Leto 1873,
316
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane,
Kos XXIX. — Izdan in razposlan dne 29. maja 1873.
rr>
Postava od 30. aprila 1873,
o železnici od Divače v Pulj (Polo) 8 krilom v Rovinj.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen 1.
Vladi se daje oblast, lokoinotivno železnico od Divaške postaje Dunajsko-Tržaške progo južnoželeznicne družbe v Pulj in krila izhajajočega od Kanfanara v Rovinj bodi ob držav-nem trosku izvesti, ali nje izvod zagotoviti podelivši koncesijo pod uveti te postave.
Člen II.
Ce se ta železnica izvede ob državnem trosku, za ta slučaj dovoljuje se vladi na leto 1^73 založba dveh milijonov (2,000.000) goldinarjev v delo.
Člen 111.
Ako se komu podeli koncesija, sme se za to železnico z državne strani zagotoviti poroštvo letnega čistega dohodka z razdolžnino vred za tri in štirideset tisoč osem sto (43.800) goldinarjev avstr, veljave po čez v srebru od milje na ves čas koncesije, tako da če bi letni Clsti dohodek ne dosegel zagotovljene vsote, dopolni manjek državna uprava vendar samo do gori povedane maksimalne vsote.
Poroštvo po pet odstotkih izračunjenega čistega dohodka od potrošenega kapitala, katero se ustanovi na podlogi izkazanih resničnih troškov dela, s troski za nabavo denarjev •n interkalarnimi obrestmi vred, prištevši tudi razdolžilno vsoto, začne veljati tist dan, katerega se začne vožnja po vsi garantirani železnici.
(Sloreoisch.)	59
Člen IV.
Da se zvrši člen III., treba teh določil:
1. Od zagotovljenega letnega čistega dohodka naj sev razdolžilo glavnice jemlje tista vsota, ki jo državna uprava odloči po razdolžnem črteži, ki ga sama potrdi, vsled katerega se izdana glavnica izplača v tem času, dokler bode trpelo dopustilo.
2. Doplačilo, katero bi državno upravo zaradi prevzetega poroštva morebiti	zadelo, naj se po dognanem pretresu vpoloženega dosvedočenega letnega računa dati odkaže tri mesece potem, ko se vpoloži ta račun.
A državna blagajnica v odkup doteklih delničnih in obligacijskih kuponov tudi poprej začne po resnični potrebnosti, najdenej na podlogi preudarka o dohodkih, dajati nekolična odplačila, prihranjaje si očistek (obračunek), kateri se zagotovi na podlogi letnega računa, če se bode	koncesijonar z dotično prošnjo oglasil šest tednov pred doteklim rokom.
Ako dokončna ustanovitev letnega računa, katerega bode vpoložiti najpozneje	v	treh
mesecih potem, ko mine krétno leto, pokaže, da so najprejšnje prejemščine previsoko bile odmerjene, naj koncesijonar mahoma povrne, kolikor je preveč dobil, s prištetimi šestodstot-nimi obrestmi vred.
A treba je najpozneje v letu dnij po zvršetku dotičnega krétnega leta oglasiti se za dodatek od države, kajti sicer mine pravica do njega.
3. Vsoto, katero državna uprava plača vsled prevzetega poroštva,	smatrati	je	samo	za
tako naprejšnjo prejemščino, ki daje po štiri od sto obresti na	leto.
Ako bi čisti dohodek železnocestnega kosa presezal letno	vsoto,	s	poroštvom	zagotov-
ljeno, tedaj je polovico tega presežka v povračilo naprejšnje prejemščine z obrestmi vred k državni upravi takoj odštevati, dokler se vse ne razdolži. Druge polovice tist del, kolikor ga državna uprava določi po pravilih, dajati je v reservno zalogo.
Dotekle obresti je plačati, predno so najprejšnje prejemščine puvrnene. Ako bi država imela terjati take naprejšnje prejemščine ali obresti, ki do tiste dobe, kadar prestane dopustilo ali se železnica odkupi, niso še izplačane, opraviti jih je iz one imovine železne ceste, kar je Še ostane.
Člen V.
Za železnico v členu I omenjeno se dopušča oprostitev od dohodârine in Štempeljskih pristojbin kuponom in tako tudi od vsakega novega davka, katerega bi utegnile vvesti nove postave za čas dela in devet let po tem, ko se začne vožnja po narejeni cesti.
Se se dopušča, da se prva izdatba delnic in predstvenih obligacij z začasnimi (interi-malnimi) listi vred zgodi brez štemplja in pristojbine. Tudi se dopušča oprostitev od pre-snemščine, kar bi je bilo plačati od kupljenih zemljišč.
Za plačilo štempljev in pristojbin od vseh pogodeb, vlog in drugih pisem v nabavo denarjev, v delo in opravo te železnice dovoljuje se rok do časa, ko se začne vožnja po do-tičnem kosu.
Troške za notiranje efektov na tozemskih in vnanjih borsah in davki, ki jih bode podjetje plačevalo, ko preteko davka prosta leta, smejo se v gospodarstvom račun med izdajke postavljati ; glede štempeljskih pristojbin od kuponov to nij dopuščeno.
Za državne doplačke podjetje ne plačuje dohodarine.
Člen VI.
V členu I omenjena železnica se mora vsaj v dveh letih, od dne podeljene dopustitve dodelati in dodelana občni službi izročiti.
Da izpolni to dolžnost, za to mora koncesionar državni upravi dati primerno varščino kakor ona določi.
Ako se zgornja dolžnost ne izpolni, sme se izreči, da je kavcija zapala.
O ti priliki narejena opravila in pisma so prosta pristojbine in štemplja.
Člen VII.
Dela železnična naj se ločena od dobave denarjev po ponudi razdado na podlogi uve-tovnika, katerega ustanovi' vlada.
Vse mostove in vse druge znatne stavbe in umeteljna dela je narediti iz železja in kamenja.
Tudi denar naj se dobavi po razpisani ponudi ter se za efekte, kateri se izdado, ustavlja srednja minimalna izdatbena cena od sedem in osemdeset goldinarjev avstrijanske veljave za vsakih 100 gold, nominalne vrednosti v srebru.
Člen VIII.
Koncesija bode trpela devetdeset let od dne, katerega se začne vožnja po vsej v členu I omenjeni železnici.
Ustanavljaje druga dopustilna določila bode kolikor mogoče gledati na postavo od I* junija 1868 (Drž. za k. št. 56) o uvetih in olajšilih za podjetje avstrijske severnozahodne Zeleznice, ali kar se tiče tarif za vožnjo ljudi, naj veljajo tarife južne železnice, kakor jih določuje dopustnica.
Člen IX.
Zvršitev te postave je naročena ministru za trgovino in finančnemu ministru.
Na Dunaj!, dne 30. aprila meseca 1873.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Bauhaus	s.	r.	Pretiš	s.	r.
SO.
Postava od 30. aprila 1873,
o železnici od Spleta v Knin do dalmatinsko-hrvaške meje z dotičnima kriloma.
8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
Vladi se daje oblast, s podelitvijo koncesije pod uveli te postave zagotoviti izvod loko-Motivne železnice od Spleta na Prkoviče in Drniš v Knin in od ondod na Ocestovo do dal-Matinsko-hrvaške meje med Pasici in Pribudiči in pa kril od Prkovičev v Šibenik in od
dd
Ocestova na Benkovec v Zader. Koncesija naj se stoprv onda podeli', kadar bode zveza glavne proge s hrvaško-ogerskim železnocestnim omrežjem zagotovljena po dogovorit z ogersko vlado.
Člen II.
Podeljujoč koncesijo sme se za to železnico z državne strani zagotoviti poroštvo letnega čistega dohodka z razdolžnino vred, v maksimalni vsoti od sedem in štirideset t soč tri sto (47.300) goldinarjev avst. veljave po Čez v srebru od milje na ves čas koncesije, tako da če bi letni čisti dohodok ne dosegel zagotovljene vsote, dopolni manjek državna uprava vendar samo do gori povedane maksimalne vsote.
Poroštvo po pet odstotkih izračunjenega čistega dohodka od potrošenega kapitala, katero se ustanovi' na podlogi izkazanih resničnih troškov dela, s troski za nabavo denarjev In interkalarnimi obrestmi vred, pristevši tudi razdolžflno vsoto, začne veljati list dan, katerega se začne vožnja po vsi garantirani železnici, a glede kosov, na katerih bi se utegnila vožnja pred začeli, tist dan, katerega začno služiti v primeri k številu milj in to pod uvetom, da se z vožnjo po teh kosovih doseže nepretrgana železnocestna zveza med Spletom, Kninom, Šibenikom in Zadrom.
Člen III.
Da se zvrši' člen II, treba teh določil :
1. Od zagotovljenega letnega čistega dohodka naj se v razdolžflo glavnice jemlje tista vsota, ki jo državna uprava odloči po razdolžnem črteži, ki ga sama potrdi, vsled katerega se izdana glavnica izplača v tem času, dokler bode trpelo dopustilo.
2. Doplačilo, katero bi državno upravo zaradi prevzetega poroštva morebiti zadelo, naj se po dognanem pretresu vpoložeilega dosvedočnega letnega računa dati odkaže tri mesece potem, ko se vpoložf ta račun.
A državna blagajnica v odkup doteklih délnicniît lu obligacijskih kuponov tudi poprej začne po resnični potrebnosti, najdenej na podlogi preudarka o dohodkih, dajati nekolična odplačila, prihranjâje si očistek (obračunek), kateri se zgotovi' na podlogi letnega računa, če se bode kocesijonar z dotično prošnjo oglasil sest tednov pred doteklim rokom.
Ako dokončna ustanovitev letnega računa, katerega bode vpoložiti najpozneje v treh mesecih potem, ko mine kretuo leto, pokaže, da so naprejšnje prejemščiue previsoko bile odmerjene, naj koncesijonar mahoma povrne, kolikor je preveč dobil, s prištetimi šestodstot-nimi obrestmi vred. A treba je najpozneje v letu dnij po zvršetku dotičnega krétnege leta oglasiti se za dodatek od države, kajti sicer mine pravica do njega.
3. Vs. to, katero državna uprava plača vsled prevzetega poroštva, smatrati je samo za tako naprejšnjo prejemsčino, ki daje po štiri od sto obresti na leto.
Ako bi čisti dohodek zeîeznoces'nega kosi presezal letno vsoto, s poroštvom zagotov-* Ijeno, tedaj je polovico tega presežka v povračilo naprejšnje prejemščiue z obrestmi vred k državni upravi takoj odštevati, dokler se vse ne razdolži. Druge polovice tist del, kolikor ga uprava določi po pravilih, dajati je v reservno zalogo.
Dotekle obresti je plačati, pred n o so naprejšnje prejemščiue povrnene. Ako bi država imela terjati take naprejšnje prejemščiue ali obresti, ki do tiste dobe, kadar preslane dopustilo ali se železnica odkupi, niso še izplačane, opravili jih je iz one imovme železne ceste» kar je še ostane.
Člen IV.
Za železnico v členu I omenjeno se dopušča oprostitev od dohodarine in štempeljskih pristojbin kuponom in tako tudi od vsakega novega davka, katerega bi utegnile vvesti nove postave za čas dela in devet let po tem, ko se začne vožnja po narejeni cesti.
Se se dopušča, da se prva izdatba delnic in predstvenih obligacij z začasnimi (interi-®alnimi) listi vred zgodi brez štemplja in pristojbine. Tudi se dopušča oprostitev od pre-sneniščine, kar bi je bilo plačati od kupljenih zemljišč.
Za plačilo »templjev in pristojbin od vseh pogodeb, vlog in drugih pisem v nabavo de-narjev, v delo in opravo te železnice dovoljuje se rok do časa, ko se začne vožnja po doti-čnem kosu.
Troški za notiranje efektov, na tozemskih in vnanjih borsah in davki, ki jih bode pod-■letje plačevalo, ko preteko davka prosta leta, sinejo se v gospodarstvom račun med izdatke Postavljati ; glede štempeljskih pristojbin od kuponov to nij dopuščeno.
Za državne doplačke podjetje ne plačuje dohodarine.
Člen V.
Železnica v členu I omenjena brez kosa od Ocestova do deželne meje, glede katerega bode z ozirom na rok dodelanju gledati na istodobno zvezo v severno mer, mora se kotiči v treh letih od dne podeljene koncesije dodelati in dodelana v občno službo izročiti.
Da izpolni to dolžnost, za to mora koncesijunur državni upravi dati primerno varš-e|no, kakor ona določi.
Ako se zgornja dolžnost ne izpolni, sme se izreči, da je kavcija zapala.
O ti priliki narejena opravila in pisma so prosta pristojbine in štemplja.
Člen VI.
Dela železnična naj se ločena od dobave denarjev po ponudi razdadô na podlogi u Verovnika, katerega ustanovi vlada.
Tudi denar naj se dobavi po razpisani ponudi ter se za efekte, kateri se izdado, ustavlja srednja minimalna izdatbena cena od pet in osemdeset goldinarjev avstr, veljave za 'sakih 100 gl d. nominalne vrednosti v srebru.
Vse mostove in vse druge znatne stavbe in umeteljna dela je narediti iz železja in kamenja.
Člen VII.
Koncesija bode trpela devetdeset let od dne, katerega se začne vožnja po vsej v členu I omenjen! železnici.
Ustanavljaje druga dopustilna določila bode kolikor mogoče gledati na postavo od 1. Junija 1868 (Drž. z a k. št, 36) o u veti h in olajšilih za podjetje avstrijske severnozahodne Železnice, ali kar se tiče tarif zn vožnjo ljudi, naj veljajo tarife južne železnice, kakor jih določuje dopustnica.
Člen VIII.
V dopustnici se smejo koncesijonarji tudi zavezati, da razen krilnih železnic povedanih v členu I izdelajo še krilo od Sv. Nikola do Trogira.
V teni slučaji je to krilo zastran vseh dopustilnih uvetov šteti za celokupen del v členu 1 naštetih železnic, toda ustanoviti maksimalno vsoto čistega dohodka na miljo za to krilo iu čas, v katerim naj se dodela, pridržava se določitvi po ustavnem potu.
Člen IX.
2 vrši e v te postave je naročena ministru za trgovino in finančnemu ministru.
Na Dunaj!, dne 30. aprila meseca 1873.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Banlians	s. r..	Pretiš	s.	r.
81.
Postava od 7. maja 1873,
o uvetih ill olajšilih za lokomotivno železnico a) od Rakonic na Jehnice do privil. Polzenjsko-Bre-zenske železnice, b) od Falknova do česko-saske meje pri Graslicah.
8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
Vladi se daje oblast, podeljujoč dopustilo za lokomotivno železnico
a) od Rakonic na Vorače, Jehnice do Polzenjsko-Brezenske železnice blizo Schell es ;
b) od Falknova do čeŠko-saske meje blizo Graslic
delničarski družbi priviligirane Buštjegradske železnice v §. 1 7 dopustnike od 1. julija 1868 (Drž. za k. št. 138) dane prostosti davka in pristojbin pod uveti povedanimi v sledečih členih dopustiti tudi za ti progi.
Ali prostost od dohodârine naj se tema programa dodeli samo za tist čas, kolikor ona po dopustniki od 1. julija 1868 (Drž. za k. št. 138) ide ostalim progam Buštjegradske železnice celoma ali polovično še zdaj, tako, da ko mine prostost od dohodârine na teh ostalih, v zgornji dopustniki omenjenih progah, prostost tudi novima progama celoma ali polovično ugasne.
Člen II.
Kos od Rakovnik v Schelles mora se v poltretjem letu od dne dane koncesije a kos od Falknova do Graslic do 31. oktobra i 874 dodelati in dodelan občni službi izročiti.
Za kos od Graslic do meje določi državna pogodba s kraljevsko sasko vlado, kdaj naj se dodela. Državna uprava naj primerno skrbi, da Buštjegradska železnična družba zavaruje izpolnilo teli dolžnosti.
Člen III.
Kar se tiče stika v členu I omenjene krilne železnice o I Falknova do Graslic s saskimi železnicami in kretne službe v vkupni menjalni postaji v Graslicah, pridržuje se ustanovitev
doticnih določil sklenitvi državne pogodbe s kraljevsko sasko vlado ter bode Buštjegradska selezniena družba dolžna, podvreči se določilom te državne pogodbe in dolžnostim, katere Jej naloži.
Člen IV.
Glede tarif in drugih dopustilnih u veto v štejeta se v členu I omenjeni progi za celokupen del že dopuščenih železnic Buštjegradske družbe.
Člen V.
Zvršitev te postave je naročena ministru za trgovino in finančnemu ministru.
Na Dunaji, 7. maja 1873.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Bauhaus s. r.	Pretiš s. r.
82. Postava od 7. maja 1873,
° uvelih in olajšilih za lokomotivno železnico od Knittelfelda na Wolfsberg, Doljnji Dravburg, Konjice in Rogatec do štajerske meje.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
Člen I.
Vladi se daje oblast, dopuščajoč lokomotivno železnico od Knittelfelda na Wolfsberg, doljnji Dravburg, Konjice in Rogatec do štajerske meje v stik z ogersko-hrvaškim železno-oestnim omrežjem dodeliti ta le olajšila :
a)	Oprostitev od štempla in pristojbin za vse pogodbe, vloge in druga pisma za nabavo kapitala, in za delanje in opravo železnice do tistega časa, ko se izroči občni službi;
O oprostitev od štempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic in predstvenih obligacij kakor tudi začasnic (interimalnih listov), in prenosnine, ki bi jo bilo plačati od kupljenega zemljišča ;
c)	oprostitev od dohodnine in š tem p el j sk i h pristojbin za kupone, kakor tudi od vsakega davka, ki bi se morebiti s prihodnjimi postavami vpeljal, k večemu za pet in dvajset let od dne dane koncesije.
Cie n II.
Železnica v členu I imenovana mora se zadnji čas v št ir eh letih od dne dane kon-cesije dodelati in dodelana občni službi izročiti.
Državna uprava naj primerno skrbi, da koncesionarji izpolnitev te dolžnosti zagotovijo.
Člen III.
Ustanovljaje druga dopustilna določila bode kolikor mogoče gledati na postavo od I- junija 1868 (Drž. zak. Štev. 56) o uvetih in olajšilih za podjetje „avstrijske severno-
zahodne železnice“; ali kar se tiče tarif za vožnjo ljudi, naj veljajo tarife južne železnice, kakor jih določuje dopustnica.
Člen IV.
Dopustnica naj se izda stoprv po tem. kadar bode stik v členu I omenjene železnice z ogersko-hrvaškim omrežjem po podelitvi dopustila zagotovljen.
Člen V.
Zvršitev te postave je naročena ministru za trgovino in finančnemu ministru.
Na Dunaji, due 7. maja 1873.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Bauhaus	s.	r.	Pretiš s. r.
83.
Ukaz ministerstva za trgovino od 7. maja 1873.
o nvetih, pod katerimi se prosilci za plovske (brodniške) patente o voditvi ladij parnic po reki Dunavi pripuščajo k zapovedani preskušnji.
Paragraf 18 v Državnem zakoniku od leta 1858, VII kosu, pod st. 22, obseženega ukaza trgovinskega ministerstva od 29. januvarja 1858 o zadobivanji avstrijskih izkaznih pisem za plovstvo po reki Dunavi z ladijami ali plavicami se predrugačuje tako.
Prositelj za plovski patent v voditev ladij parnic mora izkazati naslednja svojstva :
a)	Da je doleten (polnoleten) ; h) svoje državljanstvo in redno stanovališče ;
c) svoje dobro obnašanje ali vedenje ;
d) da se je z dobrim uspehom izučil na navtični ali spodnji realni učilnici ali da si je kako drugače zadobil znanosti sploh vjemajoče se s to stopinjo omike:
e) triletno zadovoljujočo dejanjsko službo na ladlji, ne štejčč službe morjaškega novinca, v katerih treh letih se je kandidat najmanj leto dni na Indiji parnici vozil zunaj velikega morja, ter je opravljal službo nekaj časa kot krmar ali krmarjev namestnik, nekaj časa pa kakor kapetanov (vodnikov) namestnik pod kapitanovim nadzorstvom.
Svedočba, katero je izdal kapetan, ki je prosi tel j pod njim naj n a za d nje služil, mora obsegati izrečno potrdilo, da je prositelj za voditev ladij e pa mice potrebno praktično sposobnost popolnoma izkazal.
Ministerstvu za trgovino se pridržava, v slučajih posebnega ozira vrednih dopustiti izimke od zgornjih uvetov, ter o tem za vsak slučaj posebej razločiti.
Bauhaus
s. r.
8 L.
Ukaz minister stva notranjih reci od 12. maja 1873.
o napravi novega okrajnega glavarstva v Gröbmingu na Štajerskem.
Njegovo e. in kr. apostolsko Veličanstvo je z najvišjo odloko od 18. oktobra 1872 dvorna izpreminjajoč z ukazom ministra notranjih reči od 10. julija 1868 (Drž. zak. št. 101) 'Uglašeno upravno razdelitev vojvodine štajerske naj milostljiveje blagovolilo odobriti razdelitev zdanjega politečniga uradnega okraja Lietzenskega na dva okraja Grobminški in Lietzenski, in meje tema političnima okrajema tako namreč, da se sodni okraji Gröbming, Ird-n'ng> Schladming in Aussee odkažejo okrajnemu glavarstvu, katero se v Gröbmingu novo '•stanovi, a sodni okraji Lietzen, Grmi nje in St. Gallen da ostanejo pod dozdanjim Lietzen-skim okrajnim glavarstvom.
Okrajno glavarstvo v Gröbmingu naj začne uradovati 30. junija 1873.
Lasser s. r.
85.
Postava od 17. maja 1873,
° °lajšilih in uvetih za železnico od Dunaja na Radgono do štajerske meje s krili dotičnimi.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Clen 1.
Vladi se daje oblast, s podelitvijo koncesije po določilih te postave zagotoviti, da se •zdela lokomotivna železnica
«) od Dunaja na Pitten, Friedberg in Hartberg po Safenski dolini na Fiirstenfeld v Bernik, stikajoča se z ogersko zahodno železnico s krilom od primernega mesta v Gradec, ki se bode stekalo v železnico od Gradca-Köflacli narejeno ;
6)	od Bernika na Radgono do štajerske meje v stik z ogersko-hrvaškim železnocestnim omrežjem.
Clen II.
Koncesijonarju naj se naloži dolžnost, ako bi vlada zahtevala, izdelati in v službo izročiti krili, in to:
а) od mesta v členu I sub a) imenovane železnice južno od Dunajskega Novega mesta, da bode zvezana s tem mestom ;
б) od Radgone na zahod proti Mariboru, da se stakne z južno železnico.
(Worenlsch.)
,
C len III.
Za železnice v členu I in II imenovane; smejo se dodeliti tale olajšila :
a) Oprostitev od štempla in pristojbin za vse pogodbe, vloge in druga pisma za nabavo kapitala, in za delanje in opravo železnice do tistega časa, ko se izroči občni službi ;
b) oprostitev od Štemplev in prisojbin za prvo izdatbo delnic in predstvenih obligacij kakor tudi začasnic (interimalnih listov), in prenosnine, ki bi jo bilo plačati od kuplj6' nega zemljišča;
c) oprostitev od dohodnine in štempeljskih pristojbin za kupone, kakor tudi od vsakega davka, ki bi se morebiti s prihodnjimi postavami vpeljal, za pet in dvajset let od dne koncesije.
Člen IV.
V členu I sub a) omenjeni kos s krilom mora se v treh letih od dne dovoljenega dela dodelati in dodelan občni službi izročiti.
Ko bode vlada ustanavljala rok za delo v členu I sub b) omenjene železnice, naj kolikor bode mogoče gleda na to, da se ta železnica izroči v občno službo ob enem z dotično ogersko-hrvaško železnico.
Člen V.
Kar se tiče drugih dopustilnih uvetov, naj se pazi kolikor se da, na določila postave od 1. junija 1868 (Drž. zak. št. 56) o avstrijski severnozahodni železnici, ter naj državna uprava skrbi za to, da koncesionarji za ipolnitev teh dolžnosti varnost dado.
Člen VI.
O stiku železnice v členu I sub b) imenovane naj se gleda doseči domembo s kraljev-sko-ogersko vlado.
Člen VII.
Zvršitev te postave je naročena ministru za trgovino in finančnemu ministru.
Na Dunaju, 17. maja 1873.
Franc Jožef. s. r.
Auersperg s.	Bauhaus s. r.	Pretiš	s.	r.
328
Ukaz ministerstev za finance in trgovino od 20. maja 1873.
° zvršitvi postave od 30. marcija 1873, o čolni prostosti predmetov, potrebnih za delo in opravo ladij.
V z vrši te v postave od 30. marcija 1873 (Drž. za Ir. št. 81) o čolni prostosti reči posebnih za delanje in opravo ladij, določuje se po dogovoru s kraljevsko-ogerskimaž miui-sterstvoma za finance in trgovino, da se v olajšanje dela in opravo pomorskih ladij o morskem obrežji avstrijsko-ogerskega colnega okoliša in Dalmacije sme brezcolna vvožnja nize ‘Henovanih reči dovoliti.
I. Reči za lad(jodelstvo.
1. Les v krij ih ali hlodih, žaganicah, podnicah, diljah, drogih ali rantah i. t. d.
2. Bruna iz sirovine katere koli večine in vrste.
3. Plošče, spone, proge in plehi iz železa, kupra (medi), cinka, svinca ali kovinskih
zmesi.
4. Drogi, proti in prečke iz železa, kupra, cinka ali kovinskih zmesi, okrogli, jajčasti ali robati.
5. Žeblji in cveki iz železa, kupra, cinka ali kovinskih zmesi.
6. Kolena in ogelniki iz železa.
7. Prsteni (kljuzi) iz kovine ali stekla za obklad	lukenj	na straneh	forštevena,	skozi
katere gredo vrvi, in takšni kljuzi, držeči verige.
8. Puške (Blockscheibenbüchsen) iz kovine.
9. Sinkelhaki.
10. Sekala, vile in palčniki pri veslih iz kovine.
11. Sesaljke in vodotežne naprave iz železa, kupra,	cinka,	svinca ali	kake	kovinske
zmesi.
12. Stroji ali mašine za vitle pri ladijah, vinks in gangspills.
13. Krmilna kolesa.
14. Parni stroji in deli strojev za parnike pomorske.
18. Roči iz kake kovine ali stekleni.
16. Svedri po angleškem ali amerikanskem načinu.
17. Sekire, kladva, pile, dleta in žage.
18. Klobučina (polst) in karton za podlogo ladijam.
19. Osmoljena konopnina in tako predivo in s smolo namazano tulje konopno in laneno.
20. Debele steklene plošče za line.
21. Angleška črnj.
II. Revi za opravo ladij.
22. Jadreniki leseni ali železni in vse pritikline pri jadrilih, kakor so rabi, obroči, vrtilke, pregradke, klüferbacken, oslovske glave, cjoki in drugi železni jadrilni kosi.
60*
23. Jadra in vrvje, tudi jadreno platno (jadrovina) in neosmoljene vrvi.
24. Železna oprema, namreč vrvje prepleteno z železno žico.
25. Prosto usnje za ovleko vrvja.
26. Leseni sodi in brente z železnimi obroči.
27. Železne posode za vodo.
28. Okrasi nosa, in krme.
29. Mački ali sidra in dotične verige.
30. Ladjice iz lesa in železa.
31. Vesla za ladjice.
32. Bandera in zastave.
33. Signali tudi svetilni.
34. Svetilnice na ladijah.
35. Peči in ognišča (nepotratna).
36. Orodje kuhinjsko za ladije.
37. Oprava za kabine.
38. Zvonci.
39. Navtični, meteorologični in optični instrumenti.
40. Hidrografične karte.
Tem rečem se sme dovoliti brezcolni vvoz samo če se izpolnijo naslediti n veti :
1. Pravico do brezcolne vvožnje imajo samo tisti, katerih obrt je delanje ladij ter imajo v to namenjen ladijodelnice (Werfte).
Oni morajo pri finančnem oblastvu svojega okraja pokazati svedočbo pristojnega političnega oblastva, da tak obrt imajo, in v ti svedočbi mora biti na tanko povedano, kje je ladijodelnica.
2. Tistemu, ki pokaže omenjeno svedočbo, da finančno oblastvo njegovega okraja zaradi brezcolne vvožnje dopustni list za določeno množino imenovanih reči, kakor je primerna velikosti njegovega obrta, in za vvoz katerih reči je v dopustnem listu postavljen čas, kateri ne sme prestopati leta dni.
3. Omenjene reči se smejo brezcolno vvažati samo mimo tiste za njih colno obravno-v a nj e pooblaščene col ni je, ki je naj bliže ladijodelnici ali pomostu (štaplju) in je v dopustnem ijstu izrečno imenovana.
Ta colnija naj na hrbet dopustnega lista, katerega je za vsak slučaj posebej prinesti, zapiše vvoženo množino teh reči in naj jih tudi na posebnem pregledku v razvidnosti ima.
4. Kolikorkrat kdo prosi za nov dopustni list, mora se, predno mu se podeli, po primernem potu pozvedeti, koliko so se prej vpeljane reči res porabile za napravo in opravo ladij in je li nova množina, za katere brezcolni vvoz se prosi, tudi primerna znanemu raz-sežaju prositeljevega obrta. Po izhodu teh pozvedeb naj se stranki izda nova dopustnica.
5. Tiste reči, ki so bile na podlogi takega dopustnega lista vvožene, in katere bi kdo rad porabil v drug namen in ne za napravo ali opravo ladij ali rad odstopil drugim osebam, ki nimajo pravice do brezcolnega v voza (člen 1) ali nimajo potrebne dopustnice (člen 2), morajo se naj p red vpovedati pri tisti colniji, mimo katere se je opravil vvoz, ter vvoznini po tarifi podvreči, in na to se na dopustnem listu množina, za katero je plačan col, odpiše od prejete množine.
Vsaka poraba brezcolno prejetih reci za druge namene in ne za delo in opravo ladij |n vsak odstop ljudem, ki nimajo pravice prejeti jih brez opravljene prej vvoznine, šteje se 'n	kaznuje po	veljajočih propisih za prestopek zoper državne dohodke.
6. Tisti,	ki imajo pravico take reči brezcolno na dopustni list prejemati,	smejo	jih
v meri tega lista prepustiti brezcolno drugim tako pravico imajočim. Ali v takih slučajih m°ra colnija , mimo katere so reči brezcolno prišle, pred odstopom take reči na odstop-nikovem dopustnem listu odpisati in pripisati jih na listu prejemnikovem, da so v njegovo l,ne vvažane. Ako je prejemnik v svojem dopustnem listu nakazan na drugo colnijo, naj ob enem tudi tej colniji naznani, da je odstopljene reči prevzel.
7. Preja iz bombaža, konopnine, lanenega ali drugega rastlinskega prediva sme se v Postopku za pripravo (apreturo) mimo čolni j v to posebej pooblaščenih brezcolno prejemati za delanje jadrovine s tem uvetom, da se gotova tkanina ali zopet izvozi ali pa odda "Oetniku ladijodelnice ali staplja, kateri ima oblast, jadrovino brez cola dobivati.
Predno se gotova tkanina izroči', mora se postaviti pred colnijo pooblaščeno za postopek v pripravo ter omeniti na prejemnikovem dopustnem listu. Kadar prejemnika dopustni list napotuje na drugo colnijo, mora on ob enem tudi tej colniji naznaniti, da je tkanino prevzel.
8. Topi za ladije, meči, sablje, bodala in puške smejo se za opravo ladij za dolgo pomorsko vožnjo namenjenih samo po dovoljenji pristojnega političnega oblastva prejemati.
Kdor prinese to dovolitev, temu se dopusti brezcolni vvoz orožja in dotična colnija llaJ	na vvozni	dovolitvi zapiše, koliko in katerega orožja je kdo prejel.
Postava	od 30. marcija 1873 (Drž. zak. št. 51) naj pride v moč	ob	enem	s	pričujo-
c,m ukazom od 1. junija 1873.
Bauhaus s. r.	Pretiš	s.	r.
87.
Postava od 2L maja 1873,
° olajšilih idočih pridobitnim in gospodarstvenim društvom (tovarištvom) glede štempeljskih in neposredstvenih pristojbin (davščin).
8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
§• 1.
Tistim društvom, katera je čislali za pridobitna in gospodarstvena društva v zmislu postave od 9. aprila 1873 (Drž. zak. št. 70), pristojč zastran štempeljskih in neposredstvenih pristojbin naslednja olajŠila.
§• 2.
K nji gej in opravilni zapisi pridobitnih in gospodarstvenik društev, ki se pišejo edino ° pravnih razmer,h med društvom in društveniki njegovimi, prosti so pristojbine, ustanovljene v tarifni številki 17/59 od 13. decembra 1862 (Drž. zak. štev. 89) in v §.11
postave od 29. februarja 1864 (Drž. zak. št. 20). Nasproti pa veljajo le-ta postavna določila za tiste bukve in opravilne zapise, kamor se vpisujejo pravni razmeri med društvom in drugimi osebami.
§• 3.
Pristojbino za društveno pogodbo pridobitnih in gospodarstvenik društev je v prvi*1 štirnajstih dnevih mesecev januvarja in julija vsacega leta neposredstveno odpravljati od skupne vsote vplačil, katera so društvenih", ko je ta postava že moč imela, v preteklem po* letu po pravilih (statutih) opravili, ter se ne uporablja §.16 postave od 9. februarja 1850 (Drž. zak. št. 50).
Poleg te pristojbine se ne plačuje posebna pristojbina o društvenem potrdilu, da je ta vplačila prejelo.
V istih rokovih naj pridobitna in gospodarstvena društva neposredstveno odpravljajo tudi pristojbino za deleže na dobičku, katera so, ko je bila ta postava že v moč prišla, vsacega pol leta svojim udom izplačala, odmerjeno po skupni vsoti teh deležev.
Kar se tiče odplačevanja kapitala v vplačilih društvenikov, to naj društvo opravi neposredstveno v prvih Štirnajstih dnevih mesecev januvarja in julija vsacega leta dotično pristojbino po skupni vsoti v prejšnjem pol letu odplačanih kapi tatov.
Pristojbina od neprimičnin, katero je morebiti za društveno pogodbo plačati po opom-nji 4 k tarifnemu postavku' 9/55 postave od 13. decembra 1862 (Drž. zak. štev. 89), ostane veljavna tudi za pridobitna in gospodarstvena društva.
*• 4.
V §. 3 te postave omenjene lestvične pristojbine je odmerjati po lestvici (skali) I.
Za pristojbino od društvene pogodbe ne velja v tarifni številki 9/55 B c) postave od
13.	decembra 1862 (Drž. zak. št. 89) omenjeni minimalni znesek.
§. 8.
Tudi na pridobitna in gospodarstvena društva je uporabljati §. 12 postave od 13. decembra 1862 (Drž. zak. št. 89). Takisto veljajo določila §. 7 postave od 29. februarja 1864 (Drž. zak. št. 20) tudi za pravna pisma (blagajnične liste i. t. d ), ki jih pridobitna in gospodarstvena društva, — če po pravilih smejo denarje na tekoči račun sprejemati, — zvršujoc to svojo pravico izdajo, brez razločka, so li društvenih vplačali te denarje ali kdo drug.
§• 6.
Vloge, s katerimi se pridobitnim in gospodarstveniku društvom zapovedani vpisi v vpisnik za društva izprosijo, niso podvržene pristojbini po tarifni številki 102/43 I postave od 1 3. decembra 1862 (Drž. zak. št. 89), temuč z njimi je,j po tem, če je o vlogi potreben javen razglas ali nij potreben, ravnati ali po tarifni štev. 102/43 d) ali 102/43 a) 1 zgornje postave.
§• 7.
Tiste vloge, s katerimi se društvene pogodbe in njih predrugačbe, po tem sklenem računi in bilance pridobitnih in gospodarstvenih društev po §. 35 postave od 9. aprila 1873 (Drž. zak. št. 70) polagajo pred politična oblastva, in tako tudi priloge teli vlog niso podvržene nikaki pristojbini.
tz 8-
Tistim prridobilnim in gospodarstvenim društvom, katera se bavijo s kreditnimi poslovi, dodeljuje se prostost pristojbine za tista pisma, katera izdajo društva strankam ali stranke društvom, ne da bi služila prav za dokaz o sklenenih pravnih opravilih, nego samo zaradi Vv«dene takšne manipulacije.
V ta namen se morajo obrazci teh pisem, predno se vvedd, in predno se v čemer bodi predrugačijo, položiti pred finančno upravo, da jih pregleda ter jim to svojstvo prizna.
§- 9.
Finančnemu ministru je dana oblast, pridobitnim in gospodarstvenim društvom z vzro-k°v ozira vrednih dovoliti ter deloma odpustiti pristojbine, ki bi po prejšnjih propisih bile na dolg ostale, vendar ne čez mejo dolžnosti, katero omenjenim društvom pričujoča postava glede pristojbin naklada.
§• 10.
Finančnemu ministru je naročena zvršitev te postave, katera pride v moč ob enem 8 postavo od 9. aprila 1873 o pridobitnih in gospodarstvenik društvih.
Na Dunaji, dne 21. maja 1878.
Franc Jožef s, r.
Auersperg s. r
Rretis s. r.