ženeva, 6. marca. s. V smislu predloga francoske vlade se bo v teku prihodnjega tedna vršil v Ženevi razgovor Tard eu;a, Grandija in Simona z zastopniki Male an-tante in Poljske o gospodarskem sodelovanju srednjeevropskih držav. Tardieu je prevzel nalogo, da bo pregnal bojazen italijanske vlade in izjavil italijanskemu zunanjemu ministru Grandiiu, da takšno zbližanje v Srednje Evropi nima nobene osti proti italijanskim interesom m da bi utegnila Italija pri tei mirovni reorganizaciji igrati celo odlično vlogo. Italijanski zunanji minister Grandi ie odpotoval v Rim, da bo o tem poroča! Mussolmihi, nakar se bo zopet vrnil v Ženevo in ponovno razpravljal s Tardieujem. Dosedai gre pri vseh teli razgovorih samo za neobvezen stik. Problem bo prišel najbrže v razpravo v studijski komisiji za evropsko unijo, ki se bo po vsej priliki sestala apri'a po francoskih in nemških volitvah in pred zasedanjem sveta Društva narodov. Dunaj, 6. marca. d. Francoski poslanik grof Claudel je včeraj posetil zveznega kancelarja in mu ie v imenu svoje vlade sporočil, da ie francoski poslanik v Berlinu obvestil nemško državno vlado o razgovorih, ki so se vršili v Ženevi med francoskim ministrskim predsednikom in zunanjima ministroma Anglije in Italije glede konstruktivnega gospodarskega in finančnega načrta za srednjo Evropo. Glede trgovin-sko-polit;čnih vprašanj temelji ta načrt na preferenčnih carinah. Zvezni kancc-Iar dr. Buresch ie izrazil nado. da bo privedla ta akcija tudi do pozitivnih rezultatov. Praga. 6. marca. d. Razprava o demar-ši francoskega ministrskega predsednik« pri 6rednje evropskih državah je prešla sedaj tudi v komentarje češkoslovaškega tiska. »Venkov« označuje novo akcijo kot vojno v verigi poskusov, ki nai bi do gotove meje nevtarlizirali tudi Srednjo Evropo ali bolj odkrito rečeno, ki naj bi preprečili. da bi prišla pod vpliv Berlina. Li.-t zaključuje z besedami: »Tako je pr:vO vprašanje Srednje Evrope na tir, ki vodi samo do sanacije Madžarske in Avstrije. Če se bodo dogodki razvijali v tej smeri, se ne sme nihče čuditi, da sc izmed nn,s ne bodo vozili s tem srednjeevropskim vlakom tudi oni, ki so dosedaj videli možnost izhoda iz krize«. »L i d o v e N o v i n v« na-glašajo, da so bile največ obetajoče bes-'-idc. ki jih je bilo dosedaj slišati v vsej sredrnji evropski debati. Tardi^ujeve besede o podpori Francije, Anglije in Italije. C.c bi prišlo med temi tremi državami do dogovora, bomo imeli polovico poti za seboj, kajti velesile nas ne smejo prisiliti do združitve, temveč naj nas samo nc ovirajo pri tem. Tardieu j^ vsekakor izpustil pristanek Nemčije, ki oč.ividno ni nedosegljiv. Nekatera znamenja kažejo celo, da Ho Nemčija glede tega postavljena pred izvršeno dejstvo. Če bodo velesile dopustile ta poskus izvesti, bodo lahko v kratkem sledile našemu vzgledu, v nasprotnem primeru pa tega nc bodo mogle nikoli doseči. Budimpešta, 6. marca. AA. Madžarski zunanji minister Valko ie danes odpotoval v Rim. Iz Rima bo potoval v Ženevo in Pariz, kjer ostane nekaj časa, da se osebno porazgovori o načrtu za ustanovitev zveze dunavskih držav. Tyrševa proslava v Beogradu Beograd, 6. marca. p. Beograjsko Sokolstvo ie danes svečano proslavilo 10O— letnico Tvrševega rojstva. V sckolskctn domu se .ie zbrala naiodiičnejSa publka, slavnostni govor pa je imel prvi podsta-rosta SK.l gosp. Gangl, Navzoč je bii tudi češkoslovaški poslanik s celokupnim osob-icm poslaništva. Ostali del programa so izpolnile koncertne, pevske in deklamaclj-ske točke. Skupščina beograjske akademije znanosti Beograd, 6. marca. p. Danes se je vršila letna skupščina, beograjske kraljevske akademije znanosti. Zborovanje ie bilo združeno z otvoritvijo kraljevske ustanove. Skupščini ie prisostvoval osebno Nj. Vel. kralj, navzoči pa so bili tudi skoro vsi. člani vlade ter najuglednejši predstavniki našega javnega življenja. Skupščino je otvoril predsednik akademije dr. Bogdan Gavrilovič, ki ie pozdravii pred vsem visokega pokrovitelja in se je v svojem govoru spominjal umrl;h članov akademije. Tajnik dr. Aleksander Belič je poročal o delu akademije, nakar so bili proglašeni nekateri novi člani. Naposled so bile objavljene nagrade na razna znanstvena dela. Kriza avstrijskih občin Dunaj, 6 marca. s. - Oesterreicmsche Gemeindezeitung? napoveduje zaradi naraščajoče krize finančni polom številn'h občin, ki bodo morale v kratkem ustaviti plačila in podpore za brezposelne. Več občin je bilo prisiljenih, da so proti zakonitim določilom obdržale davke i.n dajatve na račun dežel ali države, da so z njimi krile tekoče upravne izdatke. V nekverih občinah bo v kratkem ustavljena dobava plina in elektrike, ker imajo ogromne račune v zaostanku. Tudi vzdrževani? šolstva je marsikje že vprašljivo Budimneštanski policijski šeS podal ostavko Budimpešta. 6. marca. č. Splošno senzacijo je vzbudila vest. da je budimpeštan-ski policijski šef Miklacs Bezegh Huszar podal ostavko. Sef policije je utemeljil svojo ostavko z izgovorom da ie boian. Senzacija pa je ravno v tem, da je mož zdrav. asaryk in Lin Slavsicstsia akademija efo letnici velikega JtsisSeea in državnika Ljubljana. 6. marca. Pevski zbor ?Gra:ike« je poa vodstvom Snoči Je priredila tukajšnja Jugo.movan- J Jvcjegi pevovodje e. prof. G r o b m : n t? a s k < >-č ? š k os 1 o v a šk a liga svečano akademije . povelial s večanosr "trenutka s češkostava-v pocast rojstnega dne prezidenta češko- » ško d.-žavno himno. Na oder je stopil še slovaške republike T. G. Masaryka. Le oo : konul g. inž. Sev*'k. Kot službeni pred-zeio redkih p-ilikih ie dvorana Delavske Ravnik ČSR v na; v l:ge tako obukana Mimo tega. da akademija v počas- T G Masarvka n! bila združena z obvezno vstopnino je k rekordnemu obisku pripomogel letošnji izredno vabljivi program. pa tud; skrbna organiza- jt cv.-fa ie doprinesla svoj obilni delež k pre- j senetljivomu uspehu. ! Od?r v dvorani ie bil preprosto, a učili- i k ovite okrašen; vsak pogled se je najprej ustavi! na. s-iki prezidenta Masarvka. ki v iela na kri sni steni. V prvih vrstah se ! /e kmalu »brala najelitnejša družba Ljub-vane od bana in mestnega župana do or1. '•Anih dam in številnih zastopnikov drugih oblasti in vseh večjih ko— oracij našega mesta. Psslevodeči oodoredsednik lč-iige t. dr. Stare in češkoslovaški konzul s. inž še vč i k. ki sta poleg nekaterih od- * bo m: kov lige ljubeznivo snrejemala -: katerim se češkoslovaški nrrod po prane! ponaša pred svetom. G >voril je slovensko in češko. Njegov prikupni nastop e osvojil občinstvo. Zopet je zabučala ivorana. ko je počastil v imenu Cehoslo--'akov našega vladarja, kralja Aleksandra. 2daj je občinstvo sprejelo še predlog dr. Stareta, da se oošlje brzojavna čestitka ^rezidentu dr. Masarvka in vdanostna br-^oiavka kralju Aleksandru Ko je utihnil vihar aplavza, se ie začel izvajati umetniški program aka Jemiie. »Grafika« je s svojim priznanim zborom odpela tri slovenske zborovske skladbe (Pavčič Adamič Marolt) izmed katerih V Adamičev? »Serenada« tako "*.ga!a. da so jo vrli pevci morali ponoviti. Z uspehom. ki je dostoien nje slovesa ie operna oevka ga. Zlata G i u n g i e r. a c - G a -vel lova absolv:'r*.la dve češki operni "Ariji in pobrale zaslužen šopek dehtečib rož. Spremljal jo ie na klav^-jo -inerni d.-rigent g. štritof. Liyb!ianski 'nmnm-trio (Jeraj. Miiller Svete" > oomn^žen z liub»zn'vo snrejemala 'odl!č~ 1 v!Jo"?,stoTn šušteršiče.n 1<= nokaza' svoj re vablje:'cp sta imela pojnr- skrbi. kako i ™°kl umetniški nIvd v dveb na-jtopih s ?~>rčo tolikega odziva vsakemu zasigurari Pole? reprezentantov ol isoki umetniški nivo p-ogramom: Stanre lirasek Dvof&k Oper dež. Pole? reprcz-itantov oficijeln^ } n- ?Jvka Th nrrv-Kav ogov in društev si vid-1 tud< mnogo na ? 1e razvnel« dvorano s trenr ■ točkam:, 'zmer katerih ie mo>\a'a eno fs'o. vaško narorino s-v maček' nornv; -"h intelektualcev, šolske mladine in četo nenavadno veli*o preprostih ljudi. Vse to j -> dalo Masarvkm- akademiji značaj obče- I šopek. Koncert je zikliučil pri- narodne prireditve ;n f ustvarilo pod stre-[ Jl»bl-'e71{ Slovenski vokalni kvntet s tre-ho -^'avskesr* doma vedro -eorfsKlen ; f mi tofkami fSuk. Fi"'ch Adam-čV Nje-hiševno ozračje v katerem remembe pravilnika b"'oiškega sklada čn.i sbor, ki se je vršil v najlepši har- IJublJanskl prostoveifKii ___ _• dalje se je spominjal med ietom umrlih b L88 .Je VrfV. v har ianov .ki jih je bilo 16 med njimi tudi 4 » ^ o?30 Je zaklju611 P^isednik odborniki, naposled je pa govoril o novem lovskem zakonu, ki je b' nedavno izdan, «5 a se še ne ve, kdaj st> pi v veljavo. Tajniško poročilo je podal posle vodeči N Rajnik g. Repovš. Cklborovih sej je bilo j. Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo T. vložili zapisnik izkazuje 164 vlog, usta- -;t" dopoldne zborovalo v Mestnem domu o') rovnih članov je 78. 1386 pa rednih in lov- j skoro polnoštevilni udeležbi članstva •=k-h čuvajev. 5' /.Oorovibnje je otvoril načelnik društva. Iz blagajniškega poročila, ki ga je po- : 'redsednik .JGZ g. Josip Turk. ki je prav lal blagajnik profesor dr. Novak, je ' azvidno, da so lovci dobri gospodarji, i Društvena imovina znaša 59.094 Din. Po pravilih volijo vsako leto samo tret- ? - - ----— j no odbornikov (3 odbornike* 2 pregleo- * s'lei so Intervenira« irkantno orisa! delovanje društva v pre-k!em letu. Izčrpnejšp poročilo o delu in iogodkih. ki =-0 za.i-in»li članstvo, je pola! tajnik g Gostiža Prostovoljni ga v teku leta nika računov in njuna namestnika). Izvo. iiii so gg. profesorja dr. Novaka, dr. Krej- j " ja in Herfarta kot odoornike. Verovška n ravna oi.ja Malenška pa v nadzorni od- j >or. Za glavno skupščino so izvolili 29 d&-egatov. Pri raznoterostm so razpravljali ' o lovskem zakonu. j Podporno draštvo fr SinTtčnih in drugih držav- i nlh uslužbencev \ V salon 11 Kajfeževe r^stavracljt v nor-.-».tiski u i c-1 se je vršil v ^oooto zvečer m auii t.-le!, žbi članstva občni zbor Pod-pornpza društva finančn-ih in drugih ft> 7nvnih uslužJ;eiw;ev v dravski banovini. } malo pred poldnem zaključil leno ;anizacij? \t ja pribiti, da je eminent.no zbor. ar: požar:h v mestn in okolici. G.isils.':j orodje je v splošnem v povoljnem stanja, in je bilo treba le nt-kaj popravil tako tudi motorke. ki je k st barjaoi»kih gasi!' "pv. Blagajniško p<^ročik) i^ka^nie povolj-n t društveno materijelno stanje Taj lik se je pri tem zaliv«!!! v prvi vrsti nače^ikii g Josipu Turku, ki je ;z.nosloral od mest ae občine res izdatno podporo, ^elih 25 tisoč Dio. Na predJog nekaterih članov sta U 1 ^3-to podnačelnjk g Mežek ter tajnik g Gostiša izvoljena zarad' Ionih zaslug zi častea člana društva. Pr; slučajnostih je bilo govora o vodstvu čet Ln spremembah Turk !soe!i nekaterih ^,arž. nakar .je načelnik s M Zbor d^osiirasa tehnikov Ob 9. dopoldne so zborovali v M;kličevi ;tni restavraciji dlp'om-rani tehniki Zbo ažna trdna in pre-koristna socitjalna 'v '.brodeina ustanova, ki se je uradništvo ~ oridom oklepa. Zbor je ob 20. otvoril predsednik g. Jan-o Dolžan, ki je podsil besedo tajniku g. Vktorju Markiču D- uštvo šteje 1051 čla- -------- ------------ Ul|)UM,,a,,, lclIUitV) e,„KJ- nov. v pretpk'ein poslovnem letu s? je iz- ; rovanie }e b3o prav dobro obiskano vodi! Poslovalo pri t- Ijnbranikih zdravnikih j Pn ie Z. Nedellko. k^ ie rtasti toolo po- priroeren popust na honorarjih enako pn{ | zdravil delsgat? zagrebške in mariborske ' Karnarju za o< ern zdrav . Tudi » ' , .. , , s ('UZD je dovoljena člano n unoralla v«-d A ^ da S? n0?!jei° DfV naprav ki fizikalnega zdrafilišča po zniža- f ^dratBe 10 brzojavke ministro-dr ir» El^ainfeko poitoč-P« Viktor- t Krameri«. senatoriu dr Rožiču in poslan- — ---------- l!!^^u poročno oa i: onm. »imotno stanie ako sta u sprejeta .pravilnik za bolni- , 0^ani2acije ,e razmeroma ueodno. vendar ■ rnd\ \r\ tvl* q vil t>ri < o^omo noro i ;a Bist-ht.''a V izkazalo 149.956 Din društvenega premoženja. Poročila so M!a sprejeta z odobravanjem ia absoVi-torij je bn podan soglasna en j . ____ _ t-ki sk.;xl in pravilnik m dajanje posojil, SiediLi so prfdlogi odbora: Sprememba dr.. sedanjega naslova društva v Podporno Iruštvo državnih i«n banovLaskih uslužben-r-ev drav&Ue banovine, ialje 'predlog o po-/aovarnju. pri katerem Je dobil odbor ~sfi'o. ''a se v zadev: pogaja i -•' "'nlf-fm; Sogiasno je l.il izvoljea ceirra Mohoričn ln dr Rapetu FCraSko tajniško poročilo je nato podal namestnik tajnika z Arko. obširno blagai« mško poročilo pa e Brilli. Gmotno stanie pa se nekateri člani ne zavedajo do'žnost; do nle Zato ie blagajnik predlagal, nal se črta 49 članov, ki doleuieio organizaciji 6000 Din. ako svoiih obveznost? v teku enega meseca ne poravnajo. Gospodarsko poročilo navala razširjenje kniižnice in nabavo nov« »nreme za lokal. lJrav temeljito poročilo je podal predsednik odseka za stanovsko zaščito g. Poljšak, ki se ie dotaknil tudi razmh aktua!n:ii vprašanj obrtnega zakona. C!;>n tega odsek:-e. Luin pa ie razpravlja! o nameščenlu tu-cev. o posredovaniu organizacije pri na meščaniu. o grozeči brezposelnosti in nad - 0 i ndukciji tehnikov. Poda! le tudi t?htn-smernice bodočesra deia. ki nai bo v glavnem osredotočeno na pomoč brezposeinirr stanovskim tovarišem Občni zbor je izrekel odseku zahvalo Zastopnik marhorskh tehnikov z. Moze tič je odboru izrazi! vse priznanje, ker it «. svoiim neutrudn'm de'om dosege! velike uspehe Preglednik z- Cermak ie primerno obeležil vzorno de'ovanie odbora in pred 'agal. da se rru izreče zaupnica, vrlemu blagajniku z Brlliju pa še oosebna p--hva a Nato ie bi!a izvoljena skora* soi'a<-no nastopna lista: nredsedn k Poljšak pod-oredsedn;k Hudnik. !. tainik Cermak fi. tai-nik Genusi. IIF tajnik Hilbert. I. blagajni Rri!li. H b'a?ainik ?enk. odborn-ka M-a kar 'n K-emžar. namestnika Mande!;c t *eik. Ustanovni občni zbor araežerfsv izležb Ob pol 11. se je vršil v dvorani Trgovskega doma ustano\mi občni zbor Društva izložbenih aranžerjev dravske banovine, ki ga je ob navzočnosti številnih članov otvoril g. Zvonko Culk, ustanovitelj društva odbornik mednarodne zveze aranžerjev. Po kratkem otvoritvenem govoru so povzeli besedo gg.: dr. Ivan Pless kot zastopnik Zbor-ice za TOI, tajnik Zveze trgovskih grem ev Kaiser in za Gremij trgovcev v Ljul>-jani načelnik Gregorc, Kari Soss in Fabi ■an, v imenu ljubljanskega pomočniškega '.bora pa g Melicer. Vsi so poudarjali velik; oomen novega društva, izrekli pripravljalnemu odboru za vztrajnost in požrtvovalnost toplo priznanje in želeli bodočemu de- 1 u društva čim večji uspeh, od katerega pričakuje slovensko trgovstvo nov procvit. G. Kaiser je prebral društvena pravila, k> >0 bila soglasno sprejeta, nakar je g. čuJk pozdravil navzočega g. prof. Sašo šantla. ki je lani vodil aranžerski tečaj, in zastopnika »Jutra«. Za društvenega predsednika je bi) soglasno izvoljen g. Kari Soss, ki je izvolitev med splošnim odobravanjem sprejel in prevzel tako.i vodstvo zbrovanja. Orisal je pomembnost in bodoče delo društva. Velika je važnost aranžerskih tekem, raznih pri reditev estetskega značaja, aranžerskih te ■ia.jev, modnih revij in izdajanje lastnega strokovnega lista. Zlasti pa je predsednik poudaril, da je treba vzgojiti zdrav kader inteligentnih aranžerjev. H koncu je prosil zastopnike Zbornice za TOI, Zveze gremi-jev in ljubljanskega gremija posebej za pomoč teh institucij. Pri volitvah je bil za I. podpredsednika izvoljen g. Zvonko Culk, za II. podpredsednika. g. Melicer. Ostali odborniki so gg.: Kavčič Josip, predsednik Zveze trgovskih gremijev, Kette Josip, Olip, Gornik, Koser, B rmatti. Grilc. Megušar; namestnika: gg.: Grabrijan in Rak; preglednika računov gg.: Fabijani in Raška. Ves odbor je bil soglasno izvoljen. Vprašanje članarine rednih čl anov je občni zbor rešil po nemškem in avstrijskem vzorcu. Redni člani plačajo četrtletno po 50 Din, podporni četrtletno po 60 Din. ustanovni pa enkratno pristopnino 500 Din. T't-koj se je kot prvi ustanovni član prijavil g. Fabijani, za njim pa ljubljanski Gremij trgovcev po načelniku Gregorcu, ki je da! društvu hkrati na razpola-go potrebne prostore v Trgovskem domu brezplačno, a ko se bo društvo razvijalo, bo pač zmoglo plačati majhno odškodnino. Občni zbor je to z navdušenjem sprejel — nakar sta se ja-vila tretji in četrti ustanovni član g. Kett«' in predsednik So«s. Oba sta prispevala po 1000 Din. K besedi se je še oglasil g. prof. Saša ftantel, ki je omenil malo pereče vprašanje glede izdajanja strokovne revije, za katero je treba velikih izdatkov. Društvo bi jih tako kmalu ne zmoglo, zato je predlagal, naj bi se skušal dobiti prostor v »Arhitekturi«, kjer je tudi dovolj sposobnih moči na razpolago, zlasti mlajših arhitektov. G. predsednik Soss je nato občni zboi zaključil in pozval vse člane na intenzivne ie!o in izrekel zahvalo vsem zastopnikom trgovskih institucij. — Ob tej priliki želimo društvu tudi mi veliko srečnega dola in veliko vztrajnosti. — Treba bo pravega piorirstva. da se po vsej Sloveniji vzbudi čut za lepo urejevanje izložb. Likvidacija društva dr5av-siih pis^flmlšfdJt ms^adnih**^ V stranskih spodnjih prostorih pri Miklič' se ie dopoldne vrši' tud' ;zredni občni zb( Društva državnih pisarn ških uradnikov z draveko banovino, ki v smislu členov 76 i 345. zakona o državnih uradnikih ne mor. več obstojati. Zborovanje ki se ga ude-.ežili tudi delegati :z Mi - bora in Kranja le otvori! predsednik R Rus. V kratkem srovoru ie poiasn;!. da ie društvo v preteklem 'etu budno zasledovalo gilutnie vsel državnih nameščencev in da ie bilo v tednih stikih s posameznim' 0reanfz5.cr.ianr Posebno pažnk> ie posvečalo akciji za zm-žanje stanovanjskih najemnin, ki jo ie za-počelo U.INZB Nato je poda1 kratek histo-ri.iat o delovanju društva v času obstoia Društvo ie stremečo predvsem za tem. de zainteresira tud• pisarn ške uradnike inigih banovinah da se e.iotno orgar;r rajo. vendar se mu to ni posrečilo. Usta nov!ieno ie bilo že 'eta 1018. z namenon da zbliža nosame.zne organizacie in da z? stopa stanovske koristi. Izra-zi! ie poseb:n zahvalo banu dr. Marušiču in podbaiiu dr PirkmajeriH. ki sta se ze!o zavzela 12 p-samiško uradništvo. Tainik g M i sle j le napisal obzirno tajniško ooročilo. ki ga pa ni preč-ta! ke-društvo 'tak Hkvidira in se tudi poročilo v glavnem ujema s predsedniškim Društv-'e štelo 7.1 č!anov in 17 članov -losrrebne-j sklada. Blagajniško noročilo ie podfl! •• Vedam: oremoženie znaša ob Mkvidaci okroe 3500 D;n Del tega ere za razru stroške, drugo pa v blagajno pogrebnem sklada. Obenem z likvidaci.fo starega društva bila ustanovljena Kegistrovana blagajna -prave pomožnih pisarniških uradnikov, katere pravila bodo poslala banski upravi v odobritev. V odbor nove zadruge so bili zvolieni gg. Sotelšek. Rus. Mislei. Blanš. k>rž2.n in Slana. Občni zbor je bi! okrog 'S. zakliučen. Beda železniških upokojencev Popoldne se je vršil pri »Levu« letni jbčni /bor Društv« /elezmškdi upokojencev. ki je pokazal uprav strahotno bedo zaradi .starosti ali nesreče odstavljenih že-ezntških uslužbencev. Predsednik g. Ivan ^alamun in tajnik g Anton .lernejftič sta ia la izčrpno poročilo o delu društva v pre-| ekli-m letu ter jta orisu!« obupni položai ji niloščinarjev. rentnih nezjiodnkov in kron-\ >kih upokojencev ki niso b li prevedeni in £ ka svoii nejevolji. kdaj pa kdaj prav 'dkleni!a iste. je takoi presenečeno opazila, ia e notranjost lokala v velikem neredu N.r'žem po prodajni mizi in po tleh so ežal' razn- papirji, ceie pole kolkov pc '() in 20 nar in nekaj navadnih cigaret O >vojen odkritju je takoj obvestila gospo linjo. ki jp ugotovi'« da so vlomilci sko •aj popolnoma i/ropali trafiko. Iz razn:f iredatav je bilo ukradenih okrog 2040 Dii v -aznih bankovcih in v kovanem denarji lalje vseh vrst cigaret, cigar in tobaka * vrednosti nad 10.000 Din dalje daven,-■ iz sosedne drvarnice, vlomili na dvariščn strani poslopja zadnja dvojna vrata so«>ed ne trgovine gddne Pavle Slugove. odprl iito dvojna vmesna vrata, med katerim se nahaja primitivna omara s 6 policami ir se snkzili v trafiko Pri Slu-govi .so vtamilc oobrali iz mizne»a predala 180 Di 1 gotovi ne in starinsko zlato broško Vit milci si oo opravljenem delu pustili v lok tki seki ro in več.ie klešče. Skupna skotil znaš. nad 20.000 Din Vlomilci so morali dobro ooz-natzi h'šne razmere Policija je takoj pričela z iskanjem vlomilcev, ki so mora' •»praviti svoj posel med polnočjo in tret j«« uro zjutraj. "mrtna nesreča Vrazovegž pranečaka Tvar.4kovot 6. marca V srede zvrčer se je oonesrečil g Avgust Vraz posestnik v Cernvcu w župan ?bčine žc-ovincev na potu proti domu Padel je v 3 m globoko ■ esto in dobil pr: ■*.em tako nude notranje ooškodhe da m orišel vet k zavesti in je včeraj oo pol 17 oreminil S^ e 52 let star Dimoval je na rojstnem domu Stanka Vraza ki mu je bil prastric Bil jt dober gospodar, deser " župan T, odbornik tuk^r^'-? Kmetijske podružnice. Blag mu spomin! Rodbinska žaloigra pred sodiščem Novo mesto, 5. marca. Novomeški kazenski senat le razpravlja? o žalostnem dogodku, ki se ie 'etos 17 januarja Popoldne dogodi! v nc'ljencev so že aretirali. 125 letnica rojstva hrvatskega pesnika* Blažka Koprivnica. 6. marca. V ponedeljek 7. t. m. bo poteklo 125 let, to se je rodil v vasi Peterancu pri Koprivnici hrvatski rodoljubni pesnik Tomo Bla-^ek, ki je umrl 1846. v Varaždinu. Xa -ojstni hiši pesnikovi se bo v ponedeljek ilovesno odkrila spominska plošča. GLEDALIŠČE DRAMA. Začetek ob 20. uri. Ponedeljek. 7. marca: »Zdravnik na razpotju«. C. Torek, 8. marca: Zaprto. Sreda, 9. marca: »Jubilej-?. E. četrtek, 10. marca: Zaprto. OPERA. Začetek ob 20. url. Ponedeljek, 7. marca: Zaprto. Torek, 8. marca: »Medea«, »Maska rdeč^ smrti« in »Dandin v vicah«. B. Sreda. 9. marca: »Trije mušketirji«. A. četrtek, 10. maca: »Tosca«; gostoval bo g. Josip Rijavec. Izven. Ljubljanska drama ponovi Shavvovo dramo »Zdravnik na razpotju« drevi ob 20. uri za C. — Dr. Branko Gavella, priznani izvrstni režiser, prej v Zagrebu in Beogradu, sedaj v Brnu. je prišel v Ljubljano in pripravlja z naSim dramskim ansamblom vpri-zoritev Shakespearejeve komedije Kar hočete«. Poleg tega ponovi dramo »Glembajs-vi«. Ljubljanska opera. Druga repriza Oster-čevih enodejank bo v torek za B. — Odlični naš rojak, tenorist Josip Rijavec, član državne opere v B<.: iinu, bo v teku tega tedna jostoval dvakrat v naši operi. Prvi njegov nastop bo v četrtek 10. t. m. v vlogi Cava-radossija v Puccinijevi operi »Tosca«. Cava-radossi je ena najboljših Rijavčevih partij. Izven abonmaja. Objave Ustanovni občni zbor krajevne organizaciji J. R. K. D. za barjanski okrai bc v torek, 8 t. m. ob 20. v salonu pri g Ma-renčetu na Dolenjski cesti. — Vabimo vss somišljenike, da se ga polnoštevilno udeleže Neznano kam je odšel pd doma 4. t. rru zvečer 15-letni fant srednie postave, po-dolgastega obraza oblečen v črno suknjo, sivo čepico in težke rjave čevlje Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči proti dobri nagradi staršem: Lasan. Moste pri Ljubljani. Samo še danes »Nesmrtni potepuh« v Elitnem kinu Matici. Zaradi velikega zanimanja za prekrasni Ufin film »Nesmrtni potepuh« bo predvaja'a ZKD ta spored še danes ob 2. popoldne v Elitnem kinu Matici. Lepa vsebina in najboljši igralci, Liane Haid in Gustav Frohlir-h v glavnih Vogali krasno petji ir godba dajejo temu filmu nepree^nljivo vrednost. Vsi, ki tega sporeda se niso vid?'? naj si ga danes sigurno ogledajo. Cene nizke! Zag stenje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živce je uporabo naravne -> Franc Joi^ctcve« grenčice priporočati tudi pri obolenjih možgan in hrtnega mozga. »JUTRO« ponedeljsfea izdaja ■ 4 = DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Gneča na mostu In pod mostom Kakor mravelj gomazi ljudi na mostu pri šanghaju čez reko Huangpu. kjer je premalo čolnov, da bi sprejeli vse begunce, ki beže pred japonsko artiljerijo Princ - saksofonist Te dni sta prispela v London dva nenavadna zaročenca: švedski princ Lenart in njegova nevesta Karin Nissvand. V Londonu L>oeta stopila pred duhovnika in si obljubila zvestobo za vse življenje, potem pa odideta na grad, ki ga je bil podedoval princ po svoji babici. Tam bo krajšal mož svoji mladi ženi dolgi čas s saksofonom v katerem je pravcati mojster. Zakonska zveza švedskega princa, vnuka sedanjega švedskega kralja, z meščanko Karin Nissvand bo imela težke posledice za princa v pogledu rodbinskih tradicij. A princ si očividno ne dela skrbi iz tega vprašanja. V trenutku, ko postane Karin Nissvand Lenartova žena, se bo moral princ odpovedati knežjemu nas;ovu in i čevanje prekemorskih voženj na obr vsem pravicam, ki Izvirajo iz njega. Princ { Kdor se peljati iz Kvrope v Acner sploh kdaj vr- 5 plača naprej samo 34 dolarjev, ostanek novel za maršala. Njegovi ]iT>f-ra!ni nato* ri so ga privedli v f.tik s švedskimi velika-ši in kralj Karel XIII., ki je bi'1 brez po-tomstva, je posinovil Rern.irdottea ter ga določil za svojega naslednika. Tako je postal Bernardotte 1S10 švedski prestolonaslednik in se je, prejšnji Napoleonov privrženec, boril proti njemu. 121 let po +ero dogodku pa 6e najde najmlajši potomec tcg3 rpdu, ki se odpove tradiciji in našlo-vu ter povzroči mesalijanso, k! mu je n« bodo svojci nikoli odpustili, Prekomorske vožnje na obroke Cunardova paroplovna družfoa uva/a plaveč o. izjavlja, da ne /e, če se bo spi nil na Švedsko, obdržal pa bo vseno svoje dosedanje stanovanje v Stoekholmu s tremi sobami. Ljubezen princa in meščanke je zbudila na švedskem dvoru zelo tehtne pomislek?. Z vsemi sredstvi so skušali dvomi krogi pregovorit; princa, naj bi se odrekel zvezi z meščanko, a prepričati ga niso mogli, da imajo prav oni ne pa on. Posebno težak se zdi pnnč^v korak švedskemu kralju, ki se zaveda, da se s tem Činom v.raca potomec Bernardotteovega rodu zopet v meščanski stan. odkoder je prišel. Rodbina Bernardotte vlada n-a Švedskem od 1. 1810. Utemeljitelj njihovega rodu je b?f Baptist Julij Bernardotte, srn pravnika, ki je služil v francoski vojski za monarhije ter je dosegel čin narednika. V revolucija pa je nenadoma odkri1! svoje ta'cnte za vojskovanje. L. 1804, ko je bilo iz klican o francosko cesarstvo, ga je Napoleon une- ■n ko pofavna v mesečnih odplačilih po dolarjev. Tudi druge vožnje po morju eh v kot , 4:1. *ln pote.m konec. Občinstva ni bilo mnogo. Izza plank, na snežnem nasipu je bilo več ljudi. Sodi! je g. Vidic. Bolj v stilu igre. šibek v ofsidi.i in kotih Sicer pa zaradi discipliniranosti igračev in lepe fair :gre m imel težke naloge. ISSK Maribor : Svoboda 2:2 (1:1) Gotovo je, da bi današnja tekma zaradi važnosti privabila mnogo športnikov na igrišče, če ne bi slabo vreme pokvarilo prireditve. Šele včeraj očiščeno igrišče je danes pobelil nov sneg, ki je tudi med tekmo naletaval. Igrišče je bilo pokrito z 10 cm debelo plastjo snega, kar je močno vplivalo na igralce. S prezgodnjim pričetkom podsaveznega tekmovanja je pa seveda ubit tudi finančni uspeh. Svoboda je nastopila v nastopni postavi: Krivačič—Potekal, Zemljak—Boncelj, Ha-bič, Bogme—šlamberger, Janežič, Rudi, Jakša, Starman. Moštva ni bilo prepoznati in gotovo je, da je v vseh linijah opažati izreden napredek, tako v tehniki, kakor tudi v sistemu igre. Njih glavno orožje pa je njih brezprimerna požrtvovalnost, kakršne pri nas še ni pokazalo nobeno moštvo. Nekaj pa je, česar naj se moštvo odvadi in kar dela tudi slab vtis: nepotrebna ostrost. Gonilne sile Svobode so igrači Janežič, Rudi in Habič. Maribor je nastopil v postavi: Gutmaver-Levi, Bertoncelj I, Gomolj, Kirbiš, Prevol-nik—Hreščak, Boris, Konič, Bertoncelj II, Tonček. Moštvo je predvedlo razmeroma koristno igro, ni pa imelo sreče v odločitvah. Tako v prvem, kakor tudi v drugem polčasu je močno prevladovalo, vendar te premoči ni moglo številčno iziaziti v golih, pač pa v razmerju kotov, ki znaša 10:1 za Maribor. Najkoristnejše delo je opravila obramba, dobro podprta po srednjem krilcu. Stranska krilca nista držala tempa in sta vedno popuščala. Napad je še vedno preveč ležeren in je grešil zlasti s tem, da je forsiral levo krilo, katero ni bilo niti senca od nekdanjega Tončka. Potek igre: Maribor ima začetni udarec in preide takoj v ofenzivo. Ze v drugi minuti zastrelja Boris sigurno šanso. Maribor je do 15. min. stalno na polju Svobode, vendar njegov napad zastrelja par sigurnih situacij. V 15. min. preigra leva stran Borisa, ki iz čiste pozicije doseže vodstvo 1:0. Svoboda ne kloni, naskok domačih jo podžge in uspeh ne izostane. V 22. min. izenači Janežič na 1:1. Do polčasa na obeh straneh več razburljivih momentov, ki Ijončajo brez nesreče. Ista slika je v drugem polčasu, samo s to razliko, da prenehajo igrači v nepotrebno ostrost, kateri sodnik ni bil dorasel in samo naključju je pripisati, da ni bilo težjih blesur. V 5. min. pride Maribor izno-va v vodstvo. Maribor se nato dalj časa zadržuje na polovici gostov, ki izrabijo vsak hip za nagle prenose igre v nasprotno polje, tako da v 27. min. izenačijo po levi -sveži. Obojestranski pritisk n- zmago, ne oziraje se na sredstva, v katerih je prednjačila Svoboda, ni imel zaželjenega uspeha. Domači so seveda gostom vračali milo za drago. Sodnik je skušal uspeti z opomini, pa se mu ni posrečilo. Proti koncu igre se je pa vendar odločil za energičnejši ukrep in je izključil dva petelina, še nekaj minut in vsaka stranka se je morala zadovoljiti z eno točko. pri tvrdki Prane Petiška v Boljeslavi cesarjevih slik po 15 kron. > Prodajajte jih ceneje,« je ob slovesu dejal krčmar. »zdaj so slabi časi Horej-sek prodaja zdaj Darno miatilnico za 300 kron ceneje ko lani in prav tako je s cesarjem.« Gospo1 Petiška je zatorej sestav' nas-lednjo reklamo in jo razobesil v svoji izložbi: »Z ozirom na težko gospodarsko krizo prodam večjo zalogo cesarjevih slik po 10 kron. namesto po 15.« In spet sta vladala molk in tišina v njegovi prodajalni. »Kako je kaj s ze sar.em.« ie vprašal ob oriliki priiazn krčmar »Slabo.« je odgovoril ^os, od Pe-iška. »nobenega povpraševanja ni po Njegovem Veličanstvu cesarju.« »Veste kaj.« mu je zaupno dejal krčmar. »glejte, da se ga za vsako ceno iz-nebite, dokler je še čas.« »Počakal bom še nekoliko,« je odvrnil gospod Petiška. In na slikah Njegovega Veličanstva cesarja je še nadalje sedel črni maček Po poldrugem letu plesnoba ni prizanesla niti spodnjim zavojem več. Avstrija je razpadala in situacija je postajala brezupna. Tedaj ie gospod ^etiška zgiab" svinčnik in izračunal, da na ta način nikdar ne bo postal bogat, da pa bo vendarle zaslužil- pri vsaki sliki po eno krono, če jih bo pričel prodajati po dve kroni. Napravil je učinkovito reklamo. Obesil je eno sliko v izložbo in spodaj napisal: »Ta stari vladar velja zdaj dve kroni namesto 15 kron.« Vsa Boljeslava se je tisti dan zbrala pred treovino gospoda Petiške, da bi se na lastne oči prepričala, kako so del-n... habsburške dinastije mahoma padle. Ponoči so obiskali gospoda Petiško orožniki in potem je šlo naglo. Zapečatili so trgovino, zaprli srospoda Petiško in ga zaradi prestonka proti javni varnosti in redu Dostavili pred vojno sodišče. Društvo veteranov ga je na svojem izrednem občnem zboru izključilo. Gospod Petiška je dobil trinaist mesecev zapora. Prav za prav bi bil mora' dobiti pet let. toda kot olajševalno okoliščino so upoštevali deistvo. da se ie nekoč pri Kustoci boril za Avstrijo Zavoje s cesarjevimi slikami so med tem spravili na vomo sod;ščc v Tere-zimi kjer so čakale, kr i bn no likvidaciji Avstrije kak podjeten trgovec zavijal vanje sir. Sodnik g. Držaj je bil odličen glede ofsi-dov, v presoji kaznovanja foulov je bil pa preveč popustljiv. Ostale nogometne tekme ZAGREB: Zaključek jesenskega prvenstva. Hašk : Gradjanski 3:2 (2:0). Hašk je s tem postal jesenski prvak zagrebškega podsaveza. Viktorija : Jugoslavija 8:0 Sportklub 3:2, BAC Vienna 1:1, Rapid : (3:0), Concordia : železničarji 5:1 (2:0). BEOGRAD: Prvenstvena tekma med BSK in Jugoslavijo se zaradi slabega vremena ni vršiia. BECKEREK: Beograd : Bečkerek 6:3 (3:0). OSIJEK: Gradjanski : Slavija 1:0. ŠABAC: Mačva : Gradjanski (Mitrovi-ca) 2:0. DUNAJ: Wacker i : Hakoah 1:1. WAC Slovan 3:2 PRAGA: Viktorija 1:0 (1:0), Kladno (0:1), DFC : FC Plzen 7:0 (3:0). PLZEN: Sparta : Viktorija Plzen 2:1. TOPLICE: Slavija : Teplitzer FC 3:2. LEIPZIG: Nemčija : Švica 2:0 (1:0). BERLIN: Austria (Dunaj) : Minerva 4:2. BUDIMPEŠTA: Hungaria : Somogyi 8:1, Ujpest : in. okraj 4:1, Ofner : Bo-cskay 3:1, Kispest : Vasas 4:2. MIŠKOLC Ferencvaros : Attila 3:0. PARIZ: Barcelona : Red Star Olimpi-que 4:0. žižkov Cechie Bohemians Karlin 3:2 V spomin športnika Pri Rovanovem memorialu je zmagal šramel Bogo (Sm. klub Ljubljana), ki je v konkurenci skočil 41*5 m — Palme Fran (Sm. klub Ljubljana) zmagovalec v mladinskem tekmovanju Boh. Bistrica, 6. marca. Kljub včerajšnji jasni noči je danes zjutraj nastal nenaden preobrat in pričelo je v jutranjih urah gosto snežiti, tako da so se maloštevilni izletniki večinoma vrnili s prvimi vlaki v Ljubljano. Prireditelji Rovanovega memoriala pa niso obupali m prireditev v spomin pokojnega tehn. referenta Sm. ki. Ljubljane Rovana se je izvršila točno po programu brez najmanjše zamude. Pri jutranji mladinski prireditvi je bilo vreme še bolj muhasto, ker je padal gost, suh sneg. ki je tekmovanje zelo oviral, zaradi česar tudi rezultati niso bili baš najboljši. Pri popoldanski prireditvi pa je tudi vreme hotelo počastiti spomin pokojnega Rovana ter ravno v času, ko se je tekma vršila, ni snežilo in so zaradi tega tudi rezultati odlični. Prvič se je našim tekmovalcem posrečilo prekoračiti v konkurenci znamko čez 40. Ta rekord je dosegel naš najbolj rutini rani tekmovalec šramelj. Zelo dobro je skakal tudi Jakopič, ki ima med vsemi najsigurnejši doskok; tretji od naših najboljših. Palme, ki je stilno med najboljšimi, je imel smolo in je pri tretjem skoku padel. Lepo je skakal mladi Božič od Sm. kluba Ljubljana, ki obeta mnogo, posebno njegov drugi skok (35 m) je bil stilno zelo lep. Skakalo je za Rovanov memorial 19 tekmovalcev. Pri tekmi je bil navzoč skoro kompleten tehnični odbor JZSS, kjer je tudi šest sodniških pripravnikov delalo praktične izpite. Rezultati so: 1. šramel Bogo (Sm. ki. Ljubljana) 210 točk (38, 41.5. 40), 2. Jakopič Avgust (Sm. ki. Dovje-Mojstrana) 203.6 ( 38, 37, 39), 3. Markelj Leopold (SK Bratstvo) 159.8 (31.5, 28, 30), 4. Palme Franc (Sm. ki. Ljubljana) 159.2 (37.5, 38 + 39), 5. Mar-kež Janez (Sm. ki. Bohinj) 142 (25, 27, 29), 6. Istenič Rado (SK Ilirija) 118.2 (24, 30 -f 31), 7. Bolie Stane (Sm. k. Ljubljana) 114.3 (25.5, 26 + 28), 8. Podlipnik Jože (Sm. k. Bohinj) 109.3 (22, 26 + 25), 9. Bončan Vlado (SK Ilirija) 106.8 (23, 24 + 27), 10. Odar Alojzij (Sm. k. Bohinj) 105.8 (+ 25, 24, 24). Pri dopoldanski mladinski tekmi so rezultati naslednji: 1. Palme Franc (Sm. ki. Ljubljana) 135.1 točke (21, 29.5), 2. Pribošek Fran (SK Ilirija) 126.7 (27, 22.5), 3. Markež Janez (Sm. ki Bohinj) 114.7 (22, 21.5), 4. Rus Janko (Sokol Bled) 106 (19, 22), 5. Božič Franc (Sm. ki. Ljubljana) 91 (26.5, + 30). Križci pred številkami pomenijo padec pri skokih. Pri mladinski tekmi je tekmovalo 12 tekmovalcev. Po tekmi je bila ob 16. v gostilni pri Pristavcu razdelitev daril, kjer je imel predsednik Sm. ki. Ljubljana kratek spominski govor v počast pokojnemu Rovanu. Prvi trije tekmovalci so prejeli krasne pokale, dočim je zmagovalec v juniorski tekmi prejel v trajno last pokal Sm. ki. Ljubljana, ker je zmagal dvakrat zaporedoma. Izven konkurence so še skakali naši najboljši ter dosegli: šramel 40, Palme v krasnem stilu 39 m. Plavalna sekcija SK Ilirije. Seja n&čel-stva bo drevi ob 18.30 v posebni sobi tukajšnje restavracije »Emone«. Tehnitai del rubrike areiij« irtoiehaiiu tdddek Vi Novi Ford Kakor znano, je v veliki večini evropskih držav uveden sistem obdavčenja po velikosti, odnosno moči avtomobila. To je tudi Fordove konstruktorje navedlo na to, da so sedaj izdelali novo vozilo, ki spada v izredno kategorijo malih avtomobilov. Motor novega avtomobila je 4 cilindričen s cilind-ažo 940 ccm. Za gonilo je patentirano posebno postopanje s pomočjo sistema verig ki omogoča popolnoma neslišno pretikanje. Kolesa imajo žične špice. a hladilnik je podoben lanskoletni tipi avtomobila Chrysler. Vrata avtomobila so zelo široka, prednji sedeži so pregibni Spredai in zadaj imajo novi Fordovi avtomobilii drog, ki j« pokromljen. Vo-ditev se nahaja na desni strani. Zelo zanimivo je, da se poraba gonva ceni na 6 litrov za 100 km. Povsem se zdi. da je Ford konstruiral vozilo res samo za evropske prilike. kajti v Ameriki s tem vozilom baje ne bo prišel na tržišče. Nova Fordova tipa se bo prvič pojavila na Angleškem in odtod pride najbrž preko Nemčije tudi k nam. Kakor hitro se bodo novi avtomobili pojavili na našem trgu, bomo še obširneje poročali. Kako je treba mazati šasijo Razan motorja, goni'a rn diferencijila, ima vsako motorno vozilo še gotovo število drugih mest, ki se m d raj-o ravnotako pazljivo mazati. Rajdni s vami k. kretn? vzvod in jaremski drogovi imajo navadno mazne spojnike. ki se nanolnijo s posebno mineralno mastjo povprečno vsakih 500 km s pomočjo visokotlačne stiskalke V l-c?«j ventilatorja se doliie oovp-ečrio vsakih 500 kilometrov par kapljic olja. Ravnotako ne smemo pozab:ti na donolnitev maziljke za mast pri črpaLki za vodo Ležaji koles naj se povnrečno po vsakih 10.000 km mažejo s posebnim gostim mazivom. Preden bomo mazali ležaje. jih moramo temeljito čist'ti s netroleiem. Mazna mesta na magnetu (vžigalni dodelivec. dinamo) se morajo redno mižati no predpisih, ki veljajo za te agregate Vzmetni svorndki sc morajo mazati t»c v<=aki daljši vožnji, najmanj pa vsakih 500 km. Pri tem moramo tako dolgo polniti, dokler sveže olje ne začne ob stran* odtekati. Ce nimamo centralnega tlačnega mazanja z oljem, moramo uporabljati mast. Okrov kretn-ega gonila naj se napolni po vsakih 1500 km z rnine-ra.no mastio. Imamo t*a še razna mesta, kii sicer n;ma'o posebnih luknjic za mazanje, ki se pa morajo od časa do časa namazati z nekoliko kapljicami olja. ker imajo pomične dele. Vporni ležaj sklopke se mora dnevno ma-zat' napram konstrukciji s posebnim gostim oljem ali pa z mastjo. Suhe sklopke se ne smejo mazati. Mckm ddofkm pa moramo um Oil Ctnpsn« napolniti z L 4 4. tekočim do polovice oljem. Volanu, oziroma maznemu mestu, ki »e nahaja splošno pod njim, moramo oddati v kratkih presledkih nekoliko kapljic motornega olja. Zagcn naj se, v kolikor ima odprtine za mazanje, maže v kratkih časovnih presledkih z nekoliko kapljicami lahkega olja po navodilih tovarne. Zadnje vzmetno obešalo se mora mazati po vsaki daljši vožnji, najmanj pa po vsakih 5C0 km. Ako nimamo centralnega tlačnega mazanja z oljem, bomo uporabili mine-alno mast. Če moramo mazati kardanske zglobe, potem jim moramo dodati v kratkih pres'edkih malo količino posebnega olja ali masti. Pri centralnem mazanju šasije naj se uporablja ono olje, ki ga uporabljamo za motor Po 150 do 230 km mažemo s pomočjo purnpe Vsto, ki ga zavzema danes. Krščanstvo je /sčelo v razumljivi rcakciji na tedanje razvratno življenje propagirati vzdržnost v -polnem življenju, zahtevalo je strogo mo-nogamijo za ob.i zakonca, kar je pa v resnici veljalo samo za ženo. Vzdržnost -c jc smatrala za prvi pogoj za pot k po-r»i'uoe{tj. V resnici pa se v tem oziru ni nič izboljšalo, temveč sc je. zlo samo bolj prikrivalo. Znano je, da so sc celo v samostanih vršile cele orgije in da je mnogo ir.hovnikov živelo v očitnem kon kabina tu. i fV%sobno so poslabšale moralo tedanjega ' ♦asa križarske vojne, zaradi katerih je zapustilo svoje žene mnogo mož, ki so se pa svetu udaiali razvratnemu življenju. Alnogo mož jc pobrala tudi kuga, ki je bila v .srednjem veku pogosta bolezen, ki" je hitreje pobrala moške kakor ženske, ker so tali zaradi nerednega življenja manj odporni (Albrccht Johannsdorf). Tako je število žensk znatno presegalo število moških. Te žene so tvorile cele skupine prosti-tuk, ki so spremljale potujoče študente, vojaške čete ter so bile v tedanjem smislu cehovsko organizirane. V mesta, kjer so se vršili cerkveni zbori, je prišlo na stotine prostitutk. Tudi v mestih so se že v srednjem veku osnovale javne hiše. ki so bile knežja, cerkvena ali občinska last. To ustanovo so smatrali za potrebno v svrho »ohranitve časti in poštenja dostojnih zakonskih žena in devic.« Florentinski menih Savonarola. ki je ostro napadal razvratno življenje tedanjih cerkvenih in posvetnih mogotcev, j-e bil javno sežgan. To je najboljši dokaz o višini srednjeveške morale. Služkinje Ljubljana, 6. marca. Človek, ki ga zna zanimati tudi policijska kronika v listih, bo vedel, kako pogosto se berejo tam zgodbe o mladih, poštenih dfr-kletih, ki se nekega dne brez vsakega hudega namena znajdejo na ulicah našega ve likega mesta in na vsem lepem padejo. Majhna je Ljubljana, toda dovolj velika je, da v duši našega preprostega podeželskega človeka živi kot lep, prelep sen: mesto z velikimi hišami, svetlimi ulicami in lepo oblečenimi ljudmi, veliko mesto, kjer se vsak čas lahko najde prostora šc za enega človeka. Po vsej deželi je kriza, povsod jo stiska, brezposelnost in glad — in ljudje gredo za svojim velikim upanjem, dokler se ne skrušijo pod pezo razočaranja in obupa. Kadar sivo-zeleni policijski avto zadrsi po ljubljanskih ulicah, mnogokrat vozi za svojimi zastrtimi okni žrtve tega bednega upa in obupa. In prosjaki, ki v teh dneh kar v množicah navaljujejo mesto in predmestja, so pogosto ljudje, ki so od kdo ve kod prijadrali v Ljubljano, da bi se tu kako laže pretolkli do česa, pa so nazadnje v beračenju našli svojo edino rešitev. Toda moškemu jc na svetu še zmerom kolikor toliko lahko, moški lahko tudi propade, pa bo še vse eno lahko nekako izhajal; moški se lahko čisto zavrže, postane capin in pride v arest — toda njegovi krepki konstituciji to ne more mnogo škoditi. Nekega belega dne se mu bodo vrata prav gotovo spet odprla, pod plinsko later-no se bo na trotoarju prav gotovo spet naše! kakšen čik in polagoma se mu bo nabralo za merico žganja in za merico življenja. Z žensko pa je dandanes čisto drugače. Gorje ji, kadar izgubi kruh in kvar-tir! Gorje ji, če se mora samo enkrat zvečer brez cilja potikati po ulicah, gorje ji, če bi samo enkrat čez noč v parku logla na klop! Nobena stvar na svetu se menda tako hitro ne izgubi, kakor se izgubi ženska. In za izgubljeno žensko po navadi ni nobene vrnitve nikamor več. Žena si v družbi do danes še ni mogla priboriti svojega mesta in vseh pravic in tako je za ženo na vsakem torišču že kar od vsega začetka položaj malo težji kakor za moža. A najtežji je položaj tam, kjer je delo najbolj preprosto in kjer je najmanj splošne in strokovne izobrazbe treba za poklic. Način našega hišnega življenja je vkijub vsemu razmahu tehnike še dandanes od sile primitiven in s tem dejstvom v skladu je takšen tudi položaj hišnih delavk. Vsako mlado dekle, ki ne ve, kaj bi, ki ne more nič, si lahko privošči vsaj to hrepenenje: da bi šla v mesto služit — in tako na noben drug ženski poklic ni tolikšen naval kakor na poklic služkinje in v nobeni drugi panogi ženskega dela ni toliko brezposelnosti kakor tu. Številke ki jih izkazujejo poročila ljubljanske Javne borze dela, so dovolj zgovorna priča o tem: v mesecu februarju se je pri tej borzi prijavilo 297 žen, ki iščejo dela, in med temi je bilo 47 služkinj. K tem pa je treba prišteti še 238 služkinj, ki jih ima borza v seznamu dela iščočih, pogosto že mesece in mesece, in 44 dela iščočih služkinj, ki jih je v minilem mesecu zabeležila Pose!-ska zveza. Izmed vseh teh 329 priglašenih brezposelnih hišnih delavk in gospodinjskih pomočnic pa jih je v tem mesecu našlo mesta samo 34. Denarna sredstva, ki jih ima borza dela za brezposelne hišne delavke na razpolago, pa so tako majhna, da je mogla v februarju razdeliti mednje samo 14 podpor. V nobeni drugi stroki n: tako živo treba socialne organizacije in zaščite kakor tu. Do nedavna je vse socialno skrbstvo glede služkinj bilo na ramenih in v rokah — policije. Policiji še dandanes pripada naloga, da v delovnih in službenih sporih med gospodinjami in dclojemalkami njen organ tu pa tam intervenira kot mirovni sodnik. Pri vodstvih javnih in državnih socialnih zavodov je še vedno premalo razumevanja za dejstvo, da sme žena prav tako terjati zase vse človeške pravice kakor moški delavec. Tako je prišlo do tega. da so sc do zadnjega časa poleg policije ukvarjale s socialnim skrbstvom za služkinjo samo zasebne organizacije in zavodi, ki so bili in so še skoraj izključno v rokah strogo ver-sko-politično opredeljenih vodstev. Ne da se tajiti, da so te organizacije in institucije v materijelnem pogledu storile mnogo dobrega; posredovale so službe, brezposelnim so nudile zavetje — toda za te krušne usluge so si jemale težak honorar: zahtevale so duše zase. Takšno socialno skrbstvo je nujno pristransko. Dekleta in žene, ki so se izogibale njihovemu duševnemu in miselnemu vplivu, n:so mogle pričakovati od njih nobenih uslug. Znani so primeri, da je brezposelno dekle zvečer na vratih takšnega zavetišča zaprosilo prenočišča, pa je bilo zavrnjeno, češ da ni iz njihovega tabora. Pozneje je stražnik to dekle naše! spečo nekje na prostem sredi mesta. Na tak način ni bilo prav nič čudnega. če so mnoge teh deklet v svoji skrajni zapuščenosti in obupanosti zapadale r družbe, od koder ni bilo daleč do prostitucije in do tatvin. Spričo takšnih razmer se Je ljubljanska policija nekajkrat obrnila na ženska društva s prošnjo, naj karkoli store za izboljšanje ženskega stanja. In tako je pred leti ga. Katičičeva, soproga tedanjega šefa zdravstvenega odseka v Ljubljani, storila prve korake za ustvaritev takšne svobodne, ne versko vezane socialnc organizacije pri nas. Ustanovila je v Ljubljani ekspozituro Mednarodne zveze prijateljic mladih deklet (Fčderation internationale des amies de la jeune fille), zveze, ki st po vsem .svetu prizadeva mladim, kakorkoli nesrečnim dekletom stati ob strani in jih z besedo in dejanjem varovati pred padcem. Okrog tega siromašnega jedrca jc potem polagoma, toda vzdržema rasla organizacija dokler ni pred dobrim letom na pobudo ge. Krofto-ve prišlo do ustanovitve Zveze gospodinjskih pomočnic, za katere predsednico je bila na ustanovnem občnem zboru izvoljena nekdanja voditeljica strogo versko orientirane Poselske zveze Petričeva. Na skromen način in s preprostimi sredstvi je ta zveza začela s svojim delom. Ob nedeljskih popoldnevih je začela zbirati v svojem lokalu dekleta na redne sestanke, poleg nedolžne zabave so bila na sporedih predavanja, jezikoslovni tečaji, ki jih je vodila ga. prof. Premrujeva itd. Toda nameni, ki si jih je zveza zastavila, gredo še mnogo dalje. Predvsem si je stavila za smoter, da se v Ljubljani sezida dom za služkinje, ki je v teh časih krize še tisočkrat bolj potreben, kakor ie bil kdaj. Poleg tega pa jo čaka še cela vrsta drugih nalog, saj za služkinje še nihče ni začel orati ledine. Dokler ne bo ideja doma realizirana, naj bi Delavska zbornica poskrbela vsaj za zasilno zavetišče; na ljubljanskem kolodvoru bi se morala — kakor so v Zagrebu in Beogradu — organizirati pisarna, ki bi z dežele prihajajočim dekletom z nasvetom in pomočjo stala ob strani. Pomisliti bo treba na potrebo strokovne izobrazbe in šol in vsega. V teh časih, ko se tudi ponosna Ljubljana čedalje boli utruja od vsega, ko tudi njej čedalje bolj primanjkuje življenjskega soka in ko tudi naš mali dobrodušni purgar že sam komaj izhaja, Ljubljana našemu podeželskemu človeku pač ne bo mogla biti več obljubljena dežela in v njenih prsih ne bo več hrane zanj. Prav zato pa ie še toliko bolj nujno, da Ljubljana napravi red v tem. kar je življenje te razbite sekte, ki jo ie kar težko imenovati stan. služkinj, hišnih delavk, gospodinjskih pomočnic, kriči po tem. da se socialna politika zanima zanje. Delavska zbornica, mestna občina in vsi se bodo morali zavesti svoje dolžnosti. L. M. Ženska, ki ne more jokati Nemški zdravnik prof. Bumke poroča o 701etni ženici, ki je med vojno izgubila več sinov in ki je takrat nad tem prelila toliko solz. da ne more več jokati To stanje je bilo hudo. kajti r>i mogla več olajšati žalosti z jokom, vrhu tega je trpela pod fiksno idejo, da jo morajo ljudje zaradi tega smatrati za brezsrčno. V zadnjem času se je obrnila na zdravnike, da bi ji pomagali in ti upaio. da bodo staro damo spet naučili joka. Prof. Bumke pr vi da so takšni nrimeri bolj pogosti, nego si mislimo, in da jih je ozdraviti le s nsihičnim postopkom. Citaite »'nstrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« Pustolovec ali alkimist? MALI OGLASI ! Službo dobi ta <5i' »H i3k, g) Kroj- pomočnika \ : sprejme fak">j šket-ern« r { I Trbovijsh. " 7-47S-1 i Pouk Natakarico j i s točilno pravico ali s i pravico za takojšnjo j | nabavo iste se sprej- Š pomočnika me- Nast'^ podogo-j H^**«* vJ™™- "T. Ponudbe po ie£;čevi )m, kavcije rm-r.f »r4, d:-bi takoj r 'tboMq ie cMikatesi. — rs-ndbo i tu. oglasni ■ Aiedet »Jatric r^ šifro ; •■Hfijt. 7377-! i Žagarja »4 is ti-obr* fe- •"fjoncrra spr<\in»<3ii r»okKij«nnw>:J;. — Po- službovanja na upravo > Jutra s pod značko ?Lepa bodočnost«. 7531-1 Službe išče ^aaisa besed* 36 js r; 8» 'iftjesjfl tOMf*««'^ Rfra 5» 3 TVs. (1 Camernikova šoferska §o)a L.}ct3tjcoa, Daoajsk« e. S* Pr?« ot.iastrsffi© koaeesi>& Tiracs. »"rospeSi« 16 ssetea; - pžits (»nji uStlot ipreje®* t-^Jt ČSA. 31 Zaslužek Žagar SM»asi*>;eo T resABji te j p^praTihi aa vetiecijaski. i&fe «iažtw». S z*' >'f pove >Jatra<. <\w.ihe nasior: •7 '76-3 Zobotehnik išče »spoeKter v »cl»oteti-nišfci streki. P5>nasl*>e aa o-!hs. n-i-:lok >.Intfa« pod JiSr« »2/obotetoi!:«. T5 50-9 Dva ocenca M-opa-rfin-ft obrt in iošt»3. iičeie » | „ . ... •M7K) in junovanjeiB v j iJooro dekle •li. !t*8 Kavčič, !df>p.. | ST« Wr.p!aSno k mati oM- :,tof;a Loka 7335 1 j ali ?.a varuhinj«. — na c-iriasni o^de It:'. »Jutrje '.'"d >7,3/ <-' <1: bkonfekcijo sprej-:r.\em takoj. Zijc. Sv. 3 etra c. 54. 7511-1 Pek. vajenca »•tifeJmnE t F!-o-riu!. rt. 7569-1 Natakarica fi./ora r»it»na?t6a. pttžteDi. jiridna, katera opravlja "sa dflla 50«tii- ne ter pom-oi kahinji in "rixnna knhanja, iK« -o®t 21« aa K.^iasni oidelek »Jatra«. 6828-1 Vrtnar t večletnimi spričevali i« prakso, f,<>ii st«!?>o fiuJbo. A. I... Kolodvorska ris i-r-^a it. 81. 7452-2 Prodajalko 5ta.ro do 32 iot, e kaTcijo 10.^nc< ro^iit^lji^.o t,r-sotine y. mešanim blagom. Samo T.mofjii" oecbe s pri-ma referencanii naj pošlje jo ponudbe na ogria«. od-de!t>k »Jutra« po« tnatk-o »Vestna prodajalka«. 7ooe-i Ki:*e ♦ t i « ka, frisža ac b«aea!« U} par, st iokAnn »ji S Dia. — h * iS S a« M t Ka. fct tii m iilt* tm 5 Dia. © Konces. šivilja sprejme boij»o d.-sjasko » konfekcij« na d-om v v7.dt".av». Kacior t op!. oddpSka : Jutr» t. 7226-3 Lokali »t»9V> 1 Dia: « jm na tilm r« i Dia. 0») O^lad »g. »mkfsjB f» 1 M (U Malo*« M m ».tf • Dia. — OgtMi iceiateeg« saaStja »»»-U Mt M far; ■ iajaej« Mala*« t* m Mn rm B Km. (t) Čevlji aa obroke »Tempo« (jica&Jiika ulic« 4 nasproai giedalifiSa). 114-« V najem Vsak. n dajati* ts ttfc« pa t Dia. (17) Dia: •a Lokal aa aajboljii (triki Maribor« oddam v najpm, tii sprejmem draiatraika, osiroicd ipoeijain« «alojfo. Dopiee na prKirirfuieo »-Jutra« ▼ a»riL'jrv] pod *i'rr»r«»teo« Varta a* m flUra 9« t Dte. fK» Trgovino »od&a to konfokcijeko. iel-i ro vpeljano, SO !et oin»toj«žj>, na ua^epfei t«6ki lepega mesta takoj p to'! srn radi t»po«i«nja v lnigum podjetja. D»>pi«e na podnižaic« ».Jutra« » Col.pi pod »Ug-odjsa prilika 1032«. 71.16-19 Veliko šapo vet delavnie ter skladišč takoj ugodno oddam. — VprajSati pri hišnici Mirtič, Ljubijcoa, D»naj&ka e. X! 7«M-19 Parcelo na Vodovodni eostš poeerš prodam. Naslov pove 05!. »Jutra«. fiolg-i20 Zidana hiša Itfri njive io vrt 0!» M- sti v bHžini Krškega prodam ta 40.000 Din. Matija Sevnica ob Savi 73. 732S-20 Posestvo v krnori 45 orzivr ugodno prodam *lt nr« od pernice. Zg;la«iti se j»i pri T«ra?, Zigcrsti *r j pri Sevniti. _MS7-S0 Parcelo ca Bežigirado« predam. Naelov pcrre ogl. oddelek »Jut-ra«. 7164-20 Stanovanje Vaak« baMda I Dta: ■i aatlmm al aa tifra (m B Dia. (St) Trisob. stanovanje pracenio tadi u 2 druži r«, oddan k maje«. Ka aittv pove uglata oddelek »Jotra«. (3847-31 2 sobi, kuhinjo in prKikiioe oddam ta maj. Ver: Babnik, Rožna doiiaa VII/12. 7-f72-?.l Stanovanje S io kuhinje oddaan. Stari 34, n. ndstr. 73«-23 Lepo opremljeno stanovaaie spalnice, jodiloie« ia kn- biaje takoj poceni oddam. Haiiov v ei?ia«o<-Hi oddelku »Jotra«. 744?-21 Stanovaaie 2 sob, kubinje in pritiklis oddam g 1. aprilom. Ogledati med 10. mi 12. ter 2. i« i. aro. Naslov v oglat, oddelki »Jutra«. 7463-21 V vin ob Tivolija oddam večje komfortno ataiKrpanje. Kutarjova 4a I. nadetr. 7504-21 Sobe išče Vaaka ----- aa 4ajaa> aaatov.^1 m Mm S Dia. Učiteljica Hfe primerno ataaeraaja. Ponudbe na o^iaa. oddelek »Jutra« fwwi Jffr« »Sajus«. 7429-21/a Razno Veaka tw«oi» 1 [>u: • dajaaja aaoie«« «3 *a ttfra pa B Dia. (87) SBke za legitimacije v 10 minotah ori fote Joiko Smoe, Marijin trg S voga! Wolf(?ve ulice St. 1. Telefon 2059 Stanovanja Vsaka m 4ajaa>« m lUra • se •S (Sl-a) Tri odrasle osebe iščejo d v«. *li eoosobne stanovanj« « pritiklinami maj. Ponudbe d« oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Stalna etfanka — to6ea plačnik«. 7285-91/a 2 sobno stanovanje kabinetom i£čem ▼ me sta r« 1. msj. Ponudb« na oglasni oddelek »Ja-tra« pod »Zmerna tona«. 7379-21a PREMOG so ha drva PogruSnik, Bohoričeva 8tev. 3. Pozor, ienlai in neveste ! posteljne mreže, &»-lesne slotljive poete-(]«, otomane, spalne (Jivane to fotelje oudf najceneje BUDOLP BA DOVAN Mestni trg M. It. žtma, morska trava, blago aa modroec ta prevleko pohlAtva v veliki laUrl po oaj-nižji ceni. 828 Senzacionalna afera poljskega >alkimista* Dunikowskeg-a, ki je trdil, da zna iz radioaktivnih snovi izdelovati zlato, se nagiba h koncu. V nekoliko dneh bo dan dokončni odgovor, da-li gre za genialnega izumitelja ali navadnega pustolovca in sleparja. Ta odgovor pa daje že sedaj v povsem jasni obliki Dunikowsky sam s svojim vedenjem. Zvija se in bi rad zavlačeval odločitev. Te dni so namreč prispeli iz Monte Carla njegovi aparati, s katerimi naj bi po odredbi sodiSča izvršil poskus, da dokaže, kaj zmore. V Monte Canu so bili doslej zaradi tega, ker se je bil Dunikowsky tam zadolžil za vsoto 35.000 fr. Dolga ni mogel izplačaj, zato je zastavil svoje aparate. Njegovi finansieri, ki so v njegov izum investirali nad milijon frankov, so dali na razpolago še 100.000 fr., da se aparati rešijo in nakupijo za poskus potrebne snovi. Vse to bi bilo torej v redu — toda Du-nikowsky se je pričel, kakor smo rekli, zvijati. Poskusa seveda ne bi smel izvršiti on sam, ker bi utegnil pri tem goljufati, zato je sodišče imenovalo tri strokovnjake, ki bi jim moral povedati, kako aparati funkcionirajo. Toda mož se je temu uprl, češ, da bi na ta način izdal skrivnost, ki bi jo utegnili potem drugi izkoristiti. Kakor znano se je na isti način izgovarja!, ko so pritisnili njegovi finansieri nanj, da bi dokazal končno vrednost svojega izuma pred komisijo strokovnjakov. Nato je sledila njegova aretacija. Dai se je pa * rajši -z zapreti, nego da bi svoji metodo razložil. Možu pač ne gre za ign z odprtimi kartami. Sedaj mu je sodn.^ izvedeniška komisija predložila ultimat iij razčistilo se bo tudi uradno vprašanje, č« je mož pustolovec ali alkimist. Žrebanje drž. razr. loterije - -vmmMmmmmtii^ri* v V« razred. Dne 3. marca so bili izžrebani naslednji dobitki : 200.000 Din srečka štev. 33484, 50.000 Din srečka štev.: 25.069, 47.493 10.506,' 13.941,19.320. 24.351, 37.053, 44.851, 49 79.133 98.830 20.507,' 33.008,'33.504, 50.224, 73.981, 77.36$, 85 12.024, 15.794, 20.182. 25.194, 34.965. 40.666, 51 53.776, 62.338, 63.121, 64.170, 85.154, 75.286, 91 99.972, 118, *1.590, 1.826. 4.840. 4.446. 1^.019, 19. 20.089, 23.223, 30.745. 38.381, 44.934. 58.799, 71 73.790, 78.502. 83.890, 83.731, 93.142, 97.848, 30.000 10.000 8.000 6.000 » » » » 3» srečke » > » » 5.000 » 3.000 8.000 Din srečka štev. 5.000 » » » » srečki > » s > » srečke » 19.588, 3.000 2.000 1.000 13.001, 35.511, 58.378, 86.689, 19.527, 37.052, 62.261, 88.212, 42.558, 62.277, 88.220, 373, .319, 770, .691, .184, .795, 383. 406, . ,161, 90.982, 91.191, 92.309. 96.168, 98.096. 19.526, » 84.490, > 65.376, 88.230, s 42.542, 52.276, » 4.423, 4.499, 5.929. 5.995, 5.978, 5.943. 10.854, 10.884, 22.743, 22.746, 22.747, 22.790, 23.422, 23.469. 31.125, 45.714, 51.564, 51.568, 51.594, 51.598, 52.226, 58.377, 65.335, 65.357, 65.373, 65.384, 73.305, 75.697. 86.683, 88.236, 93.026, 93.036, 93.042, 93.058, 93.097, 98.616, 98.625, 98.688. Za točnost številk zaradi telefonskega sprejemanja ne jamčimo, žrebanje se bo vrSilo vsak dan do 25. marca. Manjše dobitke bomo vedno objavljali naknadno. Onim, ki 30 bile srečke izžrebane za manjše dobitke, bomo na željo srečke zamenjali za ne-izžrebane, da bodo mogli nadaljevati igranje na visoke dobitke, to pa le, dokler bo kaj neizžrebanih srečk, ki jih je prav malo, na razpolago. Zadružna hranilnica r. z. z o. z^ LJubljana, Sv, Petra c. lf Vsak dan svefte pečene JARČICE v dolikatesi K. JARC — »Pri turistu«, Duna>>ka cesta St. 9. 3364 Je luksuzna opanka, a najcenejša za poletje. 2085 Mi)w»il« ihlmti ptic ta« taktna a.io irsk-titaa aloiliiva sotitljt • tapacirania bmiscsb — araftitea aa vsaka kila, bolela, aa p«tajal« o*>-ba ia aočaa (laika. Sta-a« Ha SH.—. Raapoito lian ^sltoa ia iaksai-pa ftmljs. Um*« alatiaaka patrai-aa'a.1* • pr.ii lita. »Sol-Ifiva . pMtda . tapecira-■ia aa^racesa. — Stava Ma JM_ špatfnL paleat fotelj stane Dta 1X0 Li.fMlahl pr.hlifM ta l«l.ai. • ia Mctjt. Sla-••'.»h MU, P« . I«t» MB.M (itt« tO- hsaa parj« ki pa Dia