AVSTR. KRŠČ. TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE llllllllllllllllllllllll Izhaja vsak petek Uredništvo: Kopitarjeva ulica 8 Naročnina znaša: celoletna . . K 4-— polnletna . . K 2-— četrtletna. . K 1— Posamezna številka stane 10 vin. milili Št. 51. V Ljubljani, dne 17. decembra 1915. Leto VIII. Ljubljana, 17. dec. Kardinal nadškoi pl. Hartmanu v Kelmorajnu: V pastirskem listu, ki so ga prečitali 26. septembra v cerkvah kelmorajnske nadškofije izvaja kardinal nadškof pl. Hartmann; ko prisrčno opozarja' na dolžnosti krščanske pravice, ki, če se izpolnuje, olajša vsem, da morejo prenašati bremena, ki jih nalaga vojska: Potrudite se, kar se hvalevredno že večkrat godi, da si pomagate medsebojno nositi bremena vojske. Varujte se pred vsem, da kršite pravico tako, da izrabljate vojno stanje za to, da se bogatite na škodo bližnjegai na način, ki se ne more opravičiti. Sv, Gregor in vojno oderuštvo. Ko so leta 253./4. vpadli Goti in Poradi v Pontus, je nek pontijski škof. vprašal sv. Gregorija, kako naj postopajo s tistimi spokorjenci, ki v vojski lastne rojake in sovernike izdajajo in ropajo. Sv. Gregor je izdal nato svojo epistula oanonica (kanonična pisma), cerkvene postave, v katerih je pisal: Lakomnost, to je nekaj strašnega... in vsak, ki jo zakrivi, naj se izloči iz Cerkve Boga. Ako so pa ob času sovražnega napada, ob tako veliki žalosti in ob tolikih solzah nekateri tako drzni in mislijo, da je ^as, ki prinaša vsem uničenje, za nje čas dobička ,izdaja to ljudi, ki ne poznajo Boga in ki sovražijo Boga in njih nezmiselnega počenjanja nobenai stvar ne more prekositi. ' Sklenili smo zato, da izjavimo, taki ljudje so izključeni, da ne pade na celo ljudstvo jeza. Cene živini padajo. Pri nas sicer še ne, pač so pa pad precej visoko na dunajskem tedenske sejmu minuli teden s tako vehemem in tako hitro, da kaj takega dunajs živinski sejem ni doživel. ležkih tovornih volov ni bilo ve ko. Pokupile so jih takoj tvornice. Tu prvovrstni voli mastnjaki so obran: prejšnje cene. Cene ddbrim srednji TnnT1 Q° ^;ai že. padle za 4 do 6 K p I i^dnje in nižje vrste so pa pa le 12 do lo K pri 100 kg. Le s težavo : yzdrza.li cene pri kravah prve vrste, krave, iz katerih mesa izdelujejo ko serve, so padle za 20 K pri 100 kg Bi 80 se prodajali za 10 do 15 K pri 100 1 ceneje, 10 do 15 kron so se znižale cene tudi kostenjaikom. Naravnost v velikanski meri so pa padle cene prešičem. Mastnjakom prve vrste so se znižale cene 70 do 90 K pri 100 kg, srednjetežkim in manjvrednim vrstam pa za 90 do 100 K pri 100 kg. Prešičem kostenjakom sto padle cene prvorstnim za 20 K, pri ostalih vrstah pa za 30 do 40 K pri 100 kg. 'Tudi teletom so cene zelo padle in sicer teletom prve vrste, za 20, teletom srednjih in manjvrednih vrst pa za 40 do 50 K pri 100 kg. Cene takozvanim Weignerjevim prešičem mastnjakom so padle za 60 do 80 K, mesenjakom pa za 40 do 50 K pri 100 kg. Tudi cene mesu so takoj padle, dasi so seveda mesarji in prekajevalci poizkušali držati zelo visoke cene. Na takozvanem prostem sejmu v soboto so pa cene zopet padle. Cene mesu na debelo so padle v soboto 10 do 20, teletnini in svinjini tudi 20 do 40 vinarjev pri kilogramu. Dunajski krogi dalje trde, da so nabavili v Bolgariji 30.000 volov za ceno 160 K za 100 kg. Potrjena pa ta vest še ni. XXX Vsekakor mora vplivati padec cen živini na Dunaju tudi pri nas, kjer se morajo znižati sedanje najvišje cene. Dunaj, tako se je vedno naglašalo, vpliva na cene v celi državi. To je tudi resnično, samo da je bila na Dunaju cena živine vedno višja kot pri nas, čemur se ne smemo čuditi. Predno se postavi živina na dunajski sejem, gre skozi veliko rok in se zelo podraži. Kmet jo proda domačemu veltržcu, ki navadno še plača svojega mešetarja Vožnina na Dunaj po železnici ali ipa z Ogrskega po Donavi živino zopet podraži. Komisijo-nar na Dunaju hoče pri živini tudi zaslužiti. Veliki dunajski mesar, ki kupi živino in jo pobije, proda meso na debelo malemu mesarju. Prezreti ne smemo končno še, da je užitninski davek na Dunaju veliko višji, kakor na deželi in v Ljubljani. Če vse to vpoštevamo, moramo zahtevati, naj se izdatno znižajo sedanje najvišje cene živini na Kranjskem. Pripomnimo še, da so se znižale cene v prodaji mesa na drobno minuli teden pri kilogramu in sicer domačem govejem mesu za 30 vin. pri kilogramu, teletnini 20 do 40 vin., svinjini 40 do 60 vin. Na drobno se je prodajalo sprednje goveje meso kg 3.20— 4.90 K s priklado. Preskrba z moko in s premogom. V Ljubljani, v Idriji, pri Devici Mariji v Polju in drugod zelo primanjkuje moke. V Ljubljani gospodinje tarnajo in letajo od mokarja do mokarja, pa se še brez moke vračajo domov. To stvar je vzel na piko graški dnevnik »Tages-post«, ki je namignil, da organi ljubljanske mestne aprovizacije moke pravočasno ne naročajo. Ljubljanski župan dr. Tavčar je na to javno izjavil da je občina na Dunaju vedno pravočasno naročala moko in da ima v dobro za še ne dobavljeno moko 800.000—900.000 kron. Občini je nakazanih 30 vagonov moke, a v Ljubljano še ni niti eden prispel. Dalje se je tudi javnosti naznanilo, da ne dobi Ljubljana premoga za svojo plinarno. Javno razsvetljavo so že zdaj tako omejili, da vlada zvečer v Ljubljani prava: egipčanska tema. Podžupan dr. Triller se je peljal na Dunaj, da dobi premog, a ni posebno dobro opravil, kolikor je bilo čitati v listih. Tudi dunajski plinarni je pričelo zmanjkovati premoga in se je napovedala, omejitev razsvetljave že januarja. Župan dr. Weiskirchner se je 7. t. m. podal k min. predsedniku grofu Stiirg-khu in zahteval odpomoči. Pri Stiirg-khu je bil navzoč tudi delavski minister Trnka, ki je izjavil, da se proizvaja v premogokopih dovolj premoga, da so zaloge v premogokopih zadostne in da se lahko izkoplje še več premoga. Težavo povzroča le, ker manjka vagonov. Upajo, da dobi dunajska občina premog. XXX V životopisu rajnega nepozabnega prestolonaslednika nadvojvoda Franca Ferdinanda beremo, da je od časa do časa zavel v ministrstvih svež veter in da so delali, da je bilo veselje. Tudi železniško ministrstvo potrebuje krepkega vetra. Je že res, da z vagoni nismo bogati, ampak res je pa tudi, da teh vagonov, ki jih imamo, ne izrabljamo tako, kakor bi jih lahko. Promet je sicer po železnicah velik, a pomnožil bi se lahko tako, da bi vozili vlaki vsakih 10 minut, saj imamo dovolj premoga. Blago bi se tudi lahko hitro nalagalo in izkladalo; saj če manjka drugih sil, naj se pritegnejo za ta dela vojni ujetniki. Vse gre, samo odločne, krepke volje je treba, ne pa cincanja in preko-modne počasnosti in šparanja tam, kjer škoduje javnim koristim. Zima je tukaj, premoga pa ljudje ne dobe... Žensko delo. C. kr. kor. urad je te dni razglasil: Kakor doznavamo, namerava armadno vodstvo pridobiti ženske za in-dustrijalna in druga dela v znatno večjem obsegu kot pa doslej. Armada bi imela tako znatne koristi. Predvsem bi tovarne, ki delajo za obrambno silo, mogle po nastavljenju številnih ženskih delavcev izgotavljati še veliko več. Marsikatera potrebščina armade bi se mogla izgotavljati bolje in hitreje. In — kar je za skupni vojni uspeh, pa tudi za našo gospodarsko bodočnost velikega pomena — tudi našim zaveznikom bi bili potem v naši industriji odprti bogatejši viri za njih potrebe. Nadalje bi bilo po pritegnitvi ženskega elementa znatno število za vojno sposobnih in vojaški izvcžbanih moških prostih za službo na fronti. Fronta pa je torišče za vsakega za orožje sposobnega moža. Vsak posameznik bi moral stremiti, da dospe tjakaj. 'Samoobsebi umljivo je, da naj bi delavka ne nadomestila samo preprostega delavca, temveč naj bi tudi na mesto marsikaterega industrijskega uradnika stopila inteligentna ženska, s čimer bi dobila armada: veliko častnikov. To pa v ostalem ne velja samo za industrijo, temveč tudi za veliko drugih poklicev ,v katerih je danes navezan na pisalno mizo še marsikateri za vojno navdušeni in vojno službo sposobni mlajši moški, dasiravno bi pametno dekle tekom vojne lahko opravljalo njegovo službo. Ta vojna je pač pokazala, kako uporabna je žena v praktičnem življe-dju. Kamor so stavili žensko, povsod je dobro opravljala svoje delo. Da more v teh težkih časih nadomestovati moža v zaledju v marsikaterem poklicu, dokazuje marsikatera ženka danzadnem in takih žensk bo od dne do dne več. Danes niso samo izprevodnice v tramvajski službi itd., temveč delajo vrle ženske tudi v kovinskih obratih na mestih, ki so se smatrale prej izključno za torišče moških. Moški tovariši pa s spoštovanjem zro na te vrle delavke. Da, da marsikje se je celo razvila iz tega skupnega dela neka razveseljiva vrsta tekmovanja. Brez dvoma: ženska, ki dela za armado, je vojak zaledja! Da postane popolnoma to, se morajo ženska društva in posvetovalnice organizirati enotno in pridobiti tovarne in druge delavnice za poizkus pomnoženega nameščanja žensk. Marsikatera mati, ki ima dopoldne opraviti s svojo deco, bi mogla popoldne, ko ve, da. ima svojo družino pod dobrim nadzorstvom pri sorodnikih ali v otroških vrtcih itd., opravljati industrijska! ali kaka druga poludnevna dela in si tako zboljšati svoje življenje. Kake posledice bi imela mobilizacija žensk v bodočem miru? Izpodrinjenje moških? Gotovo ne! Pripravljeni moramo biti na porast gospodarskega življenja z industrijalizacijo žene v sedanjem vojnem času bi se uspešno pripravili na to. Da bo veliko delavk nadomestovalo padle ali invalidne moške, je pač razumljivo. Umrlega junaka nadomestuje njegova žena, njegova hči, ki bosta tako tudi najbolje preskrbljeni. Veliko žensk pa se bo po končani vojni zopet vrnilo na kmete, v kuhinjo itd., in ne bode torej odvzela mest moškim, pač pa bodo boljši ljudje ko prej, ženske, ki bodo; s ponosom govorile o sebi: »Tudi jaz sem pripomogla do velike zmage!« Pričakovati je da bodo namen te akcije, ki zasleduje tudi socialne cilje, podpirali vsi krogi. Oblast, tovarniška vodstva ,društva in ne med zadnjimi občine morejo s pojasnili, pobudo, pri-pomočjo, propagando itd. storiti v tem pogledu domovini usluge, ki se ne morejo ceniti dovolj visoko. Osebni Oiziri morajo stopiti v ozadje, kjer gre za velike cilje. Kakor nam je znano, vojno ministrstvo, prav ceneč domoljubno sodelovanje, vedno rado sprejema morebitne predloge. Glede tu omenjene stvari je prav posebej pristojna kontrolna komisija vojnega ministrstva za oproščene, Dunaj, I. Riemergasse št. 9, pristojno mesto. Poleg vstopa velikega števila žensk v obrate se namerava tudi pritegnitev vojnih invalidov, ujetnikov, nepoškodovanih in brezposelnih beguncev, pohajanje brezplačnih ženskih tečajev in Obrtnih šol, tovarniških šol in otroških vrtcev za razbremenitev mater, ki delajo, same stvari, ki naj obrambni sili države dovedejo novih moči in pripomorejo tako, da se čimprej zmagovito konča vojna. XXX V koliko se ta načrt izvede, pokaže bodočnost. Vsekakor pa naglašamo: 1. Zaposlene ženske naj se plačujejo kakor moški. 2. Zaposlene ženske naj se organizirajo, da jih kapital ne bo mogel izko-riščavati. 3. Akcija za ženske politične pravice je nujno potrebna. Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. Obrtni nadzornik v tobačnih tvornicah. Kakor prejšnja leta, so obrtni nadzorniki tudi 1. 1914. le enkrat obisikali c. kr. tobačne tvornice. Zelo obžalujemo, ker se tobačne tvornice večkrat ne nadzorujejo, moramo le vpoštevati izredne po vojski nastale razmere. Vsako leto smo izražali željo, naj se že obrtno nadzorstvo tako izpopolni, da more v popolni meri izpolniti svoje dolžnosti. To se ni zgodilo. Umevno je zato, zakaj se med vojsko položaj ni izboljšal. Ko se konča, pričakujemo, da se izpolnijo upravičene zahteve delavstva o izpopolnitvi obrtnega nadzorstva. Poročila o nadzorstvu v tabačnih tvornicah navajajo razveseljivo dejstvo, da so se izboljšale zdravstvene razmere in da se je odpravila cela vrsta pomanjkljivosti Nekateri obrtni nadzorniki tudi poročajo, da se večkrat zahtevane izboljšave še vedno niso izpeljale. Naša zveza mora podpirati obrtne nadzornike na odpravo pomanjkljivosti. O izidu nadzorovanja v posameznih tobačnih tvornicah bomo še pisali. Imenovanja v tobačni režiji. Glavno ravnateljstvo tobačne režije je imenovalo adjunkta Jožefa Vavruška za kontrolorja. Asistenti so postali, praktikanti: Ivan Fidelus, Rudolf Pavliček, Vladimir Bulyk, in Boleslav Walcharz. Tobačni monopol na Švedskem. Za* četkom novembra so uvedli tobačni monopol na Švedskem. V podrobni prodaji so se povišale takoj cene smodk za 30 do sto odstotkov. Pomanjkanje tobaka v Švici. Tobačne tvornice so morale znižati produkcijo, ker se je znižala množina' tobaka. V nemških pristaniščih Švici na- oaenjenega tobaka nemška vlada ne pusti uvažati v Švico. Odlikovane tobačne delavke strežbe. Na Dunaju v tobačni tvornici Ottakring so bile v priznanje požrtvovalnega delovanja v rezervni bolnišnici c. kr. tobačne tvornice odlikovane in sicer višja strežnica Alojzija K 1 e i -nert s srebrno, strežnice C. Baum-partner, L. S u p p a n c, F. R a d 1, K. S c h i n k o, C. K m e n t in I. Cehet-m a i e r z bronasto častno svetinjo Rdečega križa z vojno dekoracijo. XXX Obvestila Zveze. Računsko poročilo III. četrtletja 1915. Dohodki: 47.538 teden, prisp. po 30 h ... K 14.261-40 ('-240 „ „ „ 40 h 53 vpisnina • • • • t» 2.496-— 21-20 Obresti 806-59 Koledar 40-50 Strokovna glasila —•90 Dobro skupin 137-11 Strokovna komisija 221-70 Razno 15-- Vsota K 18000-30 Saldo 30. junija 1915 „ 28-003-75 K 46 004 05 Izdatki: Bolniške podpore Porodniščine...................... Mrtvaščine................... Mobilizacijska podpora Izredne podpore .................. Procenti skupin................... Agitacija......................... Plača in renumeracije............. ^eje in delegacije................ Strokovna glasila PisamiSki izdatki Knjige in časopisi . ! . . ’ X X Zavarovanje....................... Koledar.............. X XX Vojno posojilo K 3000 -........... Rezervni sklad ................... Zaostanki skupin Pomožni sklad (nakazilo).......... Razno Vsota" Saldo 30. septembra 1915 „ 7.706-09 „ 645— „ 290 - „ 230— „ 295— „ 1694-47 „ 384-50 „ 1.233— „ 138-80 1.340— „ 565.53 „ 31-42 „ 193-80 » »C— „ 2.863.59 „ 99-07 „ 7.39 „ 68-74 „ 32.06 K 18.368-63 „ 27.635-42 K 46.004-05 Izkaz o premoženju: Blagajna........................ Vrednostnice Deleži ... K 27.635-42 „ 37.775-50 5.300- K 70.710-92 Izpremembe naslovov. Unc. Peter Rasch, Urfahr, Rudolfsstrafle 75. Krakau. Polskie Zjednoczenie Zavodove chrzešc ijahskich robotnikov z siedziba, Krakov, ul. sv. Tomasza 37. Smrtna kosa. Pttrsienleld. Marie K o ch. Hainburg. Martin Pragi. • 7,a