Acta agriculturae Slovenica, 90(december 2007)2, 97–106. Agris category codes: L01 COBISS Code 1.04 PROBLEMATIKA TERMINOV »PROSTOŽIVE ČE«, »GOJENE« IN »REJNE« ŽIVALI V SLOVENSKI ZAKONODAJI Aleksandra ŽIGO JONOZOVI Č a) a) LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediš čine, Opekarska 11, 1000 Ljubljana, Slovenija, mag., e-pošta: aleksandra.lutra@siol.net. Delo je prispelo 31. julija 2007, sprejeto 26. novembra 2007. Received July 31, 2007, accepted November 26, 2007. IZVLE ČEK Biotska raznovrstnost v kmetijstvu zajema, med drugim, prostožive če živali, s katerimi upravlja človek. Posamezne osebke lahko redimo, gojimo ali vzrejamo za proizvodnjo hrane, volne, kož, krzna oz. druge gospodarske namene, ali pa za družbo, rekreacijo, varstvo ali pomo č človeku. Odvisno od tega jih razli čno obravnavamo. Za pravno ureditev podro čja rabimo jasno opredeljene in usklajene termine. V Sloveniji na podro čju gojenja oz. reje prostožive čih živali ni zakona, ki bi dejavnost celovito urejal, zato je bilo težiš če raziskave na rabi terminov: živali (divjad) v ujetništvu, gojene živali (gojena) divjad, rejne živali oz. živali (divjad) v reji, znotraj predpisov, ki se vsebinsko prekrivajo. S pregledom dokumentov sem ugotovila, da raba omenjenih terminov v slovenski zakonodaji ni usklajena. Termine je potrebno uskladiti in dore či, pri čemer je bistveno upoštevati na čin rabe živali. Na podlagi sinteze ugotovitev sta oblikovana predloga za razdelitev in rabo prou čevanih terminov ter osnovno spremembo predpisov. Oblikovan je tudi shematski prikaz vsebinskih razlik med predlaganimi termini. Klju čne besede: zakonodaja / predpisi / terminologija / prostožive če živali / ujetništvo / gojenje / reja THE USE OF TERMS WILD, BRED AND FARMED ANIMALS IN SLOVENE LEGISLATION ABSTRACT Agricultural biodiversiy includes, among other, wild animal species that are used or may be used for the production of food. Animals may be farmed or bred for food, wool, leather, furskin or for other economic purposes, but we can also breed them for company, recreation, protection or work. The purpose of farming and breeding is crucial for setting of criteria for handling individual animal or a groupof them. Legal purposes request precise and harmonised terminology. The paper deals with the use of terms such as animals of wild species kept in captivity, bred (game) animals, farmed (game) animals in Slovene regulation. In Slovene legislation there is no single act which holistically regulates breeding and farming of animals of wild species. The use of terms in regulations which partially deal with the subject is not harmonised and does not fully take into consideration the use of animals. The article gives the sugestions for subdivision and use of studied terms as well as changes of some legislation acts. The schematic representation of core differences between terms under consideration is presented. Key words: legislation / regulations / terminology / wild animals / captivity / breeding / farming UVOD Človek je tako kot živali sestavni del narave ter, tako kot one, za svoje potrebe izkoriš ča sestavine svojega okolja in jih uporablja v razli čne namene. Če se omejimo samo na živi del http://aas.bf.uni-lj.si Acta agriculturae Slovenica, 90(december 2007)2. 98 okolja ugotovimo, da je od raznovrstnosti le-tega, torej od biotske raznovrstnosti, odvisna potencialna stopnja zadovoljevanja njegovih potreb. Del biotske raznovrstnosti, ki ima dolo čen pomen za kmetijstvo in pridobivanje hrane, imenujemo kmetijska biotska raznovrstnost ali s tujko agrobiodiverziteta. Njen sestavni del so tudi prostožive če rastline in živali, s katerimi upravlja človek. Živali lahko s stališ ča človekovega vpliva na njihove lastnosti razdelimo na dve skupini: doma če živali in prostožive če vrste. V novejšem času govorimo tudi o tretji skupini, in sicer o gensko spremenjenih organizmih oz. živalih (GSO). Posamezne osebke iz teh skupin lahko redimo, gojimo ali vzrejamo za proizvodnjo hrane, volne, kož, krzna ali v druge gospodarske namene, ali pa za družbo, rekreacijo, varstvo ali pomo č pri delu. Dejstvo je, da jih odvisno od tega razli čno obravnavamo. Pri prou čevanju predpisov, ki urejajo podro čje rabe naravnih virov v kmetijstvu, sem se sre čevala s pojmi, ki so razli čno definirani ter velikokrat med seboj hierarhi čno neusklajeni, kar povzro ča dolo čeno pravno neurejenost in negotovost. Za pravno ureditev katerega koli podro čja pa rabimo, med drugim, tudi jasno opredeljene in usklajene pojme. V nadaljevanju bom predstavila pomembnejše predpise, ki urejajo ravnanje z gojenimi in rejnimi živalmi predvsem prostožive čih vrst, predstavila bom problematiko rabe dolo čenih terminov, podala predlog njihove opredelitve in rabe ter razložila njihove vsebinske razlike. NAMEN IN METODE DELA Težiš če raziskave je raba terminov znotraj slovenskih predpisov, zlasti: živali (divjad) v ujetništvu, gojene živali (gojena divjad), rejne živali oz. živali (divjad) v reji. Na podro čju gojenja oz. reje prostožive čih živali ni zakona, ki bi celovito urejal podro čje, zato sem prou čila tiste, ki se z njim vsebinsko prepletajo, vklju čno s podrejenimi akti, in sicer: − Zakon o ohranjanju narave (ZON) iz l. 1999 ureja varstvo prostožive čih živalskih vrst, vklju čno z njihovim genskim materialom in habitati ter ekosistemi, in omogo ča njihovo trajnostno rabo. V njem so opredeljeni, med drugim, tudi pojmi: prostožive če živalske vrste, gojene živali, gojitev. − Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) iz l. 2004 ureja upravljanje z divjadjo ter dolo ča katere prostožive če živali so divjad. − Zakon o živinoreji (Zživ) iz l. 2002 dolo ča, med drugum, cilje živinoreje, pogoje in na čin reje ter nemoteno rejo, ureja na čine živinoreje, rejske programe, spreminjanje in ohranjanje lastnosti doma čih živali, prenos selekcijskih dosežkov v rejo, ohranjanje genetske variabilnosti, genetske rezerve in avtohtone pasme, genske banke v živinoreji ter izobraževalno in raziskovalno delo na podro čju živinoreje. Dolo čbe tega zakona se nanašajo na rejo kopitarjev, govedi, praši čev, ovc, koz, kuncev, perutnine, rib in čebel kot tudi za prostožive če živali, ki se gojijo v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave. − Z veterinarske stroke sta s podro čjem povezana Zakon o veterinarstvu (Zvet-1) iz l. 2001 in Zakon o veterinarskih merilih skladnosti (ZVMS) iz l. 2005. − Zakon o zaš čiti živali (ZZZiv) iz l. 1999 dolo ča pravila za ustrezno ravnanje z živalmi. Dosledno se izvaja pri vreten čarjih, pri drugih živalih pa glede na stopnjo njihove občutljivosti v skladu z ustaljenimi izkušnjami ter znanstvenimi dognanji. Obravnavani zakoni in njihovi podzakonski akti so navedeni med viri. Pri delu je bila zlasti uporabljena dogmati čna metoda, katere najpomembnejša orodja so jezik, logika in pravni sistem. Uporabila sem logi čno prou čevanje, ki zajema uporabo logi čnih postavk o naravi in vrsti pojmov, sklepanj, o oblikovanju opredelitev, deduktivnem in induktivnem sklepanju, analizi, sintezi itn. Žigo Jonozovi č, A. Problematika terminov »prostožive če«, »gojene« in »rejne živali« v slovenski zakonodaji. 99 S kon čno sintezo ugotovitev sem oblikovala predlog razdelitve in rabe prou čevanih terminov ter podala predlog osnovnih sprememb omenjenih predpisov. REZULTATI IN RAZPRAVA Doma če živali – prostožive če živalske vrste Davis (1987, cit. po About Domestication. 2006) definira doma če živali (ang. domestic animal) kot tiste, katerih razmnoževanje v veliki meri kontrolira človek. Evolucija udoma čenih vrst je v glavnem rezultat umetne izbire, pri kateri je naravna selekcija imela stransko vlogo. Proces udoma čitve (domestifikacije) povzro ča lo čitev, delno ali popolno, odbranega staleža od njegovih neudoma čenih prednikov. Doma če živali je človek odbiral skozi več tiso č let, pri čemer je upošteval zaželene lastnosti; nekatere od njih so fizi čne (npr. koli čina in razporejenost mesa, velikost, sprememba oblike, dlakavost, operjenost), druge vedenjske (krotkost, ubogljivost). Skoraj brez izjeme doma če živali izvirajo iz vrst, ki so zelo socialne. V naši zakonodaji sta opredeljena tako pojem doma čih živali kot prostožive čih vrst živali. V Zakonu o živinoreji je zapisano, da so doma če živali tiste, ki jih človek redi za svojo korist in živijo pod njegovim varstvom ter oskrbo in niso prostožive če živali po predpisih o ohranjanju narave. Definicija ne vklju čuje domestikacije, ampak temelji na ravnanju z živalmi. Pomanjkljivost te definicije je, da pojem dolo ča tudi z opredeljevanjem tistega, kar ta pojem ni. Le-to bom ponazorila z nekoliko nenavadnim, čeprav ne neverjetnim primerom. Po Zakonu o ohranjanju narave so prostožive če vrste tiste, katere osebki – vse razvojne oblike (v nadaljnjem besedilu: živali) lahko živijo prosto v naravi, neodvisno od človeka in niso nastale z umetnim izborom (odbiranje in gojenje osebkov z namenom pridobivanja pasem doma čih živali) ali biotehnološkim poseganjem v dedne zasnove. Če bi v Sloveniji z biotehnološkim posegom v dedno zasnovo ustvarili gensko spremenjene osebke divjega praši ča, z namenom nadaljne reje takih živali, potem le-ti ne bi bili prostožive ča vrsta po dolo čilih Zakona o ohranjanju narave. Živali bi redili za svojo korist in bi živele pod našo oskrbo v skladu z Zakonom o živinoreji. Torej to ne bi bile prostožive če živali po predpisih o ohranjanju narave, temve č bi jih na podlagi Zživ lahko uvrstili med doma če živali. Prostožive če živalske vrste – divjad Zakon o divjadi in lovstvu dolo ča, katere prostožive če živalske vrste sodijo med divjad. Divjad so po tem zakonu vrste prostožive čih sesalcev in ptic, ki jih lovimo. Na podlagi njegovega 38. člena je Vlada RS izdala Uredbo o dolo čitvi divjadi in lovnih dob, v kateri so dolo čene vrste prostožive čih sesalcev in ptic, ki so divjad. Pojem divjad je torej podmnožica pojma prostožive če živalske vrste. Opozorila bom, da Zakon o veterinarstvu iz leta 2001 pojem divjad uporablja v ožjem pomenu – divjad so divje živali * , določene s predpisi o lovstvu, katerih meso je uporabno za prehrano ljudi in se jih ne kolje kot doma če živali, temve č lovi, v skladu s predpisi o lovstvu. Za divjad štejejo tudi divji sesalci in ptice, ki prosto živijo na zaprtem obmo čju, podobno kot prostožive ča divjad in se jih lovi v skladu s predpisi o lovstvu. Zakon torej obravnava samo tisto divjad, katere meso je uporabno za prehrano ljudi. * oz. prostožive če vrste, kajti prejšnji zakon o divjadi in lovstvu, ki je bil takrat v veljavi, za prostožive če vrste uporablja izraz prostožive če divje živali in verjetno od tam izvira raba izraza divje živali Acta agriculturae Slovenica, 90(december 2007)2. 100 Prostožive če živali v ujetništvu – gojene prostožive če živali Zakon o ohranjanju narave ureja varstvo prostožive čih živalskih vrst, vklju čno z njihovim genskim materialom in habitati ter ekosistemi, in omogo ča trajnostno rabo sestavin biotske raznovrstnosti. Gojitev živali prostožive čih vrst je po tem zakonu gojenje (hranjenje, omogo čanje razmnoževanja, križanje) živali domorodnih ali tujerodnih vrst v prostoru, lo čenem od narave (ograde, obore, kletke, bazeni, korita in podobo), zlasti z namenom pridobivanja hrane, lova, prodaje, u čno-vzgojnega ali znanstvenoraziskovalnega dela ter zaradi ohranitve vrste. Pojem gojena žival pa ni izpeljan neposredno iz opredelitve gojenja živali. Gojene živali bi bile torej tiste, ki jih gojimo (v takem primeru bi bili tudi tisti osebki, ki so bili živi odvzeti iz narave in bi jih hranili, jim omogo čali razmnoževanje, itn. - gojene živali). Zakon pa dolo ča, da je gojena žival * tista, ki je potomka staršev vzrejenih v ujetništvu. Pojma živali v ujetništvu ZON ne dolo ča. Ali so vse živali, ki se nahajajo v prostorih, lo čenih od narave, živali v ujetništvu in so potem gojene živali podmnožica tega pojma? Bolj logi čna je druga čna izpeljava. Predstavljajmo si, da so bile živali prostožive če vrste žive odvzete iz narave (ujete) in so od takrat za časno ali za stalno v ujetništvu (lahko jih ozna čimo za parentalno generacijo - P). Te živali v ujetništvu lahko oskrbujemo in v ujetništvu imajo potomce (1. filialna generacija - F1). Po dolo čilih Zakona so šele potomci teh živali gojene živali (torej F2 - generacija). Kaj pa so potomci gojenih živali? Sklepam, da so tudi ti osebki gojene živali, čeprav to ni nikjer dolo čeno in bi to mogo če bilo smiselno zapisati v definicijo pojma gojena žival. Na podlagi opredelitve pojma gojena žival oz. žival, ki je potomka staršev vzgojenih v ujetništvu, izpeljujemo, da so živali v ujetništvu tiste, ki so bile žive odvzete iz njihovega naravnega okolja in prva generacija njihovih potomcev. Iz napisanega torej sledi, da so po ZON samo živali P- in F1-generacij živali v ujetništvu. Zastavlja se vprašanje, zakaj je med živali v ujetništvu vklju čena tudi F1. Kot živali v ujetništvu bi lahko opredelili samo živali prostožive čih vrst, ki so bile iz razli čnih razlogov za dolo čen ali nedolo čen čas žive odvzete iz svojega naravnega okolja, vse druge živali prostožive čih vrst, ki živijo v prostoru lo čenem od narave in pod oskrbo človeka, pa kot gojene živali. Prostožive če živali - gojene prostožive če živali – gojena divjad Pojem divjad zajema podmnožico prostožive čih živali. Enak odnos je med pojmoma gojena divjad in gojene prostoživeče živalske vrste. Kako pa je to upoštevano v naših predpisih? Gojitev živali prostožive čih vrst je po ZON gojenje (hranjenje, omogo čanje razmnoževanja, križanje) živali domorodnih ali tujerodnih vrst v prostoru, lo čenem od narave (v ogradi, obori, kletki, ...) † . Zakon o divjadi in lovstvu, ki obravnava samo tiste prostožive če vrste sesalcev in ptic, ki so dolo čene za divjad, v svojem 5. členu opredeljuje vzrejo ali rejo ‡ divjadi kot gojitev divjadi po predpisih s področja ohranjanja narave. Torej je gojitev divjadi gojenje (hranjenje, omogo čanje razmnoževanja, križanje) živali domorodnih § ali tujerodnih vrst v prostoru, lo čenem od narave (v ogradi, obori, kletki, ...). Glede na to, da je pojem gojena divjad podmnožica pojma gojene * gojena žival = gojen osebek prostožive če vrste živali, ker zakon obravnava samo prostožive če vrste † V primeru živali v ujetništvu, bi lahko razmislili o uporabi termina oskrbovanje namesto gojenja – živali v ujetništvu oskrbujemo in ne gojimo. ‡ V Zvet-1 sta to dva pojma. Reja je opredeljena kot dejavnost reprodukcije živali s poudarkom na koli činskih vidikih, vzreja pa kot na črtna dejavnost reprodukcije živali in skrbi zanje, za doseganje kakovostno opredeljenih lastnosti potomstva. § ZDLov-1, ki je specialen zakon, dolo ča da v oborah ni dovoljeno zadrževati domorodnih vrst divjadi Žigo Jonozovi č, A. Problematika terminov »prostožive če«, »gojene« in »rejne živali« v slovenski zakonodaji. 101 prostožive če vrste, bi jo po ZON morali razumeti kot tisto divjad, ki je potomka staršev vzgojenih v ujetništvu, divjad v ujetništvu pa žival P- oz. F1-generacije. Zakon o divjadi in lovstvu pa ne vsebuje termina gojena divjad temve č razvrš ča živali, ki se nahajajo v prostoru, lo čenem od narave v dve skupini – divjad v ujetništvu in divjad v oborah. Divjad v ujetništvu so po tem zakonu posamezni osebki ali skupine osebkov divjadi, zaprti v kletkah, voljerah ali na ograjenih površinah manjših od 0,5 ha. Pri divjadi v oborah pa zakon dolo ča tri vrste obor: 1. za rejo divjadi – površine od 0,5 ha do 30 ha; 2. obore s posebnim namenom – površine do 30 ha in 3. lovne obore – površine nad 200 ha. Po dolo čilih Zakona o ohranjanju narave lahko obe kategoriji živali dojemamo kot gojeno divjad (pod pogojem, da ne gre za P- oz. F1-generacijo). Predvsem je sporna opredelitev termina divjad v ujetništvu, ki je vsebinsko nezdružljiva z ZON. Zamislimo si osebke muflona, ki bi bili potomci staršev, vzgojenih v ujetništvu in bi se jih gojilo v smislu ZON na manj kot 0,5 ha površine. Po dolo čilih ZON bi to bile gojene živali, po dolo čilih ZDLov-1 pa živali v ujetništvu. Torej so dolo čila teh dveh zakonov glede gojene divjadi in divjadi v ujetništvu neprimerljiva in celo nasprotujo ča * . V slovenski zakonodaji podro čje gojenja divjadi delno ureja tudi Zakon o veterinarstvu. Že prej sem omenila, da je v Zvet-1 pojem divjadi omejen na tisto divjad, katere meso se uporablja za prehrano ljudi. Isti zakon opredeljuje tudi pojem gojene divjadi, pri kateri je sporno to, da se kljub sklicevanju na predpise o divjadi in lovstvu, pri opredelitvi termina divjad, med gojeno divjad uvrš čajo tudi plazilci, kar je nelogi čno glede na to, da je pojem gojena divjad podmnožica pojma divjad. Poudarjam, da tudi podpojem divjadi – gojena divjad – po Zvet-1 obsega samo tisto gojeno divjad, katere meso se uporablja v ljudski prehrani. V Pravilniku o pogojih za zakol živali izven klavnice za lastno doma čo porabo, katerega podlaga je Zakon o veterinarstvu, so plazilci izpuš čeni iz definicije gojene divjadi. Pravilnik uporablja termin velika gojena divjad † , ki ga ne zasledimo v zakonodaji o divjadi in lovstvu, med katere uvrš ča parkljasto divjad ‡ in noje § . Uvrstitev nojev v to kategorijo je v nasprotju z Zakonom o divjadi in lovstvu oz. z Uredbo Vlade RS o dolo čitvi divjadi in lovnih dobah. Dejstvo je, da noje lahko gojimo, ne moremo pa govoriti o gojeni divjadi, temve č o gojenih živalih tujerodne prostožive če vrste, skladno z Zakonom o ohranjanju narave. Zakon o živinoreji pa dolo ča, da lahko minister, pristojen za živinorejo, skladno z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, predpiše pogoje za rejo prostožive čih živali (torej vseh prostožive čih živali in ne samo divjadi). V Pravilniku o zaš čiti živali pri zakolu in v pravilniku o njegovi spremembi so dolo čila o ravnanju z veliko gojeno divjadjo, ampak tega termina ne definira, tako kot ga ne definirata Zvet-1 in ZDLov-1. Pojem gojena divjad zasledimo tudi v Pravilniku o izvajanju rednih uradnih veterinarskih pregledov na gospodarstvih, katerega podlaga je Zakon o veterinarskih merilih skladnosti, čeprav v njem ni definicije tega pojma, tako kot ga ni v omenjenem zakonu. Ali potem pojem razumemo kot gojeno divjad po Zakonu o ohranjanju narave in Zakonu o divjadi in lovstvu, ali kot gojeno divjad po Zakonu o veterinarstvu, ki zajema tudi sporne plazilce? * V primeru izbora druge prostožive če vrste, ki ni opredeljena kot divjad, omenjene neusklajenosti med zakonoma ne bi bilo, ker podro čje ureja samo ZON. † V Pravilniku o pogojih za zbiranje uplenjene divjadi, veterinarski pregled, proizvodnjo mesa in oddajo mesa uplenjene divjadi v promet se omenja termin velika divjad, ki zajema parkljasto divjad in medveda. ‡ parkljasto gojeno divjad § Podobno opredelitev terminov zasledimo tudi v Pravilniku o pogojih za proizvodnjo in predelavo živil živalskega izvora na kmetiji za neposredno prodajo kon čnemu potrošniku. Acta agriculturae Slovenica, 90(december 2007)2. 102 Zakon o veterinarskih merilih skladnosti uporablja termin, ki bo v veliko pomo č pri poznejšem predlogu razpleta terminološke zmede, s katero se sre čujemo na podro čju gojenja vrst prostožive čih živali, in sicer rejne živali * . Rejne živali so živali, ki se vzrejajo ali redijo za proizvodnjo hrane oziroma za proizvodnjo volne, kož, krzna ali v druge gospodarske namene. V predpisih s podro čja veterinarstva bomo še zasledili, da gojeno divjad delijo na tisto, ki prosto živi na zaprtem obmo čju, podobno kot prostožive ča divjad † ter tisto, ki se jo redi kot doma če živali. Zelo težko je opredeliti pomen slednjega. Ali divjad v oborah za rejo divjadi gojimo kot doma če živali? Kje je tista meja, ki bo pri gojenju divjadi dolo čila, da jo redimo kot doma čo žival (pri tem moramo upoštevati, da ZDLov-1 predvideva velikost obor za rejo živali od 0,5 do 30 ha)? Kakšna naj bi bila obtežitev površine z živalmi? Menim, da je primerjava z rejo doma čih živali neprimerna, ker že Pravilnik o minimalnih pogojih za zaš čito rejnih živali ... govori, da je treba upoštevati stopnjo udoma čenosti vrste ter njene fiziološke in etološke posebnosti. Isti pravilnik predpisuje minimalne pogoje za zaš čito rejnih živali, ki so enaki tako za doma čega prašiča kot za divjega, ker predpis velja za živali vrste Sus scrofa. Ob tem poudarjam, da ZDLov-1 dolo ča, da v oborah za rejo divjadi ni dovoljeno zadrževati domorodnih vrst divjadi. Torej divjih praši čev ne moremo rediti v oborah za rejo divjadi po dolo čilih omenjenega zakona, lahko pa jih gojimo na površini do 0,5 ha, skladno s prej omenjenim dolo čilom Zakona o živinoreji. O čitno se postavlja vprašanje lo čevanja med oborami za rejo divjadi po dolo čilih ZDLov-1 in oborami za rejo živali po dolo čilih Zživ. Na podlagi 24. člena Zakona o ohranjanju narave ‡ je Vlada RS izdala Uredbo o ravnanjih in na činih varstva pri trgovini z živalskimi in rastlinskimi vrstami. Na podlagi naslova uredbe težko sklepamo, da le-ta dolo ča tudi pogoje za dejavnost gojenja osebkov prostožive čih živalskih vrst. Poglavje o gojenju ali umetnem razmnoževanju osebkov vrst obsega samo dva člena ki sta, kljub temu, da predstavljata korak k ureditvi problematike gojenja in reje prostožive čih živalskih vrst, nezadostna za kakršno koli resno urejenost podro čja. Žal dolo čili tudi nista vsebinsko usklajeni z ostalimi predpisi (ZDLov-1, Zvet-1, ZVMS ter Zživ), tako si zelo težko predstavljam, da bi upravljalec lovne obore, ki meri čez 200 ha, osebke živali mati čne skupine ozna čeval ali celo strokovnemu organu predložil podatke o starosti in razpoznavnih znakih (številke oznak) vsakega samca in samice. Iz napisanega sledi, da bo za urejanje tako zahtevnega podro čja, kot je gojenje oz. reja prostožive čih živali potrebno izdelati predpis, ki bo to podro čje celovito urejal. Kot osnovna težava se ponovno izkaže neusklajena in nedodelana terminologija, ki je osnova za ustrezno delitev pristojnosti in usklajevanje resorjev. Predlog za razdelitev in rabo terminov Osnova pravne urejenosti dolo čenega podro čja so jasno opredeljeni termini ter usklajenost predpisov. Pri nastajanju predpisov predlagam naslednjo razdelitev in rabo terminov znotraj termina živali: 1. DOMA ČE ŽIVALI – ang. domestic animals 1.a doma če živali v reji za pridobivanje hrane ali za druge gospodarske namene * Termin rejne živali zasledimo tudi v Zakonu o veterinarstvu, kjer ima enak pomen. † Npr. v lovnih oborah, ki so velike najmanj 200 ha in so razglašene za gozd s posebnim namenom. V njih se po ZDivL, za razliko od drugih dveh tipov obor, ki so izlo čene iz lovnih površin, na črtuje upravljanje z divjadjo. Zakon o veterinarstvu divjad v teh oborah šteje za prostožive čo divjad. ‡ V 24. členu ZON je zapisano, da Vlada uredi ravnanje v zvezi z odvzemom živali iz narave, gojenjem, prenašanjem, naseljevanjem, ponovnim naseljevanjem in doseljevanjem, zadrževanjem živali v ujetništvu, trgovino, raziskovanjem živali, ravnanjem z mrtvimi živalmi ter preparatorstvom. Žigo Jonozovi č, A. Problematika terminov »prostožive če«, »gojene« in »rejne živali« v slovenski zakonodaji. 103 1.b doma če živali, ki jih gojimo za družbo * , rekreacijo, varstvo ali pomo č človeku, v izobraževalne ali znanstvene namene in dr. 1.c doma če živali, ki živijo neodvisno od človeka – potepuške doma če živali 2. PROSTOŽIVE ČE VRSTE ŽIVALI 2.a) divjad 2.a.1 živali v naravnem okolju 2.a.2 živali v ujetništvu 2.a.3 živali,ki jih redimo za pridobivanje hrane ali za druge gospodarske namene – ang. game farm animals – (npr. divjad v oborah za rejo divjadi; lov v lovnih oborah) ter 2.a.4 živali, ki jih gojimo za družbo, rekreacijo, varstvo ali pomo č človeku, v izobraževalne ali znanstvene namene in dr. 2.b) druge prostožive če vrste 2.b.1 živali v naravnem okolju 2.b.2 živali v ujetništvu 2.b.3 živali, ki jih redimo za pridobivanje hrane ali za druge gospodarske namene – (npr. noji) ter 2.b.4 živali, ki jih gojimo za družbo † , rekreacijo, varstvo ali pomo č človeku, v izobraževalne ali znanstvene namene in dr. Pri obeh osnovnih kategorijah moramo predvideti možnost nastajanja gensko spremenjenih osebkov, kar ne vpliva na osnovno delitev in zahteva samo dodatno oznako, da gre za gensko spremenjen organizem. V predpisih EU izraz »domestic animal« ni opredeljen. V ve čjezi čni terminološki bazi izrazov Evropske unije sta oba izraza: domestic animal in farm animal v slovenš čino prevedena enako – doma ča žival. Izraz farm animals je v Globalni strategiji upravljanja z živalskimi genskimi viri uporabljen za tiste živalske vrste, ki se uporabljajo ali bi se lahko uporabljale za pridelavo hrane in v kmetijstvu ter njihove populacije in pomensko ustreza pojmu rejne živali, ki je opredeljen v Zakonu o veterinarstvu in Zakonu o veterinarskih merilih skladnosti. Glede na to, da pojmov rejna oz. hišna žival ne moremo povezovati samo z doma čimi ali samo s prostožive čimi živalmi, predlagam, da bi se pri na črtovanju novih predpisov upoštevala predlagana razdelitev. Na podlagi le-te bi rejne živali pomenile tako doma če živali kot prostožive če vrste (torej tudi divjad), ki jih redimo za prirejo hrane ali druge gospodarske namene. Za izraz rejna žival, ki ga poznamo iz Zvet-1 in ZVMS, pri prevajanju izraza "farm animal" nekateri strokovnjaki, tako s podro čja biotehnike kot jezikoslovja, menijo, da ni primeren. Mogo če bi lahko uporabljali neposreden prevod – kmetijske živali (kot vzporednica izrazu kmetijske rastline) – čeprav bi tudi ta verjetno zbujal deljena mnenja. Prav tako predlagam, da bi za oskrbo živali, ki so namenjene pridobivanju hrane ali druge gospodarske namene uporabljali izraz reja, za vse druge namene (družba, rekreacija, ...) pa gojenje. * V slovenski zakonodaji (Zvet-1 in ZZZiv) je opredeljen pojem hišne živali, in sicer kot: psi, doma če ma čke, doma če ptice, mali glodalci, terarijske, akvarijske in druge živali, ki se vzrejajo ali redijo za družbo, rekreacijo, varstvo ali pomo č človeku. Sam pojem je nekoliko vprašljiv, ker v številnih primerih te živali ne živijo v hiši. † Odredba o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostožive čih vrst v ujetništvu uporablja izraz hišne živali prostožive čih vrst. Acta agriculturae Slovenica, 90(december 2007)2. 104 Slika 1. Shematski prikaz vsebinskih razlik med predlaganimi kategorijami znotraj termina živali. Figure 1. The schematic representation of essential differences between proposed terms. Slika 1 prikazuje vsebinske razlike med predlaganimi kategorijami znotraj termina živali ter njihov medsebojni odnos. Razmerja med površinami zaradi enostavnejšega prikaza le v grobem ponazarjajo kvantitativne odnose med posameznimi kategorijami živali. Predlog osnovnih sprememb predpisov Na podlagi predlagane rabe terminov priporo čam nekaj osnovnih sprememb v predpisih, ki urejajo podro čje gojenih prostožive čih živali oz. prostožive čih živali v reji. Zakon o ohranjanju narave V Zakon o ohranjanju narave bi bilo potrebno vklju čiti definicijo živali v ujetništvu, ki bi na podlagi prej napisanega bila: Živali v ujetništvu so živali prostožive čih vrst, ki so za dolo čen ali nedolo čen čas odvzete žive iz svojega naravnega okolja ter njihovi prvi potomci, ki so vzrejeni v prostoru lo čenem od narave * . Gojitev živali prostožive čih vrst je gojenje (hranjenje, omogo čanje razmnoževanja, križanje) živali domorodnih ali tujerodnih vrst na prostoru, lo čenem od narave (v ogradi, obori, kletki, bazenih, koritih in v podobnih prostorih), zlasti z namenom lova, prodaje, u čno-vzgojnega ali znanstvenoraziskovalnega dela ter zaradi ohranitve vrste † . Gojene živali so potomci živali vzgojenih v ujetništvu ter njihovi potomci, ki jih gojijo v prostoru, lo čenem od narave. Reja živali prostožive čih vrst je oskrba (hranjenje, omogo čanje razmnoževanja, križanje) živali domorodnih ali tujerodnih vrst v prostoru, lo čenem od narave (v ogradi, obori, kletki, v bazenih, koritih in v podobnih prostorih) z namenom pridobivanja hrane. * Namena odvzema ni potrebno opredeliti! † Iz prvotne definicije je izpuš čeno: gojenje živali z namenom pridobivanja hrane. Žigo Jonozovi č, A. Problematika terminov »prostožive če«, »gojene« in »rejne živali« v slovenski zakonodaji. 105 Rejne živali prostožive čih vrst so živali teh vrst v reji. V primeru, da v razpravi omenjene F1 generacije ne bi uvrstili med živali v ujetništvu bi temu ustrezno prilagodili predlagane definicije. Zakon o divjadi in lovstvu V zakon bi bilo potrebno vklju čiti definicijo divjadi v ujetništvu ter druge definicije skladne z ZON, in sicer: Divjad v ujetništvu so živali prostožive čih vrst opredeljene kot divjad po tem zakonu, ki so za dolo čen ali nedolo čen čas odvzete žive iz svojega naravnega okolja ter njihovi prvi potomci, ki so vzrejeni v prostoru, lo čenem od narave. Gojitev divjadi je gojenje (hranjenje, omogo čanje razmnoževanja, križanje) živali domorodnih ali tujerodnih vrst divjadi v prostoru, lo čenem od narave (v ogradi, obori, kletki, v bazenih, koritih in v podobnih prostorih), zlasti z namenom lova, prodaje, u čno-vzgojnega ali znanstvenoraziskovalnega dela ter zaradi ohranitve vrste. Gojena divjad so potomci živali, vzgojene v ujetništvu ter njihovi potomci, ki jih gojimo v prostoru, lo čenem od narave. Reja divjadi je oskrba (hranjenje, omogo čanje razmnoževanja, križanje) živali domorodnih ali tujerodnih vrst v prostoru, lo čenem od narave (ogradi, obori, kletki, bazenih, koritih in v podobnih prostorih) z namenom pridobivanja hrane. Rejna divjad so živali divjadi v reji. Tako kot pri predlogih za spremembo Zakona o ohranjanju narave bi bilo treba, v primeru, da F1 generacije ne uvrstimo med živali v ujetništvu, ustrezno prilagoditi predlagane definicije. Spremeniti je potrebno tudi poglavje in člene, ki podrobneje urejajo podro čje divjadi v ujetništvu in divjadi v oborah. Obore za rejo divjadi bi lahko merile od 0–30 ha, obore s posebnim namenom enako. Divjad iz slednjih bi opredelili kot gojeno divjad, ker namen gojenja ni pridobivanje hrane. Pri dolo čilih o divjadi v lovnih oborah bi bilo potrebno uskladiti tri zakone: ZON, ZDLov-1 ter Zvet-1. Potrebno bi se bilo odlo čiti ali bo divjad iz lovnih obor (le-te imajo status gozda s posebnim namenom in merijo nad 200 ha ter se v njih na črtuje upravljanje z divjadjo podobno kot za divjad, ki živi prosto v naravi) imela status gojene divjadi (skladno z ZON in ZDLov-1) ali pa se bo njen status izena čil s prostožive čo divjadjo (skladno z Zvet-1). Zakon o veterinarstvu Definicijo divjadi bi morali uskladiti z ZDLov-1. Kot sem opozorila v prejšnjem poglavju, bi bilo potrebno uskladiti status divjadi, ki prosto živi na zaprtem obmo čju, podobno kot prostožive ča divjad, z dolo čili ZON in ZDLov-1. Definicije gojenih prostožive čih živali in prostožive čih živali v reji oz. gojene divjadi in divjadi v reji bi bilo potrebno povzeti iz predlagane rešitve za ZON oz. ZDLov-1. Potrebno bi bilo opredeliti pogoje reje živali prostožive čih vrst in divjadi, ki bodo upoštevali posebnosti posameznih vrst ter pogoje, ki vplivajo na na čina njihove usmrtitve. Iz Pravilnika o pogojih za zakol živali izven klavnice za lastno doma čo porabo bi bilo treba izlo čiti definicijo velike gojene divjadi ter urediti, da dolo čila veljajo za parkljasto divjad v reji. Sporno uvrstitev nojev v gojeno divjad bi bilo potrebno spremeniti oz. bi jih morali obravnavati lo čeno, in sicer kot živali prostožive če vrste v reji. Pri oblikovanih predlogih sem predstavila samo potrebo po osnovnih spremembah predpisov, ki urejajo podro čje gojenja oz. reje prostožive čih živali. Pri vseh predpisih, ki urejajo podro čje prostožive čih, gojenih ali rejnih živali predlagam dosledno uporabo predstavljene terminologije in temu primerne spremembe posameznih členov. Vsekakor bi vsi ti predpisi, v primeru usklajevanja terminologije, morali iti skozi temeljito analizo. Acta agriculturae Slovenica, 90(december 2007)2. 106 SKLEPI − Predpisi R Slovenije, ki urejajo ravnanje z gojenimi in rejnimi živalmi, predvsem prostožive čih vrst, ne uporabljajo medsebojno usklajenih terminov. − Potrebno je uskladiti in dore či zlasti izraze: živali (divjad) v ujetništvu, gojene živali (gojena divjad), rejne živali oz. živali (divjad) v reji, pri čem je bistvenega pomena opredeliti namen ravnanja z njimi, ker je od le tega odvisen njihov pravni status. − Za oskrbo živali, ki so namenjene pridobivanju hrane ali druge gospodarske namene bi lahko uporabljali izraz reja, za oskrbo v druge namene (družba, rekreacija, ...) pa gojenje. − Pri vseh predpisih, ki urejajo področje prostožive čih, gojenih ali rejnih živali predlagam dosledno uporabo usklajene terminologije in temu primerne spremembe posameznih členov. Vsi predpisi bi v primeru usklajevanja, morali iti skozi temeljito analizo. − Dodelava in usklajevanje terminologije je proces, ki zahteva sodelovanje razli čnih strok in je, če je dobro opravljena, osnova za pravno urejenost podro čja. Oblikovani predlogi bodo mogo če korak v to smer. VIRI About Domestication. http://www.isleauhaut.net/maskd/index.htm (26. maj 2006). Odredba o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostožive čih vrst v ujetništvu. Ur. l. RS, št. 90/2001. Pravilnik o zaš čiti živali pri zakolu. Ur. l. RS, št. 33/2005, 5/2006. Pravilnik o veterinarsko-sanitarnih pogojih za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno potrošnjo. Ur. l. RS, št. 91/1999, 38/2000, 81/2002, 100/2002. Pravilnik o veterinarskih pogojih za proizvodnjo in oddajo v promet živil živalskega izvora. Ur. l. št. 100/2002. Pravilnik o pogojih za zbiranje uplenjene divjadi, veterinarski pregled, proizvodnjo mesa in oddajo mesa uplenjene divjadi v promet. Ur. l. RS, št. 81/2002. Pravilnik o pogojih za zakol živali izven klavnice za lastno doma čo porabo. Ur. l. RS, št. 117/2004. Pravilnik o pogojih za proizvodnjo in predelavo živil živalskega izvora na kmetiji za neposredno prodajo kon čnemu potrošniku. Ur. l. RS, št. 117/2004 (126/2004 – popr.). Pravilnik o ozna čevanju živali prosto žive čih vrst v ujetništvu. Ur. l. RS, št. 58/2004. Pravilnik o minimalnih pogojih za zaš čito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic. Ur. l. RS, št. 41/2003, 117/2004. Pravilnik o izvajanju rednih uradnih veterinarskih pregledov na gospodarstvih. Ur. l. RS, št. 23/2006. Slovar izrazov Evropske unije. http://www.gov.si/evroterm/ (10. apr. 2003). The Global Strategy for the Management of Farm Animal Genetic Resources: Executive Brief. Rome, Food and Agriculture Organization: 41. http://dad.fao.org/en/refer/library/idad/ex-brf.pdf (26. maj 2006). Uredba o živalskem vrtu in živalskem vrtu podobnem prostoru. Ur. l. RS, št. 37/2003. Uredba o zato čiš ču za živali prosto žive čih vrst. Ur. l. RS, št. 98/2002, 46/2004. Uredba o ravnanjih in na činih varstva pri trgovini z živalskimi in rastlinskimi vrstami. Ur. l. RS, št. 52/2004. Uredba o dolo čitvi divjadi in lovnih dob. Ur. l. RS, št. 101/2004. Zakon o živinoreji /Zživ/Ur. l. RS, št. 18/2002, 110/2002-ZUreP-1 (8/2003 – popr.), 110/2002-ZGO-1, 45/2004). Zakon o zaš čiti živali /ZZZiv/Ur. l. RS, št. 98/1999, 126/2003. Zakon o zaš čiti živali (uradno pre čiš čeno besedilo) /ZZZiv-UPB1/Ur. l. RS, št. 20/2004. Zakon o veterinarstvu /Zvet–1/Ur. l. RS, št. 33/2001. Zakon o veterinarskih merilih skladnosti /ZVMS/Ur. l. RS, št. 93/2005. Zakon o ohranjanju narave /ZON/Ur. l. RS, št. 56/1999 (31/2000 – popr.), 110/2002-ZGO-1, 119/2002, 41/2004. Zakon o ohranjanju narave (uradno pre čiš čeno besedilo) /ZON-UPB2/Ur. l. RS, št. 96/2004. Zakon o divjadi in lovstvu /ZDLov-1/Ur. l. RS, št. 16/2004. Žigo Jonozovi č, A. Ohranjanje biotske raznovrstnosti v slovenskem kmetijstvu v lu či mednarodne pravne ureditve. Magistrska naloga. Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., 2004, 113 str.