DOM
i ' 1' W f 1FK
JLUr C/ JLP
Dopise in spise sprejema utednUfTO ..Domoljuba«. ~ Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu stano 10 Diu. — Naročnino Stane 38 Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka 1 Diu. inserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. — Telefon 29-92.
Ze od nekdaj smo vajeni, da morajo biti ljudje, ki nastopajo v javnem, zlasti v političnem življenju, pripravljeni na javno kritiko. Pošten kritiik ne obrekuje, ne sramoti, ne meče polen pod noge, ampak resno opozarja na napake, zahteva pojasnil v dvomljivih stvareh in daje navodila za izboljšanje. Za kritiko ljudi, ki hočejo biti voditelji, ima na.š narod že kar nekaka določena pravila. Vsi na primer vedo, da človek, ki je že goljufal in kradel, ni sposoben za župana, kaj šele za ministra, da bi upravljal javni denar. Človek, ki bi imel na vesti nemoralna dejanja, gotovo ni sposoben za voditelja naroda, kateremu ne sme biti le voditelj, ampak tudi vzgojitelj. Človek, ki bi leta in leta obračal plašč po vetru in se znal vedno pravočasno pritisniti tja, kjer je polna skleda, ni primeren za to, da bi se v prvih vrstah boril proti neznačajnosti in korupciji, ki tako zelo razjedata današnjo družbo. Človek, ki doslej v javnem življenju še ni vidno nastopal, pa se sedaj poteguje ^.zaupanje ljudstva, mora nuditi popolnoma varno jamstvo, da ix> njegovo delo ljudstvu res v korist.
Te osnovne resnice nam prihajajo na misel, ko opazujemo velike shode »Boja«, ki se vrše nedeljo za nedeljo po deželi in ko zasledujemo divjo borbo nekaterih ljudi in njihovega časopisja proti temu novemu pojavu ua našem političnem obzorju.
»Boj; je novo gibanje, o katerem smo nekoliko govorili že zadnjič. Voditelji »Boja« so Ha političnem pozorišču novi ljudje, o katerih ljudstvo doslej še dosti ni slišalo. Njihov korajžui nastop in krepke besede, ki jih ljudje zadnje čase niso vajeni, vzbujajo splošno odobravanje in navdušenje. Saj govore ljudem naravnost iz srca, ko odkrivajo strašne rane, vsled katerih je propadalo naše javno življenje.
Gotovim osebam, ki so doslej hotele imeti narodnost, patriotizem in državotvornost v izključnem zakupu, to ne gre v račun. Zato je nastal proti »Boju« boj, čigar način močno spominja na čase, ko so politične strasti imele še prosto roko. Čudno je to: bojevniki nikogar ne imenujejo, gotovi ljudje so se pa sami oglasili, češ, da so prizadeti. V boj proti »Boju« 80 seveda vpregli svoje časopisje, ki 80 v potu svojega obraza trudi, da bi to novo gibanje proglasilo za boljševiško, ali kar bi bilo še stražnejše — za klerikalno in s tem seveda za protidržavno in avstrijakantsko. Poleg teh splošnih obdolžitev smo pa v istem časopisju brali osebne obdoižitve proti nekaterim vodilnim osebam v Boju, ki so, če so resnične, zelo težke. Je že res, da mečejo proti n»ože.m, ki javno nastopajo, njihovi nasprot-
niki vedno polena pod noge. Tega smo vajeni in na to noben resen človek ničesar ne da.
Nekaj drugega pa je, če se tako zabavljanje pojavi v obliki popolnoma določenih in hudih obdolžitev, kakor se je nekajkrat zgodilo v našem slučaju. Mi v te hude očitke kar ne moremo verjeti, toda če bi bili resnični, bi dotičniku na mah vzeli pravico ponujati se ljudstvu w voditelja. Zato je dolžnost obdolžencev, da zadevo v javnosti točno pojasnijo in karmoč pospešijo, da jih bo sodišče, ki ima zadevo že v rokah, rešilo težkega očitka, o katerem želimo, da bi se spremenil v laž-ajivo obrekovanje. Takega razčiščenja množice, ki se zbirajo na shodih bojevnikov, nujno pričakujejo. In do tega imajo tudi pravico!
In še nečesa se mora »Boj« varovati. Ljudi, ki se mu pridružujejo z neiskrenim namenom: švigašvag, koristolovcev in koritar-jev, ki znajo imenitno pristavljati svoje nečedne piskrce k ognju. Ti se od vseh strani
pojavljajo in najbolj debelo pljujejo na vse, kar so včeraj še malikovali in najbolj krite nad ljudi z maslom, ki ga je pa tudi njihova glava polna. Taki ljudje so smrt za vsako gibanje.
Potrebno se nam je zdelo, da kot glednlci na galeriji tudi v tem pogledu povemo svoje mnenje. Kot že omenjeno, je bojevniško gibanje nadlo v desetisočih mogočen odmev. Vse, kar je poštenega v narodu, z zadoščenjem odobrava razkrivanja ran in napak, ki so slabile državo, katero bi vsi radi videli lepo in zdravo. Toda — z razkrivanjem napak je narejen šele prvi koraki Za napake so ljudje že prej vedeli. Narod ižče stavbenika, kateri bo znal napraviti soliden načrt za popravo. Zato, bojevniki, predložite javnosti legitimacijo, da ste poklicani za stavbenike. Te legitimacije vam nekateri ljudje, kot smo omenili, ne priznajo. In pa načrt, program povejte, katerega ljudje na vsak način žele vedeti, p redno bodo sklenili pogodbo za popravila. 0 tem pa prihodnjič.
Pojasnilo bojevnikov
Gospod urednik! Prosimo, ako ste tako prijazni, da priobčite te vrstice v Vašem listu.
Uvodnik zadnje številke »Domoljuba« pod naslovom »Da bomo na jasnem« obravnava j vprašanje »Boja«, njegovo gibanje in njegov j ustroj, pa vsebuje nekatere stvari, katere j člankar ni povsem točno raztolmačil. Zaradi tega želimo podati bralcem »Domoljuba« oziroma javnosti nekatera stvarna pojasnila
»Boj« je zveza imenovanih organizacij, kakor jih navaja članek, od katerih So po številčni moči res najpomembnejši vsekakor bojevniki, vendar pa je številka, kakor jo navaja člankar, za organizirane člane starih bojevniških skupin, dokaj pretirana; medtem ko je invalidov organiziranih v Sloveniji blizu 12 tisoč, ne pa samo 1500.
Imenovane organizacije so si osnovale to zvezo ali združenje na podlagi enakopravnosti. To pa iz povsem enostavnih razlogov: vodila nas je pri tem snovanju zgolj moč ideje, to je nesebično vojno tovarištvo in pa enotni cilj. Kajti če bi sklepali to zvezo po številčnem razmerju, bi pač do te zveze ne prišlo, ker po svoji številčni moči bi prišli v poštev le invalidi in bojevniki, ostali ne bi imeli skoraj dostopa. In če bi do te zveze ne prišlo, bi seveda ne bilo »Boja« in bi ne bilo tega gibanja. Invalidi bi ostali v svojem siromaštvu sami, bojevniške skupine, ki so po razpustu zveze bojevnikov še ostale, bi pač životarile po svoje dalje, ne bi se pa mogle lotiti nobene akcije, ker niso imele glave.
Mi smo vse to premislili in smo uvideli,
da je bolje nekaj koristiti svojemu ijudstvu in narodu kot pa polagoma umreti. Zato so glasno sklenile vse bojevniške skupine kolektivno vstopiti v to (»druženje, ki je bilo osnovano v soglasju vseh enot, ki tvorijo »Boj«.
Kakšna je potem razlika med bojevniki in borci? Razlike prav za prav ni. »Boje bi se moral prvotno nazivati »Zveza bojevnikov«, kar smo pa preprečili mi od bojevniških skupin zato, ker smo bili vložili priziv proti razpustu zveze in smo pričakovali, da bo priziv ugodno rešen. Kot nov naziv smo pa predlagali »Združenje borcev«.
Vendar je pa vse to prehodno in začasno, ker je že ustanovni občni zbor združenja (tako imenovani banovinski zbor) soglasno sprejel naš predlog, da se pravila »Boja« do prihodnjega banovinskega zbora izpremene in pri-lagode enotnemu ustroju. Ta pravila že temu sklepu primerno prirejamo in po spremembi teh ne bo več dosedanjih razlik in enot, ki tvorijo »Boj«, ampak le bojevniške enote bodo tvorile »Boj« in delegati teh skupin bodo volili osrednji odbor.
Da bi bili bojevniki oziroma njihova delegacija odrinjeni od »Boja«? — Naaproino: vsakdo se lahko uveljavlja v polni meri, kdor ima voljo in sposobnosti in seveda poštene in odkrite namene. In da delegacija bojevnikov postopa samovoljno in ne zastopa interesov svojih skupin? Prav ta delegacija se zavzema za to, da se čimprej izpremene pravila »Boja« in se ustroj tega združenja prilagodi ustroju bivše zveze bojevnikov. In da se halo že urno-
RAZGLED PO SVETU

2M	io ArflH^^^^1^
"<«mv33t n iis *~tsti£TvjLixj7- Kamar..' ■mmtvs vuručiit kaki vsliai ikri xvnt#. e<-
•iSartr
ce?
in
»as »raagi-ai Humom naa»Kiit ""-ann it nasiau - Bbut. iu bukovi smoiKii sss -as lajtcaBBEjitrv^nš: ^umeiaani« ksubsiS". 5 »ase Juraint s-r. jr sgratiil kskukst s mtn 46teriser. fc- -vešir -si -put'rir0H rrmrasfamnk Hcsir. -»njo« IUMBI iBBBife * fifiSrrnt' SaiEaui ftivesa n -razširi p turna ir. ssavutb - lato-ari iCacritrits, l	fNasatl' sr taa
.{Lasi; iett e »awi maene am* 4t<muaR 1 Hbtu *gms. 1««	■3«« sc. -
Ušk ntsitisr. a» jrajftaai * mižio «"!tw s-*«iris "Velita.	» mMi.-LMI *tš_
vrneuMfeimni zawum nw TrreKtsss-er -Brnfttr > oiečm w> « ttmft iett v&oiii eenit-i a Tutui- Animvrri&m vtumu; .-*. i: t namernem	an.u.«i«itn as. fvun«. ti w-
«Wt »' « llejen. esi;;ir nim w hib®bši-
»isžm' . it-- .JlSKt	«« iw«i:	! -fKJSi«S-
eeiijeKi. ankomišic.«^. «Tnt«nii;'.i iiazmum - as; s\ .isnszi Traimrnua Ssrmi 32- u lit-•sicnt- iirrrrr^ terer Tst -man ko4 13WD.WT •r. 1 a—iut >-scn {■■ uarova II. H£Ui'.-nn 2. stsra aa.-rnv- ramnariKEcjK KO sadili. Nt''" Dano!«, t. t- • rassssau. »mi—im iSSBifSi/ te, ". m iii«iiw um 3>na it- mt >E«ri' -~iie.T?s_" asri. UJ& s iiusiotje. «£ -prsss:>& t« jr.-fT' nicaacos: »vj aigmrnnniaaic. zgradi* -jc4ijtu~.i<	» -s* vert Turi ss n-.irr-
ss- iaaeifer « is' t--3Karii: itn- Kcorgi. ? f kj t^e jKaia tati ar Basziim Tsrr semt "J^-jaerBi smsst a	ts
jsc: saiL ^Tjnm^iH r »Draži Trciei zi nuraist-ts jf.-lc^i utnifun bkivl-: stm k-'U ' t-2t •v* «■ »r i«r atitatum tfeetu Pote« s^s -r^r-i-rfrr mirj v posamueiiit unienriri vmtrm-**< sKarntltmrvstet *nufrosi.t fetiatsk« n nmja r. !•'.fiwj! - iiameirrm. tu turi ifn .'"nnrii?- '_«Si;-r> asta iiOie^iH:
tgra
• .-. -T-Cij, 6-: -«tlU(. l! iti hi i« 11/ UI'" raji UL l'(liiluaM>.l .«"01 IDli linM! \ Tl-tou ' ..-".i nratvs. ta.	prfcittiijt
t-x oitii"^ — a ;iiU> .^''iiu <".-
»i.^ja-	Mirna .n tii« tu lnns>it: u
V '■■•ji? ni- -1 i t	tH-nim:r;-;iK.
vvi-ii,••]:!<■ •omon zdramim- ? p.iuui.-
1 KMpiJiUI '.lic «.(j'»llillv	I!l"t V.*:"'.'
.-■. madim BH:- .-• iinu-KH--' wui»ui n minOsii pt jt neitt-Linj/v« n ut-Ttfiu
. „„_....,	]«>-.-(/fn ;-.	; t (j c ~ im
i ni"rrrw: m^imr dft.teni}-- *•• - n. ia t.C- jf- T/'15Iirr-.-rj'. t»m«ivi 1)1 f» tudi u; tnu
■•■J 'M.-..U-, ' ;;!<)! HVTfjv !;i	Tr ■ .<■]
-'.'Kir, J1 •■•-»» 11 t	t.otim i;Hj.ir
1+ iiii «t Ktrijafci j»ttie-|«v- a j nj,-iu m-\m;n, hhuibki uam^aiiB nos«BU«i. Id- sniui j)L'iiijii}i ikiiuik ijitn. a jasni a a»v. ctemc i minimum. !iiu>nu niiSijsjUn«i

'-.i • iiritjii vamai

«2114«. r •••'lo- i d	ji!*:ii+ inojtiiv«' n
it. tuttiir vi p-Jiov- n ud-rnu j«n>-oc m •>•• •' ••!?;-«: ^iikli 2ii>5ujs«" vimcb čulnrnH u-2: t — ni//-/ ••«, mi --aita. m nitr-/ m*1:. Ii -iti.i - •• murun apudi;. ui i' rua l/ol-ItHiKir.-i imi-i«?liiv(./.: minik ti ui j>. nrr-FJt1-"' •> • -ftl-ij T2tpi. .-:><:	uriD^ji vsi
i»o--;~i^iteii tiumTTiftni! maurihn m jsehs-iT/tiii«i"i'Ma jKKfnpjt u Hrii-ii' ztr-nc-t«- n -t iarf/tna »udis-a. t: txirh Miti iti -r irrafkiii m»;:ttn)knn.
AVSTRIJA
n ';'ivvuit.. offt Huniaous. jjftu. it igit !/(. : M.tSHl. » tUDeŠ ".SllilO. pl' I/!Jli. Ia-t/rar1« < ;>tVr. — • »t- "-'ti ii aart '1* uj.ih
»iei-nii;. — uč: si	»ir
~uni«,.«:a n ai-BBfi. 1»; im tke hvz liiisi.i n -titii.v irjinia. — 1 i ii jremuiii v i!;«</- ?'«-— "i n-u « '-*- tm vkdhisu tiju: Ivii,- i* i« ji: t it- ci it Kiu-ait ;;\t>v«BsLi. nin ian ■oeto-tij.t wtrj)t-vi:t n u. Sons« iaiaferl. »«-utt sit^ta.-si.t liairtszn. V .mii-uhu-u. .higoKti * ;i Baaš.
ptAibnit i.uSt-iiii tti/^Mki/i rit oi~ &vlrar.- — IŠMioeni tra'B it ptn.apai. r Bica-te vtipii vrgtfci ^e-šiaivme-R. Zvivitu
«buph» lidškitaiitttn ir-ninr"jjt'.)! nt astro i? -Bt/jti' * (j -twr. j« »m,,. j,-;.. u„ auniI',_ Vwjtakt»; k ja> np.itie taft j»oMiumut<k. t; 1,
% n ta.".. ' /vA-ir j/; t. -mtiBtišf- n-
lilttr«-"
&vitrytimitj nvjfvniism r ,
jiudr?š i t/, -^i.iv-iiu - ' ; :u:i ;niij:; a jš 2KO:I. — .rfitaam. an." !:; it b. SB>-uii
n-«u- . i.Kiii I:"" 7iik KI Ihinssi^m.
1 H. lin ui .r-1--, it ~ctjH,- m-.-1-...iii e >« - i niii-a-1; L-trur-n,. in i.
IIAUJA
■ A.L ni al um rvruar ' \ Pustimi x L-•-it-ii. 1.IL- Kt ijurin Jimeina sevutm. a.«tp '-ast iu/i.-uuf-i a niiiišnk. lat-irnus-. d«-«!!. 1 ussia iruSr. Sfiarai il iit tm»jt pnuku si pa: m psaiua n. - iaiat ia :t niit spotui-K" nnatii. lagrs k .,.• . t.. »st st irreni'--jaaaiti it j* • ir^ahc j: na zj/ciiii« t jiusEitm. Lrti. kis »antua. Eimo Si. ju. tnauit '»'uiu.na. it jr-«Bjma. uut jc. tiviait i riievt. truji d-tnu V PJotarcac. :/;■ riiimiitt .marca«. « uinv.ii £-. isamt n "	3" un jrtaaaii > twhMrote i bcm.
at •si.ai, JaraaaiBti a miu^ik' Sn«wia- xt nun «u:--4.t taattata. I3ii«t t. «i aai«t p- D~ai-v s« Mtoot* Sasfc b taft atj,te„ii B, ' nt- ni tir »pni turi 3uuic.vB.uit atab. i»wri«
'a.
.rJiat nud v«'t!i 'vus ni'-' imrvii-
- imifaa ?-aštffteaH urrwrrr-t ..r ^ nnnrrn ii mi on«' mm>« nnifvaiiu m ^ i jathtt-vt -,Jti tartN. cb iit iu»<o> * v.-tat vt. ! wfHT.il »I/ «u£M. utr«BS «Biglt—w : sagnr-^
I - la/teuietj -' ti/.-aasw gtojR. i* iit tč.-.^ saitsii i« i! «Jfc Ji.	iii vt tatu .nntatii
yqjji>varjajL iaiia o jnsai 1'atiitin.,!.. jjg. aiii o 1'Siu m vvumm u^in iniiši .laihintt jtiniatistvi/ •« iatr. n:.iaj; s, sil 2taii!iiiisi: |r»whi= — ' Trsit K imri '•brris: "■'Ot"— Snle —r>: "Verrrt!? -str,-/
Biu. B »esvr« i'i>; oniKja ši.ui- Anu?s tisa. — ?t nvaisctii tsiii e inEic« rndma Auuuis. -it". « Buastvsai pr Inrit;. j,inti( •r *n» ,'tme.i n l^usin. _«u	n nI r
Guiisii o» n »t jii .smat-ei a m— e^i.
BOL&ARtJA_
;	loitiSTKi iseoassiiiP'. Snv« • .ani t
i niuusr-ai; u satur igireiuaiiii. tioasuE^f. upriivut -asstHeinjs* Itatgsmii. c st uasu! u.t-5u tu j t iMrrogi>- n»si. m- ' uiiiiisi. Ji nuaa-kii kD 1^2t aut <«.ia imu.- u ; '' —m
n iiicviit it: f-ii-vatur- aniltijii •••'->! i® a
?®T.TJ5 •pmiijivittan . pnnndivsta i£.ti4r ai-: a 712TH p^kdt-at-i- biancasursia	ta-
li 735 prebrt-iuocst ttirjbtiata .. • 2f ač n 4SK. T?3 p-tar-iuac* Mimrnstn. .--."2 tat-
c: Kj-jr-cbtvaiaf aBwmmwa li at n ^TT.TSi prciitvuca" n ••^nsaiuaa . I', ji-' u fa^-tST jnebn^uar« Ti uiivi iam—:a sd-nua /.t itciaa.1 suaubis- mim i«nii''"a:iin.
BROBME kOllCE
jfrmsanasf. "w«t.	sm k .hsiuj
HPV» tmniiiagt 1 auti.
š oenta dknatran m ^>u:ui iu^ii!-« !'"tti! {rriia -l ana.
Ki siiiiaa. hiibu - ib im. 1CS Eiiiimair 'jmrrii: 2W tisui -• ii jniiiimrM: 1 muuii Ji Si iisni iiuii.
Fnamiai jinima Noasitt a b • :.«.anint
^iiSl lifilHTl^ii.
ithii;	t mieriint. surtau u
tivei 2Horr--jmiii. h pnbsiti- "baluv-nii »■»'kt >" ustrti;
Imirt! i-au^DscJt kni)%k žEtniiic-H h	u nr. » Jjhit-jl 5'- na.-:
znorc- nuicn «	Sfctr Bppuu.
"t	a um- d: Vmučct. ev
latrtmii. raS:r>sk'-iL®i;Erii stM:;«—-t
fc.tm: -.n umre iomsvt » umre :-i: M" mnntrjiersr DemiStr trišari..*.
Štet »®nr k £wmt ju nrr-cSit ' ■•■<•* ISt-n. jjtf tnsic.
Wi:iii4. »1'1'jjtt r.zt sttirii Tmr-- :; tausii niesii .'ii«-i» » ?-»«aeini.
Jcruj 3iri miiitnnr« 1'ji K vtojnir Ji-fuau.vii ; -Bzatt noii/i—jii &c"ijrnsit"--w t^* t. aiii.
ituici iHatar ii-.ot j-tr-i«.
»mm mSisoki im. latriči« w
»■iutit • amKT-istr, srin^ Jte^cirtm.
»«ik ec irsutcisaia	« ltsir''/-
v*t«<i ftajij nmoiiiri •»- em-.: sypp«rm.
2» ubncvr anieiisi:«<'»	*
mmcL pictKOMit . " Eiii/nut« ur'.i.-«!'
»« trwrjr	|r poiifTi j«*
lic iiu-)r.iij,- t-BifntniMt. mcrii.
Irtatvi-- « igmrnBlfc «f>rifciiKt a • i®8"
j 1 aiilittatfj' Etn/ictrJk kias E«	is*"
nr^M k ntrroiii j-vtitttEj ^MtriuuMT.
fttev. 24________________ >DOMOLJUB<, dne 13. junija 1934.
Kako nas izrabljajo in zlorabljajo
V zadnji Številki smo povedali, da ima »nogo sokrivde na naši gospodarski bedi in stiski tuji kapital. Da, še več, on je morda celo v prvi vrsti kriv gorja, ki stiska danes naše kinetiške vasi.
J5e same cene nam povedo to v zadostni nieri. Dočim so n. pr. padle cene kmetiških pridelkov za več kot polovico od predvojnih, so pa ostale cene industrijskih potrebščin iste, ali so se pa celo dvignile. Dočim je plačal n. pr. pred vojno kmet za eno dobro obleko okroglo 400 kg krompirja, mora pa dati danes zanjo najmanj 1200—1500 kg. Pred vojno si dobil dober klobuk za 15 kg pšenice. danes moraš dati zanj 150 kg. In tako bi lahko naštevali še naprej za železo, za obutev, za specerijsko blago itd. Skratka: industrijski kapital je znal za svoje izdelke vzdržati cene ali jih še dvigniti, dočim so izgubili kmetovi pridelki vsako ceno ter se ubija in gara vse leto prav za prav zastonj, za neslan močnik.
Zakaj? Vzrokov je več, a najvažnejši tiči v dobri organizaciji industrijskega kapitala, kateri nima postaviti kmet ničesar nasproti in je zato 1 brez moči napram njemu. Najsilnejše oi\./.,e industrijskega kapitala so n. pr. karteli, to so pogodbe med industrijci iste vrste, ki ne določajo samo cen za svoje izdelke, temveč si razdelujejo celo trge, tako da gospodarijo potem na njem popolnoma neomejeno in ropajo prebivalstvo, kakor jim drago. Najbolj nazorno nam kaže pri nas to n. pr. sladkorni kartel, ki dela z ogromnimi dobički in so proti njemu brez vpliva vse pritožbe in zahteve. Sladkor, ki je danes neobhodno potrebna hrana, ne pa iuksus, jedo po drugih državah polovico ceneje nego pri nas, ker se sladkorni magnati ne zadovoljijo z 10 odstotnim, niti z 20 odstotnim dobičkom, temveč zahtevajo skoraj sto odstotnega. In krnet, ti pa plačaj, če hočeš: sladkor uživati. Železni kartel ima n. pr. točno določeno, katere tovarne smejo prodajati železo v podonavske države in ker so zato brez konkurence, lahko nastavljajo take cene, kakor se jim poljubi. In koliko železa se porabi v kmetiškem gospodarstvu!
Ce je pri nas res potreben kak zakon, potem bi bil že davno zakon o kartelih. Vsi karteli bi morali priti pod najstrožje javno nadzorstvo, ki bi moralo v kali zatreti in popolnoma onemogočiti enostavno ropanje prebivalstva, kot ga vrše ti danes. Nihče ne zahteva, da mora delati industrija v izgubo, toda če nese dane3 v hranilnico vložen denar komaj par odstotkov, v stanovanjsko hišo vloženi denar prav lako, bi se tudi industrijskemu kapitalu ne smelo dovoliti, da dela z 10, 20 in 50 odstotnim dobičkom. Proti oderuhom in trgovcem, ki delajo s prekomernimi odstotki, imamo postave, industrijskim roparjem se pa na desno in rta levo vse klanja.
Tak zakon je tem potrebnejši, ker gre večina teh ogromnih dobičkov v inozemstvo, kajti povedali srno že, da je tudi naša velika industrija skoraj vsa v rokah tujcev. Nepregledna množina milijonov gre tako vsako leto na tuje, zato se pač ne moremo čuditi, če v]ada pri nas tako silno pomanjkanje gotovine. Največji bakreni rudnik v naši državi n- Pr. je v Boru, ki je last Francozov. Za leto 1932 g0 dobili delničarji na vsako del-
nico po 60 frankov dividend, za lansko leto pa celo 130 frankov. Slično je tudi pri vseh drugih velikih podjetjih.
Drugo sredstvo za izrabljanje so davki. Industrijcem se odmerja davek po dobičku, ki ga izkazujejo, a vsak otrok zna že danes sestaviti za najbolj dobičkanosna podjetja bilanco, ki bo izkazovala še izgubo, dočim ne vpraša kmeta nihče, ali je imel pri svojem posestvecu kaj dobička ali ne. Tako vemo n. pr. vsi, da plačujejo silne industrije le razmeroma neznaten davek. Velikanska čevljarska tovarna Bata je n. pr. sama v nekih reklamah navajala, če se ne motimo, da plačuje okrog 1 milijon in 200.000 Din davka državi, toda uničila je 200.000 čevljarjev v vsej državi, ki so morali plačevati gotovo najmanj 50 milijonov dinarjev davkov. Tako vidimo, da je industrija razmeroma le neznatno obremenjena z davki, dočim se kmet m obrtnik šibita pod njih težo.
Država potrebuje dohodkov, to ve vsak otrok in nikoli ter nikjer ni bilo in ne bo države brez davkov v eni ali v drugi obliki, toda gre zato, da so davki primerno in pravično porazdeljeni na prebivalstvo. Ni pa pravično in ne primerno, če plačuje gospod z dvema tovarnama toliko davkov kot boljši obrtnik in Bata komaj dobro petdesetino onega kot čevljarji, ki jih je uničil. Ce plačujejo veliki in bogati premalo, morajo zato plačati reveži tem več, kajti država potrebuje neko določeno vsoto, ki jo mora imeti za kritje svojih izdatkov.
Tretji način odiranja tujega industrijskega kapitala so carine. Da odvrne industrija konkurenco, si zna izposlovati na uvoz inozemskih izdelkov tako visoke carine, da je vsaka konkurenca ubita in industrijec potem lahko določa cene, kakršne mu drago. Je že res, da nobena mlada industrija ne more izhajati brez tako zvanih varstvenih carin, ki ji omogočijo primeren obstoj in napredek, toda tako varstvo nikakor in nikoli ne sme iti tako daleč, da bi industrija pod varstvom in s podporo carin vršila enostavno ropanje prebivalstva, kakor delajo to nekatere naše industrije (na primer sladkorna, cementna itd.). Moralo bi veljati načelo, da čim potrebnejši je kak izdelek, tem manjše bi morale biti carine nanj. Danes pa kupiš n. pr. trboveljski cement mnogo,mnogo cenejše v Solunu nego v -— Litiji in naš sladkor skoraj za polovico ceneje na Dunaju nego v Ljubljani itd.
Ne moremo se zato več čuditi, da hite iz Nemčije spodeni Judje v toliki meri ravno k nam in da tako pridno kupujejo pri nas še ono peščico industrije, ki je še ostala v domačih rokah. Naš kmet je postal prava pravcata molzna krava tujega industrijskega kapitalista. Včasih je tlačanil kmet graščaku, ki je imel pa napram njemu tudi gotove obveznosti, danes pa tlačani tujemu kapitalistu, ki zapravlja na Dunaju ali po francoskih letoviščih krvave žulje našega kmetiča. Tudi to je eden in ne zadnji vzrok bede, v kateri živi in trpi danes naš kmetiški človek. — E.
20 odstotkov letošnje žetve kave hočejo zopet uničiti v Braziliji, samo, da bi cena ne padla.
Eno kilo težka srn« toče so padala te dni
v okolici Neršena v Turčiji.
Marija Pomočnica v Peeah. Ta kip je bil slovesno kronan iu blagoslovljen v nedeljo, 27. maja in se je ua to vršila vprvič v Pečab procesija Marije Pomočnice. Vkljub slabemu vremenu se je zbralo obilno vernega ljudstva tudi od drugod, zlasli iz sosedne Moravške župnije.
Letalo majorja Severskegc leti nad nebotičniki i Newyorku. S tem letalom namerava Severski po staviti nov rekord no progi London-Avstralija
V VS4.KO BISO DOMOLJUBA!
KAJ JE NOVEGA
Z zborovanja slovenskih zadružnikov
Dne 4. junija 1934 so se zbrali v Ljubljani odposlanci slovenskih zadrug, združenih v največji slovenski in jugoslovanski zadružni organizaciji, v Zadružni zvezi.
Občni zbor je potekal in potekel času in razmeram primerno. — Namesto odsotnega predsednika dr. Antona Korošca in prvega podpredsednika ravnatelja Bogomila Kemca je vodil skupščino drugi podpredsednik dr. Karel Cepuder. Načelstveno poročilo je poda! načelstveni ravnatelj g. Gabrovšek, ki je svoje lepo predavanje zaključil z besedo trdnega zaupanja, da teža sedanjih dni našega zadružništva ne bo zrušila, če bomo budno na straži in delali, zakaj z nami je Bog.
Ves potek zelo lepo uspelega občnega zbora je pokazal, da težke razmere, v katerih se nahaja svet, vplivajo deloma neugodno tudi na slovensko zadružništvo. Toda mi ne
klonemo ne v sreči, ne v nesreči, ker se zavedamo, da bo pošteno in nesebično delo za ljudstvo slavilo zmago prej ali slej, zakaj naši zadružui voditelji in vršilci so — poštenjaki.
O računskem zaključku je poročal dr. Bnsaj in v imenu nadzorstva je predsednik Ignacij Zaplotnik izjavil, da je bilo poslovanje popolnoma v redu. kar je občni zbor potrdil.
Zanimivo je revizijsko poročilo Glavne zadružne zveze, kjer je naša včlanjena. Osrednji preglednik zaključuje namreč svoje poročilo: Čeprav je kriza, Zadružna zveza nt v krizi.
Eno željo pa vendarle imamo, to namreč, da bi na odločilnih mestih, kjer o zadružništvu sicer lepo govore, našlo zadružništvo vedno prave prijatelje tudi v — dejanju.
Pomagati, cs ne ovirati
Kmetija in njen procvit sta močno odvisna od dobrih sosedov. Ti sosedje so za vsakega dobrina, zato je pravilo kmetom, naj prijateljsko vzajemnost med seboj gojijo in cenijo. Le prijateljski »osed pride ob vsaki uri dneva in noči na pomoč, če njegov sosed potrebuje pomoči. So pa tudi taki kmetje, ki dobrohotnost svojih sosedov izrabljajo. To so kmetje, ki si izposojajo najnujnejše potrebščine, katere bi si z lahkoto napravili ali nabavili sami. Noben kmet ne more vsega sani imeti, » ne gre, da ne bi imel prav ničesar. Pravi kmetje se poslužujejo sosedovih uslug ie v nujnih, res pomoči potrebnih slučajih. In sosedje so velikodušni dovolj, da
priskočijo na pomoč, ne da bi zato zahtevali ali pričakovali povračila in ne da bi svoje pomoči obešali na veliki zvon. Gospodarstvo, ki je navezano popolnoma na tujo pomoč, mora propasti. Tujo pomoč moramo odkloniti vselej, kadar lahko opravimo brez nje. Na ta način sosedom ne bomo nikdar nadležni. Kadar pa bomo njihovo pomoč v resnici rabili, jo bomo tudi brez nevolje dobili. Vzajemnost med kmeti' ni le v tem, da si medsebojno pomagajo, marveč tudi. da drug drugega v del u in vsakdanjih opravkih ne ovirajo. Vsaka druga vzajemnost je ničeva in le zloraba uauka o ljuliezui, ki ne prinese miru v naše vasi.
zahvala
Upravi »Domoljuba«, Ljubljana Podpisana kočarica Marija Pikolnik iz Strmca pri Vel. Laščah, naročnica »Domoljuba«, hvaležno potrjujem, da sem 7. junija 1934 prejela 1000 dinarjev, ker mi je požar uničil stanovanjsko hišo. Velikodušna podpora mi je kot ubogi pogorelki izredno dobro došla. V znak hvaležnosti hočem tudi nadalje ostati zvesta naročnica »Domoljuba-tej- ga širiti in priporočati tudi pri drugih. Strmec, 8. junija 1934.
Marija Pikolnik s. r.
OSEBNE VESTI
d Za šefa generalnega štaba ie imenovan general Milan Nedič, poveljnik III. armade v Skoplju.
d Sveti oče je imenoval m monsignorn
novomeškega profesorja dr. Ažrnana.
d Svojo zlato sv. mašo je opravil v začetku meseca junija 74 letni g. /upnik Ivan Mlakar, v Polju pri Podčetrtku. Hog blagoslavljaj g. jubilanta tudi še naprej!
d 40 letnie« svojega službovanja v »Jugo-
slovanski tiskarni« je proslavil 6. junija nadzornik g. Josip Klovar. Gospoda jubilanta, ki služi tiskarski umetnosti že 52. leto, Bog še mnogo let ohrani!
d V Dobrno pri Celju je prišel na oddih subotiški škof Ludvik Budanovič.
d Zagrebški nadškof dr. Anton Bauer je bil te dni v Sloveniji. Povabil je ljubljanskega g. knezoškofa k obredu posvetitve novega škofa - pomočnika dr. Stepinca, ki bo 24. junija v Zagrebu. Zagrebški vladika se je z istim namenom odpeljal tudi v Gornji grad k našemu nadškofu dr. Jegliču.
d Zagrebški gospodje kanoniki so pretekli teden uradno čestitali novemu nadškofu - pomočniku dr. Alojziju Stepincu. Metropoli! dr Bauer je daroval svojeSnu mlademu nasledniku prekrasen prstan z 18 velikimi bnljanti in škofovski križ, ki je z verižico težak četrt kilograma.
Mostove* eš^i^
00 UM) — Dob, se samo v
DROCSEROI KANC, UUBL3AMA
/ji (lovska »lica in v »Nebotičniku«.
domaČe novice
d Zdravljenje vojnih invalidov v W caii pri Novem mestu se bo tudi letos vi'" in bo trajalo najbrž od začetka julija j konca avgusta. Vsa potrebna navodila iu jasnila dobe invalidi pri občinah in okraji načelstvih, pa tudi pri odd. VI. banske UL ve v Ljubljani.
d Vknjižbe v enem mesecu. Zemlja, knjiga ljubljanskega okr. sodišča izkazuje a maj, da je bilo podanih 79 vlog za intabula-cijo raznih posojil in kreditov na posestva in hiše v mestu iu okolici. Celotno je bilo vknii ženih 5,735.521 Din. Vknjižena so bila p«, visoka, pa tudi rnala posojila. Tako je bilo na neko posestvo vknjiženo posojilo do mili. jon dinarjev, pri treh pa posojila po 500.000 Din, pri enem posojilo zneska po 250 in ooo dinarjev.
d Iz zemljiške knjige. Letos je bilo prj. javljenih iz ljubljanske okolice 49 kupnih p«, godb za celotno kupno vrednost 1,070.843 Din dočim letos aprila 50 pogodb za 1,815.909Din! Od 1. februarja do 31. maja je bilo v Ijnblj! okolici letos že prijavljenih 119 pogodb za vrednost 4,928.399 Din.
• d Koroški pevei iz St. Janža, 80 po številu. so prišli 9, junija v Ljubljano. Popoldne so si ogledali velesejem, zvečer pa so ns Viču lepo zapeli kot gostje tamošnjega pevskega društva »Danica«. Naj še in še pridejo k nain!
--- Napetost, nepravilno vrelje v debelem črevesu, zaprtje jeter, zastajanje žolča, boj. ljaje, tesnobo v prsih, utripanje srca odstranite z naravno »Franz-Josef- ireniico, ot enem se pa zmanjša pritisk krvi ..a možgane, oči, pljuča ali srce. Zdravniške izjave zaznamujejo uprav presenetljive uspehe, ki so se dosegli s »Franz-Josef« vodo pri ljudeh, ki veliko sede
d Občinske volitve za občino Trbovlje in Dol-Hraslnik so razpisane za 22. julija. - V St. Jerneju na Dolenjskem bodo občinske volitve dne 1. julija. Istega dne bo ljudsko glasovanje tudi v Kostanjevici in Škocijanu.
d Več oseb jc zbolelo ua nalezljivi griii v Trbovljah. Ne zanemarjajte bolezni!
d Kar cel tucat psičkov je vrgla psica mizarja g. Sajka v Mariboru. Redek primer v zgodovini pasjega plemena!
d Novo pristanišče hočejo zgraditi v Mar-tinšici pri Sušaku. Gradnja bo slaia 30 milijonov. Namen novega pristanišča je razbremenitev velikega prometa v sušaski luki. Kako bi šele bilo, ako bi bila Slovenija zvezana z morjem! Koliko bi pridobila država! In vendar zadeva ne krene z mesta.
d Veliko licitacijo za ureditev Ljubljanice od Novega trga do izliva Malega Grabna je razpisala banska uprava za dan 9. julija.
d Uredbo o najvišje dopustni ceni za cement je izdal trgovinski minister. Po tej odredbi smo prodajalec k osnovni ceni, ki j« veljala dne 15. novembra 1933 zaračuniti odjemalcu samo polovico trošarine, to je 7.51 dinarjev.
d Stavkati so pričeli sarajevski kinou»-tografi, ker je menda mestna občina naložila previsoke doklade tia filme. Knr stavkajo naj!
d 350 otrok pojdi- na morje večinoma 111 stroške, mestne občine ljubljanske.
d 2690 odvetnikov je štela v preteklem letu Jugoslavija.
d Na vsakega prebivalca Jugoslavije Pri' de 800 Din hranilnih vlog. To je. jako ma'»'
Manj hranilnih vlog kot Jugoslavija itna samo Poljska, namreč 555 Din na osebo. Grška jih inia 1200 Din, na os»4>o, Romunija 1500, Češkoslovaška 8000, Švica 20.000 itd.
d Narodna skupščina je imela oni petek po daljšem presledku zopet sejo. Vlada je predložila skupščini v odobrenje nekaj trgovskih pogodb, zakon o mestih in še nekaj drugih stvari. Poslanec Andra Stanič je ponovno vprašal glede pogodb, ki jih je sklenil bivši minister Radojevič z družbo Battignolles, ki so za državo zelo neugodne. Vlada je pristala !na nujnost in predsednik Uzunovič jc sam sporočil, da je žc imenovana komisija, ki preiskuje to zadevo.
d Nemški turist, ki potuje v Jugoslavijo,
'sme namesto dosedanjih 200, vzeti s seboj 700 mark.
d Za povišanje cen kmetijskih pridelkov. V Novem Sadu je bila konferenca gospodarskih krogov, ki je med drugim obravnavala tudi vprašanje zvišanja cene pšenice, Po njih podatkih bomo letos pridelali 18 do 19 milijonov stolov pšenice. Če bi izvozili dva milijona sto-tov, bi ostali pridelek zadostoval za domačo potrebo. Tedaj ne bi odvišek pritiskal nn cene, k! bi se lahko dvignile. Vlada naj torej skrbi, da se na katerikoli način izvozita dva milijona stotov pšenice, da se potem cena za domačo potrošnjo lahko dvigne.
d Dve novi tovarni za modro galico. Vojvodinski finančniki so sklenili ustanoviti dve novi tovarni za modro galico in sicer v Zc-munu in v Kruševcu. S tem hočejo konkurirati s tovarno v Subotici, ki sedaj edina v naši državi proizvaja to za vinogradništvo nujno po-r trebno sredstvo. Cena domači galici je visoka, j ker jc zaščitena po visoki uvozni carini od 1.70 Din za 1 kg.
d V češke Karlove vari je odpotoval na zdravljenje bivši ministrski predsednik dr. Milan Srskič.
d Trošariuska kontrola alkohola oziroma vina je od leta 1932 zelo otežiiočena. Poznavalci razmer zatrjujejo, da so država, banovina in samo mestna občina ljubljanska utrpelo v tem času že do 600 milijonov na trošarini.
d Občinske volitve so imeli ono nedeljo v dveh občinah. V Šenčurju je dobila nacionalna lista JNS z nosilcem g. Sterom 182 glasov, nasprotna lista g. Umnika pa 352 glasov. Vseh volilnih upravičencev j® 782. — V Trbojah (Smledniku) je dobila nacionalna lista z nosilcem g. Bohincem 176 glasov, na-sprotniška lista z nosilcem Burgerjem pa 385 glasov. — »Jutro« piše, da so v obeh občinah klerikalci zmagali.
d Telefonsko centralo z omejeno dnevno službo so otvorili dne 1. junija pri pošti v Grahovem pri Cerknici.
d Mod nevihto je udaril« strela v radijsko anteno šolskega upravitelja v Sorici. Celo šolsko poslopje je bilo takoj polno dima. Strela je ožgala samo les, ob kaierem je bil napeljan vod od antene v sobo. K sreči je soproga upravitelja pravočasno odklopila anteno od aparata. Če bi antena ostala priklop-Ijena aparatu, ki je v kuhinji, kjer so bili vsi zbrani, bi bil udar strele zahteval človeške žrtve. Popokale so na šolskem poslop-Jit vse šipe in pregorele so električne žarnice. Torej pozor radioposhišalci ob bližnji nevihti!
d Slovenske Konjice bomo imenovali po-flej štajerski trg Konjice. Notranji minister ie odobril tozadevno prošnjo, ker so še dru-g® Konjice v vrbaski banovini in bi bila verjetno zamenjava obeh krajev pogostita.
d Do pol kilograma težka toča je te dni padala v Dalmaciji in uničila »vso letino v vaseh Prelijes, Oton, Žagrovič, Kninsko polje, Kovači?, Biskupija, Vrbnik, OrliČ in Tu rlč. Toča je padala s tako silo, da se je ponekod zarila več centimetrov v zemljo.
Trmoglavost In lenoba sla dve Agfflft	slabi svolstvl.
" ttjjr Mnogo bi se dalo popraviti, ie ^Hr 'it«IJe ne bi bili leni in trdoglavi.
V Tudi Vi ste taki I VI dobro veste, da je Radenska slatina izvanredna pijaia in zdravilna, da teči mnogo bolezni, dokler niso zastarele, pa vendar Se do danes niste poslati Vašega naslova, da bi. Vam mogli poslati cenik za dobavo slatino, obširno brošuro o njej in kopališki prospekt. Vse to dobite brezplačno. Ne bodite apatični in še danes pišite nn naslov: Kopališče in zdravilišče Slatina šadenci, Slovenija
d Pogumni župnik. Te dni ponoči je bil izvršen drzen roparski napad na župnišče v vasi Preloščiei pri Sisku. Okrog polnoči .e župnika g. Ljudevita šušteka prebudilo ropo-tanje pri oknu. Takoj je vstal, zagrabil lovsko puško in stopil k oknu. Zunaj je opazil dva neznanca, ki sta že odprla okno. Vprašal ju je, kaj hočeta. Mesto odgovora pa je eden od neznancev ustrelil na župnika z revolverjem. Strel pa ni zadel. Župnik je hotel ustreliti iz lovske dvocevke, ki jo je držal v rokah, toda oba strela sta odpovedala. Med župnikom in lopovoma se je nato razvil boj, v katerem je ostal župnik zmagovalec. S puškinim kopitom je pognal oba roparja v beg. — Pred par dnevi je bilo vlomljeno v tamkajšnjo cerkev, vendar so bili vlomilci pre-podeni. Da bi preprečil tatvino cerkvenih dragocenosti, je župnik vse dragocenosti prenesel na svoje stanovanje, za kar so vlomilci najbrž zvedeli iu poskusili svojo srečo v župnišču, kar pa se jim je po zaslugi pogumnega župnika izjalovilo.
d V Zagrebu so zaprli ravnatelja židovske cerkvene občine, ker je poneveril iz do-tične blagajne nad pol milijona dinarjev. -Naše cerkve nimajo takih zakladov, a skromni dohodki so v poštenih rokah.
CVIČEK
originalni bi radi. Dobite ga v
Bsntrslni »inopnl v Ljubljani.
d Peklenski stroj se je razletel 5. junija na železniški postaji v Zagrebu, in sicer v stranišču vagona brzovlaka Pariš—Jesenice —Belgrad. Poškodovan je prednji del voza in razbita so vsa okna. Človeških žrtev ni bilo.
d Samomor ravnatelja belgrajske podružnice Assicurazioni Generali je spravil na dan kazniva dejanja in so že več vodilnih uradnikov zaprli.
Zn srce, ledvice, kamne, želodec, jetra, notranje žleze in čiščenje krvi je vendar najboljša našo prirodna Radenska slatina. Zahtevajte z dopisnico brezplačno brošuro o zdravljenju in prospekte. — Kopališče in zdravilišče Slnlinn-Radenci. Slovenija.
nesreče _____
d Ponoči je zažareiu nebo. Dne 9. junija
zvečer se je naenkrat zasvetilo nad Stude-nicami pri Poljčanah. Z grička, kjer stoji podružnična cerkev sv. Lucije, so okrog desetih :svečer sredi nevihte vzplamteli plameni, ki so se zaradi posebnosti lege omenjenega hribčka videli po vsej Dravinjski dolini. Kmalu se je razvedelo, da je strela udarila v stolp omenjene cerkve, ki jo je lota 1686 posvetil ljubljanski škof Žiga grof Herber-
stein. Na mestu požara so bili takoj polj-čanski požarniki, ki so napeljali vodo za gašenje iz 400 m oddaljene Dravinje. Zahvaliti se je neustrašeni požrtvovalnosti štirih gasilcev, ki so se navzlic življenjski nevarnosti vzpeli v stolp in pogasili ogenj ter s tem obvarovali cerkev in njeno dragoceno notranjščino pred usodnim požarom, ki je uničil zgornji del stolpa.
d Strela je udarila v hišo posestnika Jožefa Moma v Framu. Ostrešje je zgorelo.
d Zgoreli sta gospodarski poslopji, last Ježovnika oziroma Drofelnilta v Paški vasi pri Braslovčah.
d PoŽHf je upepelil veliko gostilno in vsa gospodarska poslopja, last Stjepana Frasla v Samoboru pri Zagrebu.
d V gnajniei je utonil 3 letni sinček posestnika Marka v Slovenji vasi pri Ptuju.
d Pri urejevanju hlodov se jc smrtno ponesrečil na Jlirčevem veleposestvu v Vur-matu nad Selnico ob Dravi 28 letni drvar Anton Sotošek.
d V 8 ni globok vodnjak je padla in utonila 12 letna Bnkošek Terezija od Sv. Ruper-ta nad Laškim.
novi grobovi
A prijatelja nazaj nikdar več ne bo.« -
V Škofji Loki je mirno v Gospodu zaspala s. Marija Alojzija Poljanec. — V« Mostah pri Ljubljani je nenadoma umrl Davorin Končar. --- V Kasazih pri Petrovčah je umrl posestnik Konrad Resnik. — V Hruševcu pri Straži se je preselil v večnost posestnik in lesni trgovec Frane Vintar. — V Planini pri Sevnici je zapustila solzno dolino Jožefa Špan roj. Šmid. — V Soteski pri Moravčah je zatisnila na veke oči Ivana Bisian. — V Črensovcih so položili v grob 69 letnega Golinarja Lovrenca, ki je bil 27 let mežnar in zvonar. — V Polhovem Gradcu je umrl usnjar in posestnik Franc Rihar. — V Šenčurju so pokopali ta-inošnjega zaslužnega župnika g. Ivana Pibra. - V Ljubljani so umrli: kuharica pokojnega prelata Lesarja Ana Mtilan, Josipina Adamle rojena Uršič, abs. jurist Boris Zirovnik, Jože Skubic, bivši trgovec Martin Saznožnik in Marija šink. Naj počivajo v miru!
razno
d Na itršulinski ženski realni gimnaziji v Ljubljani bo vpisovanje za I. razred dne 20. in 21. junija od 8 do 12; sprejemni izpiti za I. razred pa se bodo vršili dne 22. in 23. junija točno ob 8. Prijave za sprejemni izpit, kolkovane s 5 Din, naj pošljejo one učenke, ki stanujejo izven Ljubljane, najkasneje do 21. junija ravnateljstvu ženske realne gimn. uršulink v Ljubljani. Prilože naj: 1. zadnji Šolski izkaz; 2. rojstni in krstni list. Učenke v Ljubljani lahko dostavijo vse lo osebno pri vpisovanju. Za druge razrede je vpisovanje začetkom šolskega leta. Ako slarSi žele, ostanejo izvenljubljanske učenke med izpitom na oskrbi v zavodu. Za prihodnje šolske leto sprejema Uršulinski zavod v polno oskrbo tudi take učenke, ki bodo posečale državne srednje in strokovne šole. Zglasiti se je treba pri predsfojništvp samostana.
— DoreS2a$o£l mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Fraez Joselove« grenile«, ki doseza radi tega, ker čisti kri, želodec in čreva. pri dečkih in deklicah prav izdstne uspehe
V vsako hišo »Domoljuba«!
Sprejem v škofijski za (J sv. Stanislava
Na škofijski klasični gimnaziji v zavod, Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano se bodo vS' sprejemni izpiti za L razred dne 22. in 23 iu K sprejemnemu izpitu se bodo pripustili sani rt učenci, ki nameravajo prositi za sprejem v , in so se rodili v letib 1921 do 1924 ter so dovrlT vsaj Stirirazredno osnovno šolo. Kjer je 5 . ! razredna šola, navadno ne zadostujejo sam! razredi, ampak je treba zaradi slovničnima znan vsaj 5 razredov.	"I*
S 5 Din kolkovane prijave za sprejemni iznii naj sc do lo. junija 1934 prineso ali pošljejo ra nateljstvu škofijske klasične gimnazije v št. v/ nad Ljubljano. Priloži naj se: 1. šolski' ijt," (knjižica), 2. rojstni in krstni list, 3. dopisnici I natančnim naslovom, da bo moglo ravnateljih, prosilca pravočasno obvestiti, kateri dan naj pridi k izpitu.
Kdor naredi sprejemni izpit, s tem Je ni spre-jet v zavod, ampak mora v ta namen pri vodilu zavoda vložiti še posebno prošnjo, ki je p;i Gj treba kolkovati.
Sprejemajo se le telesno zdrav i, nravno 1» pokvarjeni 111 dobro vzgojeni dečki, zakonski si. ! novi dobrih, krščanskih staršev: zlasti laki, o ta, 1 te r i ti je upati, da se bodo po dovi šeni ginmaiiji posvetili duhovniškeiuu stanu Prvi namen za.01 je namreč vzgoja duhovniškega nara:'';ua Zali ,, daje vsem dijakom temu namenu primerna vum, četudi se nihče ne siti, da bi moral iti \ i.i>^> ; slovje, ako nima za to v,-.-,-lj« ali |«iklira
Prošnje za sprejem v zavod se - rer naslon i na škofijski ordinariat v Ljubljani, a jirintH |it 1 starši oziroma njihovi namestniki osebno vodsin zavoda v St. Vidu, 111 sicer najbolje ua dan spre jemnega izpita, da si tako prihranijo dvojno p«. Ob isti priliki predstavijo vodstvu tudi dečka. di ga osebno spozna.
Za sprejem v zavod sv Stanislava pa lahti prosijo tekom meseca julija ludi taki učena ti bodo naredili sprejemni izpit na katerikoli držav« gimnaziji. V tem primeru morajo prošnji za spre- j jeni priložiti šolski izkaz s potrdilom n opravljenem izpitu ter rojstni in krstni list.
V 11., III. in IV gimn. razred se sprejema)) samo dobri in nepokvarjeni dijaki 9 klasiinili gimnazij, z odličnimi in prav dobrimi izpričevali. Ponavljale! se ne sprejemajo. Prošnji za sprejem naj prilož« zadnje šolsko izpričevalo ter rojstni in krstni list. Priglasiti se morajo tekom ineseti julija, avgusta se ne sprejemajo več.
Letno plačilo se določa po izpričevali! in gmotnih razmerah dotične družine .Najvišje plačilo za dečke ljubljanske škotije znaša za celo šolsko leto 0000 Din: za dečke iz druaih Škofij pa 7000 Din. Plača se lahko tudi z živežem po tekočih tržnih cenah. Ubožnini prosilcem z odličnimi izpričevali se In znesek primerno zniža, ft se dijak dobro izkaže s pridnostjo, pobožnostno in vljudnostjo, uživa glede plačila v nadaljnjih r«!-redih še večje ugodnosti. Odličnim dijakom kmečkih in delavskih staršev se naklanjajo tudi razni podpore, v kolikor so pač vodstvu na razpolago. — Vsa druga pojasnila glede obleke, knjig itd, se dobe o priliki zglasitve v zavodu.
Vodstvo ravnila -v Stanislava * Si Vidu
Prof. Martin je bil imenovan za ravnatelja aiavneg« Pasteurjevesra zavoda v Parizu
Jenko Franc.
posestnik.
Pariz ima nov zoološki vrt Kakoi vidimo, je v njem prav dobro preskrbljeno celo za slone, ki potrebujejo zase velikanske prostore.
Zahvaia
Nikdar se nisem mogel vmisliti v to, da bi kdaj pogorela moja sedlarska delavnica. Niti predstavljati si nisem mogel, da napravi na obrtni delavnici, zlasti pa na premičninah ogenj tako ogromno škodo, kot mi jo je povzročil požar dne 30. maj-nika 1934.
K sreči sem bil zavarovan za poslopje in orodje pri naši domači Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani ki mi je škodo v moje zadovoljstvo ocenila in priznala, za kar se ji zahvaljujem in ta naš domači zavod vsakomur toplo priporočam.
Medvode, dne 5. junija 1934.
Ivan nber. župnik v Šenčurju jiri Kranju, je j*o dolgi in mučni bolezni umrl. Kajni je bil pred vojno deželni poslanec in je za Gorenjsko veliko dobrega storil. Bog naj mu bo za njegova dobra dela bogat plačnik!
Zahvala
Podpisani Janez, Znidaršič, posestnik v Dolenji vasi 43 pri Cerknici, se najlepše zahvaljujem upravi »Domoljuba« za poslano 1111 požarno podporo v znesku I)in 1000 (en tisoč dinarjev), ker mi je kot naročniku j Domoljuba« pogorela stanovanjska hiša. Ostali hočem tudi nadalje zvest naročnik lista in ga vsakomur teplo priporočati.
Dolenja vas pri Cerknici, 10. junija 1934.
Janez Žnidaršič, s. r.
PO DOMOVI hrJ
Ogledalo naše dobe
Pod tem naslovom priobčuje »Trgovski list i članek in pripombe, s katerimi se dobesedno strinjamo. Ker mi načelno ne priob-čujcino raznih krvavih dogodkov in podobnih uovic, ki »vlečejo«, kar morda temu ali one-inn tudi v naših vrstah včasih ni všeč, naj ponatisnemo v celoti predmetni članek »Trgovskega lista«, ki mu gotovo nihče ne more očitati v tem pogledu pristranske kršitve. Članek se glasi:
Najbolj razširjen list v naši državi je menda belgrajska »Politika«, o kateri pravijo mnogi tudi, da je najboljši list, ker poroča o vsakem »pomembnejšem« dogodku, ki se dogodi. Pravo ogledalo naše dobe so strani ; Politike«. Tako pravijo nekateri.
Pa si oglejmo, kaj kaže to časopisno ogledalo od 4. strani dalje, ker so prve tri brezpogojno prihranjene za politična, zlasti zunanjepolitična vprašanja. Navedli pa bomo pri tem samo naslove člankov. Tako čitamo: Na 4. strani: V Bašaidu so razbojniki težko ranili bankirja Grujiča in njegovo ženo ter odnesli en milijon dinarjev. Pokojnik okraden takoj po smrti. Vsled Jelke Slavko-vič so se ljudje v Šolani stepli in se sovražili ko neprijatelji. Krvava borba za ženo, in to vdovo ter mater štirih otrok. Ubijajoča suša v Ameriki. (Menda le vsled naslova zalezla na 4. stran.) Ustrašila se policijskega povabila in si prerezala žile.
Peta stran: Jakob Maler je oškodoval
štiri zagrebške banke za več milijonov Din. Iz strahu vsled izpita ... se je obesil. Vihar je v Sremski Mitrovici včeraj podiral drevje in odnašal strehe. Avtomobilska nesreča na poti Belovar—Duravar. In: Mustingetta v ton-fihnu.
Šesta stran: Dva mladoletnika pretepla svojega očeta, ker jima ni mogel kupiti obleke. (Poldruga kolona je posvečena temu veledelu.) Mladenič, ki je oddal dva strela na dekle, ki ga ni mogla ljubiti. Zarubljena imovina občine koševske ... Darovi za rodbine ponesrečenih rudarjev. Koviljača Banja, ki ima najlepše poletje.
Sedma stran: Junaki afere z lombardnim opijskim kreditom pred sodiščem. Rodbina Jungoviča je tožila advokata ... Ali je starega kaznenca iz Bečurena ubila njegova bivša ljubica? Zagonetna smrt na potovanju.
Še nekaj naslovov iz 8., 9. in 10. strani, ker zadnje so posvečene športu, romanom in inseratom. Po samomoru čačanskega trgovca R. Brezvestna mati pustila otroka na ulici. Tast skušal ubiti zeta. Proslava 20 letnice kralja bosanske sevdalinke (kolona in pol ter slika). Oče, pri katerem so naši njegovega sina — lopova. Noč. krokanja ga je privedla v ječo. Čeprav težko ranjena, ostaneta vdova S. in njen sin pri življenju. Aretacija uglednega in bogatega kavarnarja iz Bjeluke. In-ženjer M. izpuščen proti kavciji iz preisko-
valnega zapora. Kako se je nekdaj postalo hadžija (romar). (O tem kar dve koloni.)
»Trgovski list« pripominja sledeče:
Obupati bi moral človek, če bi bilo res, da je časopis verno ogledalo naše dobe. Kaj ljudje res ne delajo nič drugega, ko da kradejo, poneverjajo, se ubijajo in pretepajo? Ali je res vsa novost dneva le v škandalih?
Ne in ne! Ker naš narod tudi dela, se poti in trudi, da se dokoplje do boljšega stanja, da ustvari za svoje naslednike boljše življenjske pogoje. In na drugi strani se bori cela vrsta ljudi, da se doseže napredek naše narodne in duhovne kulture! Toda o tem prizadevanju se ne poroča, ker ni tako »zanimivo«. .
Ni zato vedno točno ogledalo naše dobe v časopisih, pač pa so časopisi točno ogledalo samega sebe. Skoda, da je to ogledalo dostikrat vse prej, ko veselo.
Razprava pred sodiščem.
(Ribno.)
One 5. junija je bila kazenska razprava proti ge. Viktoriji Vrezec, soprogi šolskega upravitelja v Ribnem. Obtoženka se je žaljive izrazila proti dvema članoma šolskega odbora... češ, da sta klerikalca in punktaša. Obtoženka je prosila za poravnavo, ki se je dosegla za 350 dinarjev.
Razno.
(Goriče.)
Šmarnično pobožnost smo končali s praznikom sv. Rešnjega Telesa. Ves mesec maj smo pridno hodili k sv. mašam in šmarnicam, tako, da so nas g. župnik kar pohvalili. — Prva nedelja v mesecu je tudi pri nas »moška nedelja«. Na prvo nedeljo pristopi k mizi Gospooovi vedno precej mož in fantov. Le tako naprej! —
—	V nedeljo, 3. junija pa se je vršila v Gori-čah neka veselica. Zdi se nam, da so današnji časi preresni z« popivanje, ples in veseljačenje!
—	Ob tej priliki naj bo omenjeno tudi to, da
KRIŽEV POT
(Nadal|evan|e.|
Kar blazno je bilo, kar je bil storil, in ga-skonjski vitez Castignac bi se mu smejal ali mislil, da ni pri zdravi pameti. Toda vse je bila gola resnica, kajti trpel je na oni čudni otožnosti, ki jo poznajo samo v severnih krajih in ki je najbolj resnična bol na vsem svetu. To je neka nejasna žalost, potrtost, ki se kakor oblak oklene duš močnih ljudi; oni s«1 je boje in včasih celo usmrte samega sebe, da se je rešijo; včasih jih pa tudi kar priganja k slabim dejanjem in prelivanju nedolžne krvi; in včasih se tudi boljši ljudje te vrste odvrnejo od sveta in se skrijejo v bivališča žalosti, trpljenja in molitve. Znamenje te žalosti je, da človek brez vzroka preveč uvažuje malenkosti, in išče v njih vzrok za tako stanje; bolj pogosto pa muči mlade kot stare. V južnih krajih te otožnosti ne poznajo je nili razumeti ne morejo. Biva pa v severni krvi od roda do roda, kakor kazen za neznano zlo, ki ga je bilo severno pleme v davnih časih zagrešilo.
Tema je že bila, ko je Gilbert našel zopel pot do svojega šotora, bolj po nekakem nagonu ljudi, ki so vajeni živeti po taborili med vojaki, vsled poznavanja pota. Doma je sedel Pred ponev gorečega oglja, katerega je Alrik prinesel od taboriščnega ognja, ki je gorel Zl|naj. Oproda mu je prinesel fižolove juhe, '»•uha in vina, ker je bil božični večer in postni dan; nič druzega, kajti vse ribe, ki so jih Prinesli od morja, so tisti dan že zarana po-
kupili veliki plemenitaši, predno je bil Gilbert dospel v tabor. Vendar 011 ni vedel tega niti se zmenil za to, marveč je mehanično jedel, kar so 11111 prinesli, ker je bil zelo slabe volje. Po večerji je dolgo časa sedel pri luči lončene svetilke, ki jo je Dunstan z železno iglo včasih popravil, da ne bi očrneli stenj zlezel v malone raztopljeno mast in da ne bi luč ugasnila. Kadar pa ni pazil na stenj, je pozorno opazoval resni obraz svojega gospodarja.
»Gospod,« je rekel naposled, »žalostni ste. Nocoj je sveti večer in vsa vojska bo čula do polnoči, ko se začno prve maše. Ako vam je drago, pojdiva po taboru, da vidiva, kaj bi počeli. Šotori velikih plemenitašev so vsi razsvetljeni in vojaki prepevajo božične pesmi.«
Gilbert je malomarno zmajal z glavo, ni pa rekel ničesar.
»Gospod,« je ponavljal oproda, »prosim vas, pojdiva; povsod vas bodo pozdravljali in marsikaj lepega bomo videli. Pred polnočjo se podasta kralj in kraljica v spremstvu vsega dvora v procesiji v veliko kapelo, in pri-stoja se, da tudi vi greste tja,«
Dunstan je prinesel oblačila in ga prijazno silil, da bi šla. Gilbert je vstal, ne da bi se ozrl nanj.
5Čemu bi šel?« je vprašal. »Najbolje jo, če sem sam; zelo slabe volje sem. Razen tega pa je tudi zelo mrzlo.«
»Plašč vas bo grel, gospod.«
»Med dvorniki vendar ne moremo v cunjah hoditi,« je odgovoril Gilberl., »jaz pa nimam niti ene dobre obleke razun tega lanskega jopiča.«
I Dunstan pa je še med tem, ko je govoril, ' vzdignil vrhni plašč, da bi nm ga ode! čez I glavo.
»Kaj je to?« je vprašal Gilbert ves začuden.
»Viteški vrhnji plašč, gospod,« je odgovoril oproda. »Iz prav dobrega blaga je in podložen s perjem. Prosim vas, obleci le ga.«
»Zopet dar,« je dejal Gilbert in stopil nazaj. »Kdo mi pošilja take darove?«
»Francoski kralj, gospod.«
»Kraljica, hočeš reči.« Celo se mu je na-guhančilo in ni se hotel dotakniti plašča.
»Kraljevi služabniki so ga prinesli in ž njimi je tudi prišel eden kraljevih vitezov, ki je prinesel zelo prijazno in vljudno sporočilo in vrh tega mošnjo grških bezantov, zelo težko.«
Gilbert je začel hoditi sem in tja in se obotavljal. Bil je sicer zelo siromašen, vendar bil je odločen, da jih ne obdrži, če so bili darovi od kraljice.
»Gospod,« je rekei Dunstan, »vitez je prav razločno povedal, da sam kralj pošilja te borne darove v znamenje, da želi jutri z vami govoriti in se vam osebno zahvaliti za vse, kar sle storili. Menil sem, da vas razveselim, če vam jih takoj prinesem.«
Na te besede se je Gilbert prijazno nasmejal; vedel je, da 11111 je oproda vdan z vso ljubeznijo; in vtaknil je glavo in roke v viteška oblačila s širokimi rokavi; Dunstan jih je na hrbtu spel, da so se tesno prilegala telesu. Halja mu je pa segala do kolen. Bila je iz bogate temne svile, jutrovskega dela 111 kakor žamet poznejših časov. Ko je bilo to gotovo,
B»
g;
sc jc pri iias udomačila vse graje vredna ua-vad«. Otroci, ki se že dobro zavedajo svojega dela, hodijo po vrtovih, kjer uničujejo žlahtne sadike. Ali so to delo vrši iz hudobije ali nc-voščljivosti? Siariši, skrbite, da boste to pravočasno preprečilil — Vreme ni nič prikladno za ta čas. Skoraj vsak dan je dež, solnce sc pa vedno skriva. Kakor kaže, bomo travniške pridelke težko spravili.
Misijon.
(Podbrezje.) l'ri uas je bil sv. misijon od 20.—28. maja. Vodila sta ga čč. gg. misijonske družbe sv. Vin-cencija Pavelskcga, čontala in Bele. Polna cerkev poslušalcev je pričata, da so' misijonski :ovori segali vernikom v srce. Sv. obhajil je jilo 2800. Med sv. misijonom je prejelo prvo sv. obhajilo 20 šolskih otrok. — Bog plačaj gg. misijonarjem njih trud za zveličanje duš.
Materinski dan.
(Gozd nad Kamnikom.) Danes se bomo tudi iz Gozda oglasili! Lep je 1 >i 1 materinski dan, ki so ga priredili otroci dne 21. maja. Otroci so se že dolgo poprej učili, da bi tn dau lepo proslavili. Ljudi je prišlo toliko, da je bila natlačena šolska soba. Mali šolarčki so najprej zapeli par pesmi, sledil je nagovor in dcklamacije. Napravili so tudi majhno igro »Tri mamieec. Slednjič so zapeli še par pesmi in proslave je bilo konec. Otroci <!o sc prav dobro odrezali.
v
Marijino kronanje.
(Sv. Helena.) kronanje Marije v Mežnarjevem znamenju v Kamnici bi se imelo vršiti žc zadnjo nedeljo v maj n ik u. a neugodno vreme jc slovesnost preprečilo, kronanje se je vršilo milo na praznik sv. Uešnjega Telesa popoldne, šentheleuska cerkev jc bila polna Marijinih častivcev. Ganljiv je bil trenutek, ko je polagal g. župnik krasno, pozlačeno krono Mariji in njenemu Sinčku ua glavo ter ju počastil s krasnim nagovorom. Nato šo neslabelo oblečena dekleta kronano Marijo v znamenje v Kalilnici. Razvila sc je dolga, skoro nepregledna procesija iskrenih Marijinih častilcev, med katerimi sino opazili veliko funtov in deklet v narodnih nošah. Pred
znamenjem jc predsednik Kat. ukcije. g. K. IgUČ Tiok. šolski upravitelj v lepe... govoru slavil M. Pomočnico kot vzorno vzgojiteljico mladine. Njegov govor, ki se jc močuo razlegal po griču, je napravil globok vtis na poslušalce. Zahvalil se je tudi novemu laslmku znamenja g. Šimencu iz Ljubljane, ki sc je mnogo trudil in veliko žrtvoval za to kronanje in se hvaležno spominjal tudi ljubitelja Marijinega, ranjk. Mežnnrjevega Jančka. ki jc to lepo znamenje Mariji na čast ua lastne stroške postani ju dolgo let oskrboval. Naj Marija Pomočnica obema obilno povrne!
Danes meni, jutri tebi!
(Dornice.)
Sredi cvetočih polj, med pisanimi travniki, f^^ti	!« se je vil 6. junija tih
^^^^	„ A, sprevod proti pokopali-
T 7 šču. Teman oblak je jiV, zakril svetlo solnce. čitlo sc je le ihtenjc in žalostni klici štirih ** : " otročičev, ki so klicali svojo mamico. Gruda jc zakrila grob nad ko-maj 30 - letno Miciko l.avričevo iz Dornic, ki jc morala v najlepših letih zapustiti dom in družino in oditi po plačilo za svoje lepo življenje. iliijnica jc bila delavna, poštena in globoko verna žena in mati. Mnogo sorodnikov in znancev jo je spremilo ua žalostni poti. Vsi so iskreno molili za ujen dušni blagor in vsi bodo blago srce za vedno ohranili v dobrem spominu.
Smrtna kosn.
(Gor. Log.)
Dne 3. juniju so žalostno zapeli zvonovi v št. Jm ju. in nam naznanjali, da nas je za vedno zapustil Bokal Franc, posestnik in ribiški paznik v starosti 63 let. Že v svoji rani mladosti je moral iti s svojo ženo za zaslužkom v Nemčijo, kjer jc bil več let rudar. Ko se je vrnil, je prevzel domače posestvo. Bil jc tudi več lel v predilnici v Litiji, kjer je urejeval in popravljal
.o. Letošnje u to gn je napadla bolezen ki Inivnišku pomoč lii mogla preprečiti Vst i jenje jc prenašal s potrpežljivostjo, <i0i-,„" i ui rešila smrt. Naj mu bo lai.ku dom«,
iin I Mi trn Imuni n;i nlir.inili v ...
" «0.
stroje. Ko je službo zapustil, se je z .......
\ostjo poprijel posestva. Bil je vpuUkan . sto. Letošnje leto gu jc napadla bnlio,. V'°.li /dr 1'lj .
K«,"' ;?.*■•" ........... ---uouia,
mila! Mi ga bomo pa ohranili v spominu.
O j, to vreme!
(Primakovo pri Litiji.)
žc nekaj dni neprestano dežuje. Niti v sednjo vos se človek ne upa brez dežnika 1'S toki so silno narasli in preplavili bregove f! menica pa sliči veliki reki. Kam bomo nrijli čc bo šlo tako naprej. Uničilo nam bo vso It iino. — Občinska pota so popravljenu, pa tako slabo, dn bi bilo boljše, ko bi jih sploli ne bili popravljali. Kakor nalašč je nastopilo Se deževno vreme, ki je potu spravilo zopet v prejj! nje slaujc. Ako pa kdo zine kakšno besedo, jč koj ogenj v slrolii. Ljudje niso več vajeni reda zato pa jc tako. Podvreči se moramo skupnosti in dobro bo tudi za posameznika. So ljudje, k; sc močno zavzemajo za red, kadar se po od njil kuj zahtevu, pa nočejo ničesar slišali.
Izlet.
(Raka pri Krškem.)
V nedeljo. 27. maja smo imeli sprejem t fantovsko Marij, kongrese! j o in dekliško Mat, družbo. G. dekun Anžič je ob asistenci domaČih' gospodov pripel Marijin znak ua prsa 18 ran. tov, s čimer se je številu kongreganistov povi-šalo n« 54. Med Mur. družbeniee ^se je uvrslilo 20 novih članic. — V nedeljo nato so napravili fantje kongregaiiisti izlet k Sv. Miklavžu v Gorjance. Na vozeb .so sr peljali do Vrlipolja, nato pa so šli peš v krili. V cerkvi sv. Miklavža je daroval g. voditelj sv. mnšo. Medtem so se zakrile gore z oblaki, votel grom je odmeval;» vrhovih. Rahel dež je nagnal družbo pod sire-ho. Pu žc jc prišlo zopet solnce do veljave. I dalj nogledi »oboroženi« so sc ozirali fantje |w lepi Dolenjski, Naši pritrkovalci so se pa polastili zvonov. Zopet smo v svetišču. Seved«, h imajo oči svoje, naj ima še srce. Fantje vriskajo, cilje se pesem! Že se vračamo v dolino z zavestjo, da je bilo lepo. — Zemlja je dala zadnji dom vdovi L'r.ško iz Celin pa slepemu Kepcu. Večna Luč! — Rojakom iz Ilolandije, ki so se
je Dunstan opasal gospodarju nov pas za meč, narejeu iz težkih srebrnih ploč, ki so bile lepo eizelirane in prišite na usnje, in vtakni! veliki stari meč z nožnico skozi ploščat obroč, ki je na kratkih srebrnih verižicah visel ob pasu. Nazadnje je odel Gilbertove rame s plaščem iz iemnordečega sukna, obrobljenim s fino kožtthoviuo, ter ga zapel pod vratom s srebrnimi sponami.
Zelo je lep,« je rekel Dunstaii in stopil dva, tri korake nazaj, da vidi, kako mu stoji.
Mladi angleški vitez je bil v resnici videti zelo postaven v obleki svojega dostojanstva, ki jo je zdaj nosil prvikrat. Bil je namreč zelo. visoke in vitke postave ter širokih ■pleč; obraz mu je bil jasen in bled in dolgi lepi lasje so se mu valili izpod čepice.
s Ampak, Dunstan, tebe se pač ne more videti . .-t
CMlberl je umolknil; zdajci je namreč opazil, da sta tudi oproda imela nova oblačila iz dobrega blaga in usnja.
»Služabnike se mora počastiti hkratu z gospodarjem/; je rekel Dunstan. >I<ralj je tudi nama poslal darove.^:
>To je bila res misel moža, ne ženske,« je rekel Gilbert sam pri sebi.
In odšel je iz šotora. Dunstan je stopal ob njegovi levici, toda pol koraka zadaj, kakor se je pristojalo.
Tabor so razsvetljevali ognji in baklje kakor daleč mu je seglo oko; vsi vojaki so bili na prostem; izprehajuli so se semintja ali pa so sedeli na skladnih stolih, na sedlih j.i prtljagi pred svojimi šotori. Neštevilna maji; na božična drevesca, ki uo v svitu bakelj bUL;
v zemlji zapičena pred belimi šotori, so tvorila ogromen zelen vrt; rumeni žar ognjev se je vsepovsod svetlikal med njihovimi vejami in vejicami ter se razlival po oblačilu in svetlem orožju, ki je bilo za praznik svetlo osna-ženo, in se izgubljal v mrzli zvezdni svetlobi. Vse ozračje je vonjalo po zelenju in blago-dišečem dimu goreče smole.
Glasno petje se je razlegalo v temno noč; na nekaterih krajih se je bilo zbralo do sto pevcev, ki so prepevali dolge božične pesmi, ki so se jih bili v otroških letih naučili na daljnem donui — brezkončne pesmi z brezkončnimi zbori, ki so pevale o Kristusovem rojstvu v Betleheinu, o pastirjih, ki so ga prišli molil, in o prihodu treh kraljev iz Jutro-vega.
V enem delu tabora so surovi Burgundci pili močno azijsko vino in rjuli vmes svoje zbore. Izvečine pa so vojaki iz severnih dežel bili trezni in resni, so molili in prepevali ter gledali v nebo, kakor bi pričakovali zvezdo z | jutrovega, da jim razsvetli nebo. Pobožno so ; oskrbovali ognje in baklje okoli božičnih dre-| vesc, ne vedeč, da so njihovi očetje v davnih ; časih isto delali.
! Gaskonjci in drugi vojaki iz južnih dežel so s. naredili med drevjem majhne oltar-; je; pokrili so jih z belim blagom ler okrasili j z bleslečinii okraski, križci in majhnimi iz-S rezljam m i podobami, ki so jih bili prinesli od ; daljnega doma kakor domače bogove, in ki so jih skoraj bolj imeli v čislih kot svoje orožje Na upadlih, zagorelih obrazih si videl go.ečo v-ro južnih krajev, njih divje, črne pa so bik n ime in svečane.
V taboru so bili tudi Alzačani in Lorenci, mirni možje svitlih las. Imeli so majhne lesene človeške in živalske podobe in postave, ki so bile pisano pobarvane; pri svojih drevescih pa so postavili sliko Betlehema z jaslicami in Božjim detetom, r. volički, Devico Marijo iu svetim Jožefom, s paslirci in modrimi i/. Jutrovega. Vojaki so srečnih obrazov sedeli pred temi stvarmi in prepevali svete pesmi. Isti prizor se je ponavljal po celem taborju in vojaki so povsod priredili nekaj podobnega, kakor je bila pač njihova navada.
Kur se tiče plcmenitašev in vitezov, je Gilbert opazil, da jih je nekoliko hodilo okoli kakor je on, nekateri pa so sedeli pred svojimi šetori. Tu in tam je videl v kakeui odprtem šotoru viteze, ki so klečali in molili litanije. Vendar ni bilo povsod tako; nekateri so praznovali božični večer z gostijami; njihovi šotori so bili zaprti, dasi se jc dobro slišalo, kako gostujejo nolri. V francoskih vrstah je bil več kot en šotor," ki je imel zaveso nekoliko odgrnjeno, tako dn je Gilbert lahko videl, kako so moški in ženske skupaj popivali. Spoznal je, da so ženske bile Grkinje, da so imele lica pobarvana in trepalnice počrnjene. Z gnjevom se je obrnil v stran i« premišljeval, kako se more na sveti božični večer kaj takega godili.
Videl je tudi zelo revne vojake v jopicili iz ovčje kože in v usujatih hlačah, ki so klečali pred nekakim zastorom, na katerem so visele podobe, slikane po načinu grških ikon-Ti možaki so imeli dolge, svilnate brade m i gladki, rujavi lasje so se 'jim valili v lep« I počesanih valih preko ramen; nekateri so l»u
edzrall na zadnji dopis v »Domoljubu« pa onim r Franciji iu Belgiji in če jih bo kje driifd0 našel »Domoljub«: pozdrav!
Razno.
(Blagovica.)
Judi V naši župniji se včasih vidi kak lep »rizor, ki je vreden, dn se objavi. Praznik Sv. Trojice jc bil pri nas ob enem tudi praznik naših malih, ki so lu dnn prejeli prvo sv. obhajilo. Ua je bila slovesnost še lepša, so ta dan prejeli sv. zakramente tudi možje iu fantje iz apostolstva; bilo jih je okrog 80. Po sv. obhajilu so možje in fant je opravili skupne zahvalne molitve, kar je na ljudstvo »opravilo prav lep vtis. — Majniškc pobožnosti se je ljudstvo prav lepo udeleževalo, kar je gotovo v ponos župniji. — V kratkem pričnemo z barvanjem žup-ne in tudi podružne cerkve na Colčaju, ker sta že obe zelo potrebni nove obleke. Še marsikaj potrebnega bi bilo narediti v župni cerkvi, pa zaenkrat moramo potrpeti, ker ni denarja. — Drugi mesec se vršijo zopet občinske volitve v Blagovici, ki se bo združilo z. Lnkovico in bo tudi imela oridi svoj sedež. Zelo nerodno bo tudi za občane bivše občine Češujiee, ki bodo pn noyi odredbi pripadali v Tuhinjsko dolino.
Iz zagrebške torbe.
(Zagreb.)
Nekateri še vedno mislijo, da se v Zagrebu služba kar hitro dobi. Potem sc pa zgodi, kot se je primerilo ta teden nekemu rojaku, da je ostal na cesti s praznim žepom, ker se je tako dolgo v gostilni pogajal za neke kupčije. — še bolj žalostno je to, da ga je »cigani! rojak, pa tako, da so mu ostali prazni samo hlačni žepi, kei' suknjo mu je zaplenil gostilničar... Ali tako, kot je prišla tc dni neka dekle iz I.jubljnne. Nekdo ji je sknmamliral dobro službo. Tristo dinarjev je bilo njemu za to treba. Korajžno se je pripeljalo dekle v Zagreb. Kavno prav je še imela denarja, da je sem prišla, Knko se je začudila, ko ua naslovu, kjer se je imela javiti nI našla nikogar in ničesar. , Take so dogodivščine onih Mick in Janezov, ki menijo, da je v Zagrebu za vse krulin dovolj.
—	Pa naj še povem, kako se služba zgubi. Micka ji je ime. Prav pridna je. Njena »milostivu«, Judinja, jo je odpustil« iz službe, ker ni hotela nn trgu prodati kokoši, ki je doma poginila.
—	V ospredju zagrebškega zanimanja je sedaj
prav čednega obraza. Njihov duhovnik je sredi njih s tihim glasom prepeval molitve, in vojaki so se od časa do časa globoko priklanjali, da so se s čelom ta) dotikali.
»Hvaljen bodi Jezus Kristus,« je rekel duhovnik.
»Na vekomaj, anten,« so odgovarjali vojaki.
Dasi so prepevali v češkem jeziku in jih Gilbert ni razumel, je videl, da so verovali in bili resnega duha.
Tako je hodi! več kot dolgo uro po taboru, gleda! in poslušal; otožnost ga je ne-i koliko minula, ker je pri tem pozabil na sa-i litega sebe. Zdelo se mu je nekaj imenitnega, | dn so prav njega izbrali, da vodi tolike 111110-I žice skozi divjine in pustinje, polne nevar-I nosti, in da si je bil svest, da mu je cela dva j meseca sledilo več kot sto tisoč ljudi in da | bodo še dalje hodili za njim, dokler jih 110 I pripelje varno v Sirijo ali pa sam pogine, | ter prejiusti to nalogo drugemu. Bila je na-! |°f?a> ki je bila vredna truda, zaupanja, ki | je bilo vredno njegovega življenja.
0 polnoči je v velikem sprevodu stopal I za kraljem in kraljico. Skromno se je pri-cltužil procesiji in njegov oproda je stopal P«log njega ter nosil gorečo bakljo v rokah njena svetloba mu je razsvetljevala obraz. Nekdo ga je spoznal in povedal sosedu.
To Je Gilbert Warde, naš vodnik,« je
rekel.
Bliskoma se je ob dolgi vrsti, zvedelo, da Je on tam, in kmalu Je - pribite! zasopel sel
novoiinenovani pomožni nadškof dr. Stepiliae. la njegovo imenovanje je pomembno ne le za Hrvate, temveč za vse katolike v naši državi. Imenovanje jc bilo sprejeto r. veseljem. Nekateri so bili za hip začudeni. Tudi so se kar takoj oglasili tisti, ki so vedno na delu, dn delajo nerazpoloženje v katoliških vrstah. Vse do zadnjega je bilo imenovanih vsaj 12 imen, njega m omenil kar nihče in nazadnje je bil prav on. Mož energije, in tudi osebne svetosti je, ki je ze marsikatero zapleteno zadevo znal prav rešiti, ki bo znal po božji volji voditi tudi ogromno zagrebško nadškofijo, kadar bo to breme padlo njem« na rame.
Cerkvena ve»t.
(Murska Sobota.)	«
V nedeljo, 3. junija se je vršilo lu običajno proščelije, praznik Marije Pomočnice. Ogromne množice naroda so sc zbrale tudi letos na niar-tiniškem dvorišču ob lepo ozaljšaiiem oltarju. Najprej je vlč. g. Matija Zndravec, župnik iz Crensovec v krasni pridigi proslavljal Marijo, kristjanov pomočnico. Nato pa je mil. g. Tovornik, arliidiukon iz Konjic daroval ob obilni asistenci pontifikalno sv. mašo. Nekaj krasnega je bila procesija, ki se je razvila takoj po sv. maši po murskosoboških ulicah. Tudi drugo-veici. protestantje in judje so bili zadivljeni. Zlasti številno je bila v piocesiji zastopana mladina, ki je nosila tudi kip sv. Ivana Boska in za njim kip Marije Pomočnice. Gotovo je zapustila ta mogočna manifestacija pri vseli neizbrisen vtis in razvnela zopet v srcih ljubezen do Marije, iia.še Matere in Pomočnice.
k Martin Humek: Praktični sadjar, zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 24 barvnimi prilogami in 92 slikami. Ljubljana, 1923, str. 409. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena vezanemu izvodu je 80 Din. Knjiga vse buje liebroj praktičnih navodil in nasvetov o najvažnejših sadjarskih vprašanjih, ki bodo zanimali začetnike in izkušene sadjarje, ki streme za napredkom. Vsebina: 1. Katere vrste so najbolj primerne za naše kraje; II. Kako požlaht-njujemo sadno drevje; 111. Knko vzgajamo sadni naraščaj; IV. Sadno drevje na zelenjadnent vrtu; V. Kako sadno drevje sadimo in gojimo; VI. Kako obvarujemo sadno drevje pred znje-dulci; VII. Zrelo sadje; VIII, Mesečna navodila; IX. Sadjarske drobtine.
ter vprašal po njem; takoj za njim pa je prišel francoski glasnik Montjoye Saint Denis, ki ga je v imenu kralja in kraljice povabil v prve vrste. Odšel je za glasnikom, kakor je naročila Eleanor sama.
»Naredite pot za vodnika in kažipota akvitanskega k je klical oproda z glasnim glasom.
Vitezi in vojaki so stopili v strau, da bi se mu umaknili; sloki Anglež, je stopal med njimi, vljudno prikimaval z glavo, da se zahvali onim, ki so mu šli iz pota, ter jih prosil, naj ga ne bi častili v toliki meri. Slišal je, kako so njegovo ime ponavljali vojaki, ki je njihove obraze videl v svitu bakelj kakor tudi v temi zadaj za njimi.
»Dobro si nas vodil, gospod Gilbert!« so klicali eni. »Bog živi vodnika akvitanskegak so klicali mnogi drugi. Vsi glasovi so ga hvalili in slavili, da se mu je srce ogrelo.
Stopajoč za glasnikom je dospel do svojega mesta v sprevodu, v prvi vrsti velikih vazalov obeli kraljestev in takoj za najvišjimi velikaži; ker je bil nekoliko »večji od ostalih, je videl preko njihovih glav, in ugledal je kralja in kraljico, ki sta v sijajni opravi stopala drug poleg drugega, pred njimi pa škofje in duhovniki. Spričo splošnega gibanja, ki ga je povzročil njegov prihod, se je Eleanor ozrla in njene oči so se srečali z Gilbertovimi ter žalostno zrle nanj, kakor bi mu hotela nekaj izraziti, It ar ni mogla povedati.
__Stran 297
NAZNANILA
n V dijaški konvikt na Rakovniku se sprejemajo dijaki klasične in realno gimnazije. Starši se opozarjajo, da pravočasno priglasijo posebno one dijake, ki nameravajo delati sprejemni izpit že v junijskem roku, pa žele, da jih glede_ izpita zavod priglasi gimnazijskemu ravnateljstvu. Le-ti udi se priglasijo vodstvu salez zavoda na Rakovniku (Ljubljana) najkasneje do 18. junija. Položiti je krstni list in spričevalo iz zadnjega (4. ali višjega) razreda osnovne šole
11 V strokovne šole salez. zavoda nn Rakovnika (čevljarstvo, krojaštvo, mizarstvo) se spre-jeinajo dobri in primemo razviti fantje, ki so stari najmanj 14 let in so dovršili vsaj z dobrim uspehom osnovno šolo. Natančnejša pojasnila daje vodstvo zavoda.
11 Sprejem v dijaški doia Martinišče. V dijaški doni Martinišče se sprejemajo zdravi, nadarjeni dečki, lepega vedenja, ki obiskujejo katerega prvih pet razredov državne realne gimnazije v Murski Soboti. Gojenci imajo v zavodu vso oskrbo, dobro versko vzgojo in pomoč v učenju. Ker je mesečna oskrbovalnimi nizka, je omogočen sprejem v ta zavod tudi sinovom manj premožnih staršev. Kdor hoče prositi za sprejeiii, naj se priglasi čiiripreje pismeno ali osebno pri: Vodstvo Martinišča, Merska Sobota.
n Sp. Slivnica pri Grosupljem: Odkrlije spominske plošče v vojni padlim tovarišem se vrši to nedeljo, dne 17. junija. Ob S sv. maša m padle tovariše, nato odkritje plošče in blagoslovitev, li-bera, petje in žalni govori. Tovariši z Dolenjske vabljeni!
11 Iščem priče, ki so bile navzoče v bojih pri Solkanu pri Gorici pri 29. črnovojniškem bataljonu pod komandantom kapetanoni g. Rusom in poročnikom Kuharjem, ki je v vojni padel. Tam sem bil zasut od granate, zdaj pa moram to dokazati. Dopise izvolite poslati proti odškodnini na naslov Frane jerše, Zalšsee št. 6, p. Žužemberk.
n Opozorilo. Ker goiovi ljudje širijo o meni zlobne govorice, ki bi naj škodile mojemu ugledu, opozarjam, da bom izročil sodišču vsakogar, ki bo te govorice ro znašal. — Štefan Ri-javec, Davča.
PORA^	"
| Toda 011 ni ižpregovori), tudi Če bi mogel, kajti njegove misli so bile vse drugje. Procesija se je pomikala proti kraljevemu oltarju, ki je bil postavljen v odprtem šotoru na prostranem prostoru, da so množice lahko pokleknile v travo in videle in slišale slovesno službo božjo. Pred oltarjem so vsi pokleknili, veliki baroni in glavni vazali na majhne blazine, kralj in kraljica, in knezi iz Savojske, Alzacije in Lorene, Češke in Poljske pa na bogate klečalnike, ki so bili v dolgi vrsti tik za kraljem in kraljico postavljeni zanje.
Baklje so zasadili v zemljo in velike voščene sveče So mirno gorele na belem oltarju, kajti noč je bila mirna in jasna. Ravno o polnoči so se vsi velikaši in na tisoče vojakov udeležilo božičniee; marsikdo je bil med njimi, ki se je zavedal, da se je na svetu ne bo več udeležil. Množice so prepevale mogočni zbor nekdanjih časov: »Slsva Bogu na višavah,« ki so ga najprej angeli prepevali na božični večer. Ko pa je Škof iz Metza povzdignil sveto hoslijo kvišku, so za-donele kraljevske trobente in oznanjale zbrani množici slovesni trenutek, da s» se lahko .vsi priklonili. Globoka tišina je vladala vseokrog, ko je Gospod šel mimo. In Gilbei-t Warde ni nikdar v svojem življenju bil priča tolike tišine, razen enkrat, in bilo mu je, kakor da je nn poti križa dospel do mesta počilka iti okrepčanja.
V vsako hišo Domoljuba?
i'
RDEČA NEVARNOST
(Nada! jeva nje.)
Čeprav so celo najradikalnejši socijalisti (n. pr. terorist Savinkov) zahtevali, da je treba brezobzirno zadušiti vse uničujoče delovanje boljševikov, je vendar v lahkomiselnem Kerenskem zmagala mehka ruska duša In je opustil vsako nadaljnje postopanje proti njim, ker jih je smatral za — premagane. Ke-renski in z njim vred tudi drugi namreč niso razumeli, da je imel Lenin najasnejši cilj, da je hodil naj-doslednejšo pot in da se je posluževal najradikalnejši h sredstev, ki vedno privlačujejo zrevolucijonirane mase. Tako je boljševizem nujno moral postati kmalu geslo za vse vojake, ki so pobegnili s fronte, za vse kmete, ki so si delili zemljo, za vse stradajoče, ki so zahtevali takojšen konec vojne, za vse delavce, ki so v tovarnah po strani gledali inženjerje, skratka: za vse zrevolucijonirane mase. Toda Kerenski je kmalu izpusti) iz zaporov boljše-viške prvake, pobegli so se vrnili in se začeli nemudoma pripravljati na — uov prevrat. To jim je šlo tem lažje od rok, ker je spričo hitro naraščajočega splošnega pomanjkanja vsega vse še bolj občutilo vojno utrujenost ter so nerazsodne množice vedno raje sledile bolj-ševiškim geslom, a kratkovidno, sebično in nezrelo meščanstvo je metalo Kerenskemu še polena pod noge, ker je po dolgih oklevanjih dovolil končno tudi Ukrajincem nekaj avtonomije. Vse je podzavestno čutilo negotovost položaja, zato je kratko zasedanje vseruskega narodnega kongresa, ki se je vršilo sredi meseca avgusta v Moskvi, zahtevalo vlado močne roke, ki bi naj jo podpirale vse stranke.*
Toda meščanstvo, ki je v vsej dobi svojega par-mesečnega vladanja dokazovalo le svojo nesposobno kon-fuznost, ter zato tudi lahkomiselno zapravilo sadove težke svoje trude celega stoletja, se nikakor ni moglo sprijazniti z napol socijalistično vlado Kerenskega in se je začelo zbirati ckrog generala Kornilova, ki naj bi prevzel diktaturo. Tako se je znašel Kerenski naenkrat med dvema ognjema: med Leninom in Kornilovim, katerima seveda ni bil kos. Njegov položaj je še jako poslabšalo septembersko prodiranje Nemcev. Ti so zavzeli Rigo, pet dni nato je pa zbral Kornilov nekaj polkov in udaril z njimi na Petrograd, da bi se polastil oblasti. Toda boljševiški agitatorji so pravočasno razkrojili njegove čete' ki so pustile generala kratko malo na cedilu. Na videz je še zmagal Kerenski. v resnici pa že boljševiki, katerih število je vidno naraščalo, dočim je Kerenski osamljen taval brez cilja in brez programa. Organizatorično in miselno trdno zvarjena boljševiška fronta jc dobivala z vztrajnim delom v roke vodstvo vseh sovjetov in se pripravljala na nov državni udar, dočim je meščanstvo iz daljave škodoželjno gledalo na strastno prerivanje v raznih socijalističnih vrstah. Tako je izgubljal Kerenski vedno hitreje oblast iz rok nihče ni vedel ne kod in ne kam, v vseh panogah javnega življenja je vladalo vedno večje razsulo, meščanstvo je zapustilo Kerenskega že poprej, delavstvo je uhajalo v boljševiški tabor, armada je bila že skoraj popolnoma razpadla in zabavljal je tudi kmet, ker še vedno ni bii gotov, kaj in kako bo z delitvijo zemlje. Razkroj se je polaščal tudi vsega gospodarskega
* Kakšno je bilo še sredi leta 1917 razpoloženje v vi, ',h ruskih mestih, nam lepo dokazujejo voiitve v občinski svet v Moskvi, pri katerih so dobili soc. revolucijo-narjl 116 mandatov, kadeti 34. menjševiki 24, boljševiki pa 23
zborovališča
življenja. Tovarne so se izpremenile v delavcev, ki so polivali i gnojnico Inženjerje ter jih pretepali. Prometna sredstva so odpovedala popolnoma in povzročila še večje pomanjkanje živil. Krajevni sovjeti so odpovedovali vladi pokorščino, a med narodi, ki so tvorili ogromno državo (Poljaki, Finci, Ukrajinci itd.) se je začelo naglo gibanje za popolno odcepitev. Denarno si je morala pomagati vlada s tiskanjem novih bankovcev (inflacija), kar je povzročilo razvrednotenje denarja in silno draginjo. V takem položaju so bili boljševiki seveda prepričani, da je n a p o č i 1 a n j i h u r a. Ljenin je sicer svetoval, naj bi poskusili v Moskvi, toda mnogo pogum-nejši Trocki, ki je bil že poprej izvoljen za predsednika petrograjskega sovjeta, je pripravil vse potrebno in dne 7. novembra 1. 1917 so udarili v prestolici. Skoro brez boja so zasedli vsa vladna poslopja in zaprli ministre, le Kerenskemu se je bilo posrečilo pobegniti. Skušal je iz okolice organizirati protiudarec, toda menjševiki, ki so upali na pomiritev in na sodelovanje z boljševiki, so ga zapustili, enako generali in vojaki (celo ko-zaki, kajti njih simpatije so bile na strani — carjev), zato se je hitro rešil v inozemstvo in na bojišču so ostali le boljševiki kot popolni zmagovalci. — Vsa Rusija je bila presenečena, toda izvršenega dejstva se ni dalo več izpremeniti in vsi tisti, ki so jim posredno ali neposredno pripomogli do te lahke zmage, so le prekmalu obžalovali svojo kratkovidno sebičnost.
Prevrat v Petrogradu je bil znak tudi za vsa ostala mesta, kajti v skrajno centralistični Rusiji je igral itak edino politično vlogo vedno samo Petrograd in so vsa druga mesta tudi ves čas revolucije kar avtomatično in brez vsakih pretresov sledila zgledu presto-lice. Povsod v Velikorusiji so se polastili sovjeti z boljševiki na čelu uradov in prometnih sredstev, in to brez bojev, ker ni bilo nikogar, ki bi se jim bil upiral, saj se Rus že po svoji naravi rad izroča vladi močnejšega. Že ruska kronika iz Xi. stol. nam n. pr. poroča, da so prišli Rusi k Normanom in jim rekli: >Naša zemlja je velika in bogata, pridite, bodite naši knezi in nam vla-dajtek Le iz tega ruskega značaja si moremo razlagati stoletni carski režim in pa današnjo boljševiško tiranijo. Sicer pa tudi carizem ni padel zaradi svoje nasilnosti in reakeijonarnosti, temveč le zaradi svoje nesposobnosti. Zlasti za vse vlade carja Nikolaja II. (1894—1917) je žel carizem povsod le neuspehe, zato se je le čuditi, da se je mogel vzdrževati toliko časa. Njegov polom je pa zato tudi moral biti tem korenitejši. Revolucij ni mogoče delati, ker se te rode same od sebe, ko dozore pogoji zanje, pač jim je pa lahko dajati smer. In to je Lenin znal. Tako je padla vsa oblast kot zrelo jabolko v naročje sovjetom, ki so takoj sestavili novo vlado z Leninom kot predsednikom in Trockim kot komisarjem za zunanje zadeve. Toda Leninova skupina še vedno ni bila neomejena gospodarica položaja, kajti celo odlični boljševiški prvaki, kakor Kamenev, Zinovjev i. dr. so zahtevali sporazumno vlado vseh marksističnih skupin in so se nagibali k nekaki napol demokraciji. V tej zmedi se je ponovno izkazala Leninova spretnost in smelost. Lokavo je pridobil zase nekaj zastopnikov drugih marksističnih skupin, a ko je dobro utrdil svojo oblast, jih je čez nekaj mesecev zopet vrgel iz vlade, v mesecu juniju I. 1918 pa krvavo zadušil njih prevratni poskus. Nato so zmernejše marksistične stranke deloma skopnele same od sebe, deloma so bile pa po boljševikih z ognjem in mečem uničene m edini zmagovalec v revoluciji je ostal končno Lenin kot najradikalnejši, najdoslednejši in nai-brezobzirnejši.
razno
Milijardi amerisk,
Eno in pol dinarjev hoče vlada izdati za era,i„i; novih stanovanjskih M?
S tem bo oživi enil ; h*na delavnost, alfij
DROBTINE
pa omogočeno, da nrii vsak delavec do svoje h!
Tudi pr, nas bi bil, kaj takega na mestu IV sebno v večjih mesti), jj ve nekateri ljudje narav, nost v brlogih, za kater« piačujejo visoko najemno.	F
Število brezposelnih , Združenih državah Ao». rike je v zadnjem letu padlo za 5,296.000 ali 41 odstotkov.
če si nakovalo, trpi, fe si kladivo, udaril
Pri dopolnilnih volil, vah okrožja VCestham » angleškem Londonu je zmagal kandidat delavske stranke Oarnicr z U.tflj
Slasovi. To je že šesu elavska zmaga v dopolnilnih volitvah.
60.000 delavcev obrh spolov je zaposlenih pri gradnji podzemeljske železnice v ruski Moskvi. ?.eleznico hočejo dograditi letos v novembru
7.1 900 milijard dinarjev imajo razni kapitalisti shranjenega denarja in drugih vrednot v švicarskih bankah. Lani so banke te naložbe še obreslo-vale po 1%. letos pa nič. Za rudarje se je za vid. Mladi belgijski krall LoopoVJ. III. ie osebno posredoval v sporu med rudarskimi podjetniki ia delavci, ki ie nedavno izbruhnil. Podjetniki u hoteli znižati rudarske mezde za 5 odstotkov. Ker ie bil krali, ki ie nedavno bil osebno na kraju rudarske nesreče blati Moiisa, obljubil rudarjem, da ne bo pustil zniiati njihovega živlieniskedJ standarda, je sedai to obljubo tudi izpolnil. Podjetniki so obljubili, da znižanja plač ne bodo izvedli.
Do 10 mesecev so U brez plače delavci v rudniku v Bogovini. Rudnik bo menda prodan na dražbi.
Usp;hi punts. V ameriškem Toledu se je delavstvo nekaj puntalo. -Uspeh: dva mrtva, 200 ranjenih in 100 zaprtih. Od 103 toledskih delavskih zvez se je izreklo 51 za splošno stavko od 1. junija dalje.
Zakon proti iaOW> c«n je zahtevala danil" ska trgovska zbornica. -Nič hudega, če bodo znižanje spremljale — P"' merile plače.
Kdaj nmre največ ljudi. Prof. Fischer z univerze v Rostocku je ugotovil, da je 3769 oieb ki «o umrle v zadnjih sedmih ietih njegovih opazovanj, izdihnilo med 3 in fl. uro zjutraj Izven tega časa je profesor ugotovil najčetči čai smrti med 10. in 11. zvečer. Naimani M>-.-nn- ..o t'i-»rherjevah Irdilvnh opolnoči
V znak protesta. Holandska vlada se je z vso resnostio opri|ela osuSitve Zuiderskega jezera in 10 konečno izvedla. Nedavno je bila slovesno za-,pr'? ,zT,,a. odporna v velikanskem nasipu, ki loči Ztudersko |ozero od Severnega morja. Ta jez ie eno napječiih tehničnih del, kar jih po^a zgodovina. Holandci bodo na ta naiin jezero po-agomn osušil, m tako pridobili za tvoje kme-tnstvo nova ogromna zemljiiča. Na dan te slav nosti so pa ondotni ribiči, ki 90 ae že stoletja
živili edino z ribolovom, razobesili zastave »a®" na pol drogu v znak žalovanja in protesta. Via« jih sicer tolaži, da bodo namesto rib dobili o« vlade rodovitna zemljišč« in da postane|o kmeti«' Ribiči so pa odgovorili: »Naii očetje so bili™1" mi smo ribiči, kmetje pa nismo in ne bomo Površina tega ozemlja, če »e jim ga bi poir«» popolnoma izsušiti, je tako velika, da »« M <w lahko oreživlialo dva milijona Hudi.
Duh božji veje, kjer hoče
Leta 1929 je pel v Rimu v cerkvi sv. Ignacija novo rnaio jezuitski pater Henrik K 1 e i n. Bil je kot peti sin v družini, iz katere so že pred njim izšli štirje bratje kot duhovniki. Pri tej priliki so izdali novomašni spo-ijninekt na katerem so biie slike vseh teh petero bratov duhovnikov. Nove maše se je udeležila seveda tudi njihova 70 letna mati vdo-;va Blagrovali so jo najvišji dostojanstveniki v Rimu in papež sam se ji je zahvalil, da je podarila cerkvi pet sinov; mati je bila vsa srečna, !e neka) jo je težilo, namreč želja, ds 'bi imela šc več sinov, ki bi jih rada dala ccr-|kvi. ■.
Nedavno je imel novo mašo na Franco-
iskem pater C a d o u x. On ja izžel iz družine, iz katere se še dva brata pripravljata za misijonarja. Tri njihove sestre so p« postale redovnice. Tudi en nečak je v misijonskem semeni-igču. Pa tudi en brat in ena sestra njegovega bčeta delujeta v misijonih, prav tako so štirje bratje njegove matere duhovniki, ena sestra pa redovnica. In med nadaljnimi sorodniki je 11 redovnih bratov, med njimi šest posvečenih [duhovnikov. On sam pa je najstarejši med trinajstimi brati in sestrami. Pripada torej družini, ki šteje v svojem najožjem sorodstvu 25 duhovnikih, ozir. redovniških poklicev ,..
Dne 7. julij* 1929 se jcodigrai v katedraliji v Linn na Francoskem veličasten prizor. Ta dan je bral jezuitski novomašnik Jožef B a z q u i n novo mašo v ondotni stolnici pri svojem oltarju, obenem pa so pri drugih oltarjih opravljali daritev sv. maše njegovi peteri bratje. Kako veseli so "bili njih navzoči starši in kakšno plačilo čaka tega očeta in mater v nebesih, ki sta darovala ua bojnem polju dva svoja sinova, cerkvi pa celo šest sinov služabnikov ...
Leta 1932 «e je izvršila v Italiji v lepem barnabitskem samostanu pomenljiva preobleka neke redovnice. Duhovnik, ki je izvršil sveti obred ni bil nihče drugi, kakor knez p 1. P e 1! c g r i n o , ki pripada že nekaj časa bar-nabitskemu redu. Poprej pa je bil najbogatejši mož v Siciliji. Bil je lastnik ogromnih vinogradov, v katerih dozoreva svetovno znano vino maršala, prav tako je imel ogromne nasade olj«, kar pomenja za pridnega lastnika ne sa-trio blaženo tihoto, ampak tudi milijonsko premoženje. Imel je dalje v lasti ogromne nasade oranž in citron, bogate rudnike za žveplo, razkošne palače in podobno bogastvo. A glej, prav ob času, ko so bile njegove oranže in oljke v najlepšem cvetu, je dal ta mož slovo svelu in tisti, ki je še včeraj zapovedoval tisočim svojim poslov, se je podvrgel v berna-bitskem samostanu z obljubo radovoijni pokorščini. Prvo sveto pravilo, ki ga je izvršil 'Itot novi redovnik, pa je bila preobleka zgoraj omenjene. Ta dama pa ni bila nihče drugi kot njegova soproga, ki je po zgledu svojega moža islotako zapustila svet in stopila v redovni stan...
Podobno je vstopil v Nemčiji pred par loti slavno znani učenjak in profesor Bernard B a r t h v novicljat "kapucinskega reda, Že P'ed njim pa je vstopila v red frančiškank W,ova soproga, pa tudi njuni oroci so izbrali tedovniški poklic. Sin jc posta) benediktinec, v samostanu Marija Laeh, starejša hčerka Sol-fa S(!stl'a v Straflburgu, mlajša pa benediktinca v Rudesheimu.
Resnično, duh božji veje, kjer hoče-
A. C.:
Ponarejeni dragulj
Neko poletno soboto se je sestala Margareta s svojim ženinom, ki jc bil pisarniški uradnik Hitela stn mimo odprtih izložb. Tedaj je zagledalo dekle krasen ponarejeni prstan in si ga zaželelo. Njen Drago jo jo zavrnil, da ji ne more kupiti prstana, ker je pred koncem meseca in ni imel denarju.
Dekle pit "i odnehalo in obljubil ji jc prstan, če pojile z njim naslednji dan na sprehod. Mladenka 11111 je obljubila.
»Počakaj nekoliko!« jo dejal mladenič, ko sta prišla do hiše njegovega gospodarja. Že je odhitel po stopnicah. Ker mu je odvetnik, ki je bil prijatelj njegovega očeta, vso zaupal, je imel pod svojim ključem tudi dnevno blagajno, /daj jo je odprl in vzel nekaj drobiža, ki ga je sklenil prvega prihodnjega meseca vrniti, ■k
Nedelji« je ! ilu zelo lepa. Drugo in Margareta stn šla lin izprellod. Kako se je deklica veselila, kadar se je ozrla ua roko, kjer sc ju blesketal prstan s ponarejenim iskrečiin se draguljem smaragdne barve.
Ko sta prišla na majhno košenico blizu kreme, sta sklenila ostati v naravi in malicati zunaj na prostem. Drago je odšel v krčmo po pivo, kruli in prigrizek.
Margareta je ostala sama. Vsa se je zamislila v blesteči smaragd na svojem prstu, ki se je zapeljivo spreminjal ita soncu. Deklica ni.opazila, >dn so zrle izza grma vanjo divje, s krvjo podplate oči in sc vsesale v njen prstan.
lil že je skočil nekdo nanjo in jo pričel daviti.
Zapeli so pod večer zvonovi. Košenico je molčala. Na tleh je ležala mladenka zadavljena. Kremplji zločinca so ji nenadoma vzeli življenje in jo zadušili kakor nežno golobico. Poslovila se je od življenja v svoji beli obleki z zlatimi lasmi. Ponarejeni dragulj pa je odnese! morilec s seboj.
★ t'
Ko se Drago vrne, ne najde zaročenke, kajti zločinec jo je zavlekel za grmovje. Kliče jo, a nihče so mu ne odzove, Zamišljen odhaja na kolodvor, prepričan, da bo dobil izvoljenko med drugimi izletniki, ki sp prispeli iz mosta. Ko dospe na domačo postajo, počaka, da ljudje odidejo, a Margarete ni nikjer.
Naslednji (lan so vsi časopisi poročali, da so našli 'zadavljeno ljubko tipkarico Margareto N., ki jo je morilec zadavil zavoljo ničvrednega ponarejenega briljantnegn prstana, ki je bil vreden komaj deset dinarjev. Morilca so prijeli, bil je neki jetnik, ki je pobegni) iz kaznilnice.
Dragov gospodar je v ponedeljek slučajno zahtevni dnevno blagajno. Mladenič mu jo je izročil in priznal, da si je nekaj malega izposodil iz nje. šef ga ni odslovil, n Drago jc kmalu spoznal, da mu ne zaupa več. Poiskal si je drugo službo, kjer si je kmalu pridobil zatipa-nje, postal je samostojen vodja pisarne in so oženil.
Večkrat se je spomnil tistega nesrečnega dogodka in Margarete, ki je bila njegova prva ljubezen.
Ko jo bil starejši, sc jc vendar često vprašal, če ni bilo srce tiste deklice preveč lahko-, miselno, saj je vedela, da fant nima denarja, pn ga je vendar silila,.naj ji kupi prstan. Bnla je pač navezana nu dragotine in s prstanom, ki si ga je komaj pripvoslla, si je priborila — lastno smrt.
Zvočnik v zvoniku. Neka župnija na Hertford-shirskem v Angliji je postavila v cerkveni zvonik gramofon z močnim zvočnikom. Predvaja izključno plošče, ki beležijo umetnost slavnih pritrkovalcev na zvonove. Nn (a način posluSajo vaščani namesto svojega ■ revnega domačega' zvončka zjutraj sloveče ubrane zvonove cerkve sv. Margarete ,v Westminstru, zvečer pa zvonenje 1 stolnice sv. Pa-trilta v Dubilnu. ^	,..i,-„in.-i......--~r-
_ Pri ditebelelos« vzbuja redna zdravilna uporaba naravno »Frans josefove« grenfSice jnko delovanje črevesa in dela telo vitko.
ifii prcmiiififcfe?
—	Ne vem, kje nai si kupim blago sa uovo obleko?
-	• Tu ni treba aii premišljevati, temveč pišite 5e danes Trgovskemu domu Stermecki pO vzorce, ker tam je ogrnmna iubera v suknu, kamgariiu, ševjotu In drugem blagu za moške obleke. Vse blago ja dobre kakovosti in Cene so zelo nizke.
ICGOVSiO • DOM
■PEMA-n-(MK Celje M. 19
radio
Program Radio oddajne postaje v Ljubljani od U. junija do 22. junija 1934.
Vsak delavniki ii.13 Plošče, (2.43 Poročila, 13 Čas, plošče. — Četrtek, 14. junija: 18 O človeku, 18.30 Srbohrvaščina, 19 Plošče pb željah, 19.30 Pogovor s poslušalci, JO Prenos iz Bel-grada, 22 Čas, poročila, lahka glasba. — Petek, 15. junija: II šolska ura, 18 Filozofsko predavanje, 19.30 Izleti za nedeljo, 19 Francoščina, 19.50 Predavanje, 20 Prenos iz Hrastnika, 22 Čas, poročilu, loliku glasba. — Sobota, 16. junija; IS Valčkova ura, 18.30 Zabavno predavanje, 19 Koroška ura, 19.30 Zunanji politični pregled. 20 Vesela ura, 21 Radijski orkester, 2.2 Čas, poročila, lahka glasba. —- Nedelja. 17. junija: 8.15 Poročila, 8.30 Gimnastika, 9 Versko predavanje, 9.15 Prenos iz franč cerkve, 9.45 Plošče, 10 Prehrana, 10.30 Duete pojeta gg.: Gosiič in,Rus, 11.15 Slovanska glasba, 16 Izrabljanje febclne paše, 16.30 Pevski oktet Ster-bene, 20 Koncert pevskega zbora »Cankar«, 20,45 Radijski orkester, 22 čas. poročila 22.15 Francoska glasba na ploščah. — Ponedeljek,
18.	junija: iS O likanju, 18.50 Cestni red, 19 Radijski orkester, 19.30 Zdravniška tira, 20 Slovenski vokalni kvintet, 20.30 Prenos opere iz Bolgrada. V odmoru čas in poročila. — Torek.
19.	jnnljas ti šolska ura, 18 Otroški kotiček, 18.30 Slavni pevci. 19 Predavanje, 19.30 Pri Ohridskem jezeru, 20 Pevski koncert, 20.1$ Rfl-dijaki orkester, 32.10 Čo.s, poročila, 22.50 A«, gleške plošče. — Sreda, 20. junija: 18 Komorna glasba. 18.30 O verstvih, 19 Radijski orkester, 19.30." Litcrasma ara, 2u Vokalni, koncert, 20.4-5 Jadviga Poženelova, 21.19 Slovenski vokalni kvintet, 82 čas. poročila, odlomki tz zvočnih filmov.
Brihten sinček. — »Mama, tu imaš dinar nazaj!« — »Ali "nisi kupil znamke in jo prilepil
na pisma?« — »Ne, veš, sem kar hitro vrgel pismo v nabiralnik in nihče me ni videl!«
ZA KRATEK CAS
Neki treznostni apostol ja imel predavanje o alkoholizmu! Ve« ta* njegovega govora pe so pa; dali vei ali manj posrečeni uovtipi. Za naslednji veter je zopet zbral polno dvorano poslušalcev, obenem pa je najel izurjenega boksarja atleti kot reditelja Pričel je: »Moje dam« in gospodje! Kaj je ono, kar s. Želimo, ko se vrnemo domov od trudapolnega dela? Kaj nam vrne zadovoljstvo, privabi nasnieb na naša lica, iz naših grl os privre pesem iz srca?« Počaka) je, da vidi. kakšen utij so napravile le besede. Tedaj pa se iz ozadja »glasi reditelj: »Pazite! Kdor bo prvi rekel vino ali pivo, bo po zraku frial »koz: okno.t
Za stare za»1 puščene rane
na nogab (nicuscruris). j Po naših zdravnik iti in i zdravstvenih instiluei- j jati je dokazano, ris
..PfTONiir
MiSNijim ta sigurss
saceil tMfi isajrta-
rtiie kraeilRs rane
Steklenica 20 Din v lekarnah. Po poštnem povzet u 2 siekl. 50 Din.
Poučno knjižico št. 17 pošlje brezplačno »Fitonc, dr, z o. z., Zagreb 1-78. Beg. pod S ii. br. 1281 ml 28. Vil. IS.13.
S
žena je neprestano mučila svojega moža z raznimi sumničenji. Nekega dne je odložila knjigo, ki jo je brala: »Tomaž, kje si bil leta 1921.?« »Ah, pusti rae.i »Kje si bil leta 1921., pravim?« »Čemu to vprašanje?« »Tu notri stoji zapisano, d« je bil v letu 1921. od vsakih 800 ljudi eden zaprt.«
brinje:
prvovrstne kakovosti nudi najceneje
FBANC POGAČNIK i. s o. s., LJUBLJANA, Trrševa (Dunajska) cesta št. 67. nasproti mitnice.
Zaradi smrti zaprto. — »Zakaj pa je ta trgovina zaprta?« — »Zaradi smrti — njen zadnji odjemalec jc umrl.«
*
Irci in Angleži. — »S potapljajoče se ladje «o se rešili „a samoten otok le štirje potniki, dvu med seboj neznana Irca in dva prav takn Angleža. Irca sta se takoj sprla, stepla in eden drugega pobila do smrti. Angleža pa sta se sprehajalo po obali in potrpežljivo čakala nu tretjega, <ia bi ju medsebojno predstavil in seznanil.«
Nodebutni najemnik- »Samo opozoriti ras moram, mladi gospod, da ključa ne dobite in da ob 11 zaklepam stanovanje.« — >Ze dobro gospa, samo povejte mi, kdaj zjutraj odpirate.«
Vendar. — K bogatašu pride siromašen mladenič. — »Vem, kaj hočete, pravi bogataš,
—	prišli ste me prosit na posodo « — >5e na misel mi nc pride, prišel sem snubit vašo hčerko.«
—	Saj sem redek da gre za denar.«
*
V šoli. »Janezek, ali poznaS tekočino, ki nikoli ne zamrzne?« — »Vrela voda, gospod uči-
telj.<
Šola in življenje. »Da, gospodje, v ljudski šoli sem imel učenca, ki mu na noben način nisem inogel vtepsti v glavo naštevanke, a zdaj
je večkratni milijonar.«
*
Kupčija je kupčija. »Smith, pošljite eks-presno dva zaboja vina. Če bo dooro, pošljem ček. Grimska*.« — »Grimshavv, pošljite eks-pre«no ček. Če bo dober, pošljem vino. Smith.« m
On in ona. »Oni dan sem čitala, da so našli v Egiptu 5000 let stare črepinje.« — »To je dokaz, da so bili že takrat zakonski prepiri.«
Na izpitn. Profesor »Kakšne so posledice alkoholizma?« — kandidat: »Olajševalne okol-nosti.«
Opravičilo. »Žena: Nezaslišano, čutil si dobro. kako so ti v gneči izvlekli iz žepa denarnico in nisi prijel tam'! — Mož (ponižno): »Oprosti, mislil sem. da si to bila ti.«
».
Barbar. — Žena: »šivilja pravi, da mi ne bo več delala oblek, dokler ne poravnaš zadnjega računa,« — Mož: »Imenitno, takoj ji sporočilu, da je njena ostavka sprejeta.«
*
Prezgodaj se je veselil.. — Trgovec z je-stvinami trgovskemu pomočniku: »No. vidim Vam na veselem obrazu, da ste srečno spečali žaltavo surovo niaslb.« — Pomočnik: »Kes! Zraven pa še vsa stara jajca in smrdljivo gnjat. Vse je kupila gospa kariola.« — Trgovec: »Kdo? Za božjo voljo! Takoj se moram javiti bolnega; za drevi me je namreč povabila k večerji.«
*
Poslovna motnja. Znani odvetnik je nekoč pred sodiščem zagovarjal nekega vlomilca iu zahteval naj bo oproščen, ker da je nedolžen. Med zagovorom pa je obtoženec hotel svojemu odvetniku nekaj sporočili in ga je pocukal za ' rokav. Zagovornika ie to tako razburilo, da je ! na glas vzkliknil: »Nikar me ne motite v go- i voru, tudi jaz vas nisem motil pri vlomu.« |
»Domoljub« je barometer našega verske- I ga in narodnega gibanja. Katoliški Slovenci, ali i se zavedate tega?
Kjt je jezdec)
Hrastniška steklarna je
odpovedala s 15. junijem več sto delavcem. Govorijo, da namerava znižati mezde za 8 odstotkov.
V »Delavski politiki« čitamo: Umrla je članica mariborskega društva za upepeljevanj« mrličev »Ognja« ga. Alojzija Si-rak, soproga lekarnarja v Mariboru. — Društvo »Ogenj« jo je prepeljalo v Gradec, kjer je bila v tamoinjem krematoriju upepeljena. Pogrebnih svečanosti na mariborskem pokopališču se j« udeležil v imenu »Ognja« podpredsednik H. Pelikan,
. Največji tiskarski stroj
ima list »Pravda« v sovjetski Moskvi. Stroj lahko natisne v eni uri en roi-uion izvodov obsežnega dnevnika.
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor volu enkrat Dia 5. Naročniki »Domoljuba" pUfe? ««mo polovico, ako kupujejo kmetijske«! trebičlne «11 prodajajo svoj« pridelke Si Iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnik« alf vajencev In oarobe.
Filmhni ssSbhsi
3prejineui Proskrbitn mu obleko. Stojari Jos., parna pekama. Pišete št. IS.
SaHti T"* feonJekuno SillB raznih sistemov, pralne kotle in brzo-naritnike Vam nudim. Janez Sifrar, kotlar in klepar. Stara Loka— Škofja Loka.
TMKB kntiF.ki zna
dobro moizti. so takoj spreisie 9ludoi.ee št. 1, Dev. Mar. v Poliu.
MNM^Š
kupim. Jankovič Helena. Matena 51, Studenec Ig.
Hala postita,
vrt, njiva la gozd blizu rudnika n«prod,|' Podkraj 36. M zZ« Zagorje ob Savi. ' '
sprejmem Hram, n,. novanjevhiši L.5W Lesce.	'
Ms
Preskerju, Sv. Pei» sssU 14
(»J zaraščena buk& BSBB, yina ia dr?J
knpi Pogačnik, Ljubljana, Bohoričevi 5
čevljar, Cerknica 31,
Krnim mmlzM ^^s! plača po dogovoru Sprejmem tudi va enca pol zelo ugodnimi pogoji, starost 15 let. — Naslov v upravi tega tista št 6673.	
Pletilne stroje prodaja na obroke »TEHNA«, Ljubljana Mestni trg št. 25./L	Posnemalnike * briopanlniln f~ f-m pvodajsnu u Ift.M obročne od|il» SprfiBfas pNtf BTErtNA' Ljubljsai Mestni trg št 'M
	
Ženski sodniki r OSE. Ker je v Oeškoslovaiki mnogo ženskih sodnikov v državni službi, je iz&l odlok, ki predpisuje vsem ženskam za sodniB stolom enaka oblačila kot moškim: talar, ki mor« segati do gležnjev. Razen lega marajo nositi i® ski sodniki v službi bele jopice 3 čistim beli" ovratnikom, pod katerim mora biti zavezan« im svilena kravata.
Brlnfe ase* žganfekuho
oddaja po nainižji ceni tvrdka
IVAN 3ELAČIN, Ljubljana, Emonskacj
Vitamini. Profesor Erik Aghdur, »lavni lif ski kemik za živila, svari pred pretiranim povzdigovanjem vitaminov, V predavanju, ki ga i« i» na univerzi v Stockbolmu, je dejal nud drugia: Zdaj se po svetu mnogo govori o nekakšni" »"j taminih«. .1»* «i n» mnrarn lrai. da ne bi 1)1"
——I .. -- j.1,	UIUVKV ^UTUil u ........
taminih«. Jaz si ne morem kaj, da ne »varil pred precenjevanjem vitaminov in v11""" ske hrane. Na vitaminih preobilna hran« 1»»*
I
sne orane, ni vnamimn preounna ma«« izzove zelo neprijetne posledice. Na žaloi>t » ljudje nagnjeni k pretiravanju in preradi P""' lj«io, da je najboljša hrana poštena domač«[.»J la hrana vsebuje popolnoma zadostno količino ■ taminov. Naši dedi in pradedi so živelisamoj. domače hrane, ker niso poznali današnjih n»«u» vitaminov. Kakor vsi vemo, so učakali zelo viM" Starost, so bili zdravejši od na« in so tudi n* boljše zobe kakor naš rod, ki tako rad sliši uw» razprave o vitaminih.
---J-ML" ' _ _ '_____ - ............I
Izdajatelji Dr. Gr#gori} Peči»k Urednik;.ioU Količek Z» Jugoslovansko tiskarno: K««'