§ re n fin GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o. LESCE, ALPSKA 43 LETNIK XXVII rt ŠTEVILKA / FEBRUAR 1985 U ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * * * * * * * * CÖ talkam ceMitama k nji}j(9i%emu p tajniku! Proizvodnja v januarju Zanesljivo ni noben mesec v letu tako poln datumov, povezanih s slovensko kulturo, kot ravno februar. Seveda je osrednji datum dan Prešernove smrti, toda v tem mesecu beležimo tudi rojstva Vodnika, Finžgarja, Janše in Valjavca ter smrti Kugya, slikarja Kralja, Kajuha, Prežiha in seveda Kardelja. Spominjamo se ta mesec prve gledališke uprizoritve v slovenskem jeziku, tega meseca 1834. leta je izšel Prešernov Sonetni venec in še bi lahko naštevali kulturne pomnike. Ob vsem tem se vedno lahko vprašamo, ali se Slovenci pogovarjamo o kulturi le v zvezi z našim kulturnim praznikom, ali morda kulturo le cenimo nekaj več. Zdi se, da je vendarle v zadnjem času kultura v našem narodu nekaj pridobila na veljavi, saj ni brez pomena podatek, da ima trenutno večina gledaliških hiš na sporedu nova domača dela. Prav tako pravijo, da so kulturne prireditve dobro obiskane. Nekateri povezujejo vračanje h kulturi z družbenogospodarsko krizo, v kateri smo se znašli. Če je to vsaj deloma res, potlej tudi ta kriza ni za vse slaba. Zanimiva pa je še ena stvar, ki jo je predsednik slovenskih pisateljev povedal na javni tribuni v Cankarjevem domu, da se slovenski narod vse bolj obrača s političnimi vprašanji na kulturnike in ne na politike. Omenjena pisateljska tribuna, ki so jo politiki ali ignorirali ali se nad njo zmrdovali ali jo poskušali etiketirati, je pokazala, da Slovenci hočemo kulturo v politiki. Politiki pravico, da se kulturniki danes ne uveljavljajo s kvaliteto, pač pa z načenjanjem kočljivih tem ter s tem dejansko skušajo opozicionirati politikom. Toda taka trditev je lahko le deloma sprejemljiva — namreč kar se tiče kvalitete, ob tem pa v ničemer ne odvezuje politiko, da stvar vzame v svoje roke in jo razčisti kulturno — ne z represijo, niti z di-skvalifkacijo, pač pa odkrito. Kultura v politiki pomeni odpravo tabuiziranih tem, teh pa je v naši polpretekli zgodovini še precej, prav tako krivic, ki jih politiki nočejo odpraviti. Če se na to vprašanje ozremo le še na kratko, je treba spomniti na Kardeljev razgovor s Stalinom, ko je slednji kritiziral intelektualce, da so za revolucijo slabi in da jo zavirajo. Tudi odnos naše družbe do teh je slab in kaj lahko človek pomisli, da tistim, ki se imajo za vodje revolucij, ljudje, ki veliko mislijo, niso ravno za-željeni. Ta razmišljanja se pravzaprav vežejo na trenutno aktualnost v slovenski družbi, aktualnost na nacionalnem nivoju. Nič manj pomembno pa ni vprašanje kulture dela, odločanja in vodenja tudi znotraj tovarne. Tudi ta področja so lahko bolj ali manj kulturna, ali celo nekulturna. Tudi v življenju tovarn imamo tabuizira-ne teme, imamo skrajno nekulturne prijeme in vsaj ob tej priliki ne moremo in ne smemo mimo njih. Za izhodišče nam je lahko tudi anonimno pismo, objavljeno v eni zadnjih številk Verige. Anonimni »sva-ritelj« nas na sicer manj kulturen (anonimen) način opozarja, da oba urednika lajava v luno. Da torej piševa o aktualnih stvareh, pa nanje ni niti odgovora, kaj šele, da bi se kaj spremenilo. To je žalostna resnica in se mi zdi, da je višek naše nekulture. To je pravzaprav nekultura obvladovanja položajev, statusa quo, in bog ne daj, da bi se kaj spremenilo. Zgolj uredniška ščuka v tovarniškem nekulturnem tolmunu je kaj kilava. Če je neodzivnost na resnične probleme za našim plotom nekulturna, ni prav nič drugače z raznimi debatami. Uspeh nekega stališča je bolj odvisen od jakosti glasnosti, s katerimi je bilo stališče posredovano, kot od moči argumenta. Predvsem pa se je pri nas razvila določena kultura obrambe, ki se kaže v tem, da vedno še pred tem, ko bi moral braniti ali zagovarjati svoje delo, napadeš, ali vsaj pokažeš napake drugih in se na ta način vedno izvlečeš. Prav temu bi lahko rekli (ne) kulturni vzorec obnašanja v Verigi. Ob tem se moramo vprašati, kaj pomenijo vse kulturne akcije in prireditve, ki jih tudi v Verigi ni malo. Ali gre le za lakiranje, oziroma zunanje manifestacije kulture, ali celo za prekrivanje naše nekulture? Seveda bi bilo ob tem skrajno narobe, če bi rekli, da tovrstnih kulturnih manifestacij ne potrebujemo. Resnica je ravno obratna, kajti le tako lahko pričakujemo v medsebojnih odnosih več kulture. Torej gre v teh primerih resnično za kul-turno-vzgojne prijeme. Toda ob tem je le prav, da se zavedamo, da smo zelo nekulturni. Prav pomanjkanje kulture pri poslovanju pa se odraža tudi v naši uspešnosti. Samo s kulturnim pristopom v medsebojnih odnosih bomo lahko tudi uspešnejši. Uredništvo V januarju smo proizvedli skupno 1.688 ton izdelkov, kar je za 11 odst. manj kot je bilo planirano. Eksterne proizvodnje je bilo 1.016 ton, kar je prav tako manj od planiranih količin, in sicer za 10 odst. Eksterna proizvodnja predstavlja količinsko 60 odst. od skupne proizvodnje. Interna proizvodnja je za delovno organizacijo količinsko dosežena v višini 86 odst. Doseganje količinske proizvodnje je po tozdih različno. Plan eksterne proizvodnje sta količinsko presegli Vijakama in Sidrne verige, plan interne proizvodnje ni dosežen v nobeni temeljni organizaciji, plan skupne proizvodnje pa je količinsko presežen le v Vijakarni. Podatki o količinski in vrednostni proizvodnji za mesec januar po tozdih so razvidni iz naslednjih tabel: Količinska proizvodja za januar 1985 v tonah TOZD Eksterna proizvodnja Interna proizvodnja Skupna proizvodnja plan dosež. ind. plan dosež. ind. plan dosež. ind. Vijakarna 270 276 102 — — — 270 276 102 Verigama 370 289 78 27 — — 397 289 73 Sidrne verige 309 318 103 719 659 92 1028 977 95 Kovačnica 175 133 76 36 13 36 211 146 69 DO VERIGA 1124 1016 90 782 672 86 1906 1688 89 Vrednostna proizvodnja za januar 1985 v 000 din Eksterna proizvodnja Interna proizvodnja Skupna proizvodnja IUZjU plan doseženo ind. plan doseženo ind. plan doseženo ind. Vijakarna 78.544 92.197 117 3.331 2.319 70 81.875 94.516 115 Verigama 103.628 95.647 92 13.780 3.435 25 117.408 99.082 84 Sidrne verige 78.678 81.041 103 114.663 91.411 80 193.341 172.452 89 Kovačnica 76.195 68.463 90 18.265 11.828 65 94.460 20.291 85 Orodjarna 3.250 2.484 76 20.101 16.656 83 23.351 19.140 82 Vzdrževanje 42 561 1336 27.685 26.279 95 27.727 26.840 97 TIO 67.238 48.035 71 1.289 1.923 149 68.527 49.958 73 DO VERIGA 407.575 388.428 95 199.114 153.851 77 606.689 542.279 89 (Nadaljevanje na 2. strani) Kako smo porabili sredstva skupne porabe v letu 1984 Ob koncu leta delamo obračune poslovanje in planiramo za vnaprej. Skupno s poslovnimi rezultati pa pregledujemo tudi področja porabe, to je osebno potrošnjo in skupno porabo. Dogovor o delitvi dohodka prav tako že več let združuje obe porabi in meri upravičenost njune višine glede na ustvarjeni dohodek. Glede osebnih dohodkov vemo, da je bilo izplačano na delavca 54 odst. več kot v 1. 1983, obseg sredstev za osebne dohodke pa I e porastel 52 odst. Število zaposlenih je bilo manjše in je tako porast sredstev za osebne dohodke na delavca večji za 2 indeksni točki. V glavnem smo pazili na to, da ne bi presegli dogovorjenih okvirov. Pri skupni porabi je nekoliko drugače. Porabimo lahko le toliko, kolikor ustvarimo po zaključnem računu za predhodno leto in razporedimo namensko v sklad skupne porabe. V letu 1984 smo razpolagali z 41.697.061 din sklada skupne porabe, od katerega je odpadlo 9.000.000 din na stanovanjski del, ostalo pa za splošne potrebe. Tako je ostalo 32,697.061 din. iz katerega smo izplačevali (Nadaljevanje s 1. strani) Proizvodnja v Vrednostno znaša skupna proizvodnja za delovno organizacijo 542.279 tisoč din in je za 11 odst. nižja od planirane. Tudi eksterna proizvodnja je nižja od planirane, in sicer za 5 odst., interna proizvodnja pa je vrednostno nižja za 23 odst. Med posameznimi temeljnimi organizacijami je plan eksterne vrednostne proizvodnje presežen v Vijakarni, Sidrnih verigah in v Vzdrževanju. Interna proizvodnja je večja od planirane samo v TIO, plan skupne vrednostne proizvodnje pa je presežen le v Vijakarni. Vijakarna je količinsko in vrednostno proizvodni plan presegla, razen vrednostno pri interni proizvodnji. Odprema je dosežena 108 odst. Verigama v januarju količinsko in vrednostno proizvodnega plana ni dosegla. Plan ni dosežen pri strojno varjenih metrskih verigah 4,6 do 8,9 mm zaradi kapacitet varjenja in cinkanja, zaradi zasedbe kapacitet za verige z grabeži plan ni dosežen pri strojno varjenih verigah 0 9 do 11 mm, zaradi prepozno izstavljenih naročil pa plan ni dosežen pri verigah za traktorje. Odprema zaostaja za planirano za 8 odst. Sidrne verige so presegle količinsko in vrednostno plan eksterne proizvodnje, pri interni in skupni proizvodnji pa plan ni dosežen. V strukturi plan ni dosežen pri odgorevno varjenih verigah 0 13 do 20 mm zaradi pomanjkanja kapa- vse tisto, česar smo vajeni trošiti iz teh sredstev. Za regresiranje dopusta smo porabili 7.884.266 din. Večina teh sredstev je bila izplačana pred dopusti, delno pa kasneje, ko so posamezni delavci izpolnili pogoje za pridobitev dopusta. Za jubilejne nagrade smo izplačali 1,524.339 din, kar je nekaj več kot je bilo predvideno. Nagrade smo izplačali v maju in novembru. Odpravnin ob odhodu v pokoj oziroma v primeru smrti je bilo izplačanih 1.365.669 din. Prvotno višino odpravnin smo po sklepu DS DO povečali za razliko do višine, določene v samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in OD. V preteklih letih smo regresiranje toplega obroka delavcev v neposredni proizvodnji vključevali v materialne stroške temeljne organizacije, za delavce izven materialne proizvodnje pa smo pokrili iz sklada skupne porabe. Podražitev toplega obroka na 20 din v maju je dala učinke šele konec leta. Kljub temu smo se pri regresiranju prehrane držali v dogovorjenih okvirih. V ta namen smo porabili januarju citet, zaradi večje proizvodnje drobnih dimenzij pa pri odgorevno varjenih verigah nad 37 mm. Odprema je dosežena le v višini 45 odst. Kovačnica količinsko in vrednostno proizvodnega plana ni dosegla. Plan ni dosežen pri dvoverižnih transporterjih zaradi sestavnih delov z internega trga, zaradi materiala in termične obdelave pri visoko-odpornih škropcih, pri žičnih vrveh in kavljih pa plani ni dosežen zaradi pomanjkanja naročil. Odprema je dosežena v višini 78 odst. Tudi v TIO proizvodnega plana niso dosegli, razen pri proizvodnji za interni trg. Plan ni dosežen zaradi pomanjkanja kapacitet pri pnevmatskih cilindrih 0 50 mm, pri nihajnih cilindrih in pri pnevmatskih razvodnikih N V 4 in N V 6. Zaradi pomanjkanja materiala plan ni dosežen pri pnevmatskih cilindrih 0 160 in 200 mm in pri pnevmatskih razvodnikih N V 15. Odprema je dosežena v višini 71 odst. Orodjarna je vrednostno dosegla plan skupne proizvodnje v višini 82 odst. Glavni vzroki za nižjo proizvodnjo od planirane so pomanjkanje delovne sile, toplotna obdelava Ipsen in pomanjkanje utopne-ga materiala za orodje za viso-koodporne bremenske verige. V Vzdrževanju je plan vrednostno dosežen v višini 97 odst. Plan ni dosežen pri velikih popravilih. 3.951.000 din sredstev sklada skupne porabe. V 1. 1985 bomo zaradi sprememb zakona o ugotavljanju celotnega prihodka vključevali vse izdatke za prehrano delavcev do višine 10 odst. povprečnega OD v SRS v preteklem letu v materialne stroške, ne glede na to, kje delavci delajo. Le izdatke za hrano nad določeno mejo bomo pokrili ali s povečanjem cene blokov za malico ali pa iz sklada skupne porabe. Sklad skupne porabe je namenjen tudi organiziranju počitniške dejavnosti, v 1. 1984 smo dokončno adaptirali stari dom v Crikvenici, za kar smo porabili 2,153.303 din, ostalo pa smo krili iz neporabljene amortizacije 1,502.517 din. Stroški poslovanja počitniškega doma so znašali 5.344.936 din, od tega so pokrili koristniki 3,152.756 din, ostalo pa je pokrito iz sredstev sklada skupne porabe. Stroški enodnevnega bivanja znašajo 997,38 din. K počitniški dejavnosti štejemo tudi prikolice, ki po- stajajo vse bolj zanimive. Lani smo imeli 12 prikolic, za prihodnjo sezono smo kupili še dve novi. Pri tej obliki počitnic predstavljajo največji strošek najemnine v kampih, lani kar 588.590 din. Tako smo morali pokriti iz sklada 279.650 din oziroma 284,20 din na dan bivanja v prikolici. Ostali izdatki so bili manjši, vendar za prejemnike prav tako pomembni. Sindikalna organizacija se je v veliki meri angažirala pri dodelitvi nujnih socialnih pomoči. Izplačali so 300.000 din (kot pomoči in soudeležbo pri klimatskem zdravljenju), od tega iz sklada skupne porabe 170.000 dim ostalo pa iz svojih sredstev. Aktivni odmor delavcev ni bil v celoti izpeljan, uporabljena sredstva so bila le 60.000 din, ostalo bodo koristili v okviru dejavnosti sindikata v 1. 1985. Na osnovi sprejetega samoupravnega sporazuma smo odvedli krajevnim skupnostim v okviru občine Radovljica, kjer naši delavci živijo, po 650 din na delavca, skupni znesek pa je bil 885.300 din. Za leto 1985 bo ta prispevek 800 din na delavca. Izplačali smo dotacije družbeno političnim organizacijam v Verigi; sindikatu 870.000din, mladini 140.000 din in borcem 100.000 din za izvedbo njihovega programa dela. Godbi na pihala smo prispevali 250.000 din in gasilcem 280.000 din. Razna zunanja društva so dobila na osnovi delitve Poslovnega odbora 240.000 din. K organizaciji prireditev za dedka Mraza v Krajevnih skupnostih smo dodali 110.000 din. Kot podpisniki SaS o vzdrževanju družbenega centra v Lescah smo dolžni kriti 30 odst. vseh stroškov, kar je bilo v 1. 1984 300.000 din. Za tekmovanje »Najuspešnejši TOZD v DO SZ Veriga Lesce« smo nakazali 53.972 din. Na ni- voju SOZD Slovenske železarne se organizirajo številna športna, kulturna in druga srečanja. Naš prispevek k tem stroškom je bil 312.000 din. Sodelovali smo tudi pri nakupu opreme za Bolnico Jesenice v znesku 120.000 din. Društvu DIATI izplačujemo 10 odst. od vsake nagrade za inovacije, kar je zneslo v 1. 1984 47.443 din. Na osnovi sporazuma z Interesno skupnostjo za izgradnjo drsališča Bled smo imeli obveznost še za pretekla leta, tako da je bil prispevek v 1. 1984 kar visok — 200.000 din. Del stanovanjskega prispevka pokrivamo od 1. 1982 dalje iz sklada skupne porabe. Namenjen je komunalnemu urejanju zemljišč in ga obračunavamo v višini 1,50 odst. od bruto OD. TOZD, ki ne ustvari zadosti čistega dohodka, tega prispevka ne plača. Vsi TOZD so nakazali v ta namen 5.538.265 din. Po zaključnem računu pa bomo morali v te namene nakazati 8,942.644 din, seveda, če bodo temeljne organizacije ustvarile zadosti čistega dohodka. Ker nismo pri sestavljanju porabe sklada predvideli srečanja članov kolektiva in ker smo to srečanje dokaj uspešno izvedli, moramo pokriti te stroške iz letošnje delitve — to je 519.886 din. Iz vsega navedenega spoznamo, da je bila poraba sklada skupne porabe zelo pestra. Če k temu dodamo še porabo stanovanjskih sredstev, dobimo še bolj celovit pregled. Za individualno gradnjo je bilo izplačanih kreditov 15.529.920 din, za soudeležbe pri nakupu stanovanj pa 1,232.535 din. Novih stanovanj nismo kupovali, saj ni bilo novogradenj. Pri planiranju stanovanjske porabe za 1. 1985 pa bomo predvideli tudi nakupe novih stanovanj, čeprav bo realizacija odvisna od hitrosti gradnje. Zaenkrat nam je znano le to, da bodo začeli z izgradnjo soseske Center v Lescah šele jeseni. Kakšna bo 'poraba sklada skupne porabe v 1. 1985 je odvisno od delitve čistega dohodka po zaključnem računu 1984. O višini posameznih izplačil bomo razpravljali na zborih delavcev konec februarja. Samo porabo pa bomo morali skupno z osebnimi dohodki uravnavati v okvirih družbenih usmeritev. Marjana Kozamernik Pogledi na varstvo pri delu Razmere na področju varstva pri delu v naših tozdih ne moremo prikazati v kratkem strnjenem sestavku. Iz letnega poročila službe varstva pri delu bomo poskusili z nekaterimi podatki prikazati tisto, kar je sedaj najznačilnejše za varno delo. Torej ne moremo prezreti nesreč pri delu, ki so vsekakor v veliki meri tudi odraz strokovnega znanja delavcev, pomanjkljive tehnologije dela, slabe organizacije dela in drugih okoliščin, ki jiih srečujemo pri vsakem delu. Menimo, da je varstvena kultura pri delavcih v upadanju predvsem takrat, ko so na delu, drugačen odnos pa je opazen v privatnem življenju. Pri silovitem porastu nesreč pri delu v minulem letu, kar za 53 odst., se lahko zamislimo ali smo na področju skrbi za varno delo storili vse potrebno, da jutri ne postaneš invalid. Zavedati se moramo, da vsaka telesna poškodba pri delu terja tudi svoja finančna sredstva, ki konec koncev vplivajo tudi na ceno izdelka in na razpoložljiva sredstva za osebne dohodke. Številčno stanje nesreč v tozdih in skupnih službah 1983 1984 1. EOS in vod. delov, organizacije 1 — 2. Finačni sektor — 1 3. Tehnični sektor — 1 4. Splošni sektor 3 5 5. Komercialni sektor 3 3 6. SKK — 2 7. Orodjarna 2 6 8. Vijakarna 11 12 9. Verigama 17 23 10. Kovačnica 6 27 11. Sidrne verige 11 20 12. Vzdrževanje 12 15 13. TIO 13 6 SKUPAJ 79 121 Rdeč petelin nas je zopet presenetil Pri prijavljanju nesreč pri delu je tudi zanimiv podatek števila nesreč pri delu, ki niso zahtevale bolniške odsotnosti. Tako je bilo informativno prijavljeno poleg 121 nesreč, ki so bile redno prijavljene zdravstveni službi, še 65 primerov manjših poškodb, tako imenovane bagatelne nesreče pri delu. Če primerjamo skupno število nesreč naše DO s številom nesreč, ki so se zgodile v Sloveniji, je ta primerjava naslednja: v Sloveniji se je ponesrečil v letu 1984 vsak šestnajsti delavec, v naši delovni organizaciji pa vsak sedmi delavec v neposredni proizvodnji. Pri tem stanju se postavlja tudi vprašanje odgovornosti delavcev, ki vodijo in nadzirajo tehnološki proces v tozdih. V delovni organizaciji imamo zaposlenih kar zadostno število delovodij, skupinovodij, tehnologov, asistentov, vendar se je izkazalo, da vsa ta množica strokovnih delavcev ni sposobna zagotoviti varnega dela delavcem. Po naših ugotovitvah in tudi prepričanjih, da tu ne gre za strokovno nesposobnost, pač pa za varno delo tehnoloških postopkov in navsezadnje lahko rečemo, da gre za malomarno, nevestno opravljanje dela. Poudariti moramo, da se vse to kaže v skrajno slabem odnosu v funkciji ukrepanja in vodenja dela, kot v kontrolni funkciji. Ta kritika naj bo vsem v opozorilo, da z doseženim stanjem varstva pri delu ne moremo biti zadovoljni in da nas čaka še dolga pot, predno se bomo lahko pohvalili, da smo dosegli prvo stopnjo in to resnično celovito varstvo pri delu. Požarno varstvo Število začetnih požarov se je v letu 1984 povečalo za 150 odst. Tako smo v teku leta zabeležili 13 začetnih požarov, kar predstavlja 8 požarov več kot v istem obdobju leto poprej. Nekatere ugotovitve slabe preventivne dejavnosti požarnega varstva v tozdih še vedno ni v zadostni meri zaživela zakonska obveznost za opravljanje lastne kontrole nad izvajanjem predpisanih ukrepov. Vzrok za opuščanje izvajanja je tudi zakonska določba v zvezi z varovanjem prostorov, v katerih se ob različnih vzdrževalnih delih opravljajo varilska dela. Konkretno se ne spoštujejo sprejeta navodila o požarno varnostnih ukrepih pri varjenju in rezanju s prenosno električno ali plinsko opremo. Namreč, s tem navodilom se predpisuje požarno varnostne ukrepe pri varjenju in rezanju predvsem v prostorih, deloviščih, ki niso tako zgrajeni, da so zanesljivo varni pred požarom ali eksplozijo. Sestavni del tega navodila je predpisano dovoljenje, ki ga za varjenje na ogroženih krajih izda požarno varnostna služba. Če v delovni organizaciji ne bi meli svoje gasilske enote ali dežurnih gasilcev, bi bilo upravičeno, da pri varilnih delih ni predpisana gasilska straža. Opazen je tudi napredek pri usposobljenosti delavcev v tozdih, saj so od skupnega števila 13 začetnih požarov 11 požarov pogasili delavci sami. Gasilska enota je svoje aktivnosti na področju preventivnega delovanja dopolnjevala z aktualnimi nalogami. Aktivnosti, ki jih je izvedla naša gasilska enota v mesecu požarnega varstva pod geslom »Varnost pred požarom — naša vsakdanja skrb« so bile del akcije NNNP. Kljub nekaterim pozitivnim ugotovitvam z vsemi rezultati na tem področju ne moremo biti zadovoljni. Zato je po našem mnenju z oblikami preventivnega delovanja potrebno nadaljevati in dati ustrezen poudarek preventivnim aktivnostim v cilju zmanjšanja števila začetnih požarov in požarne škode. Poleg praktičnega ukrepanja na področju požarne varnosti bi morali zlasti doseči, da bo požarna varnost resnično postala sestavni del odgovornega delovanja in obnašanja slehernega delavca v naši delovni organizaciji. SVD Alternativna umetnost — uvajanje avtomatizacije Pisalo se je leto 1982, ko smo startali smelo in z velikimi upi v nov program elementov male avtomatizacije. Optimistično smo planirali realizacijo do začetka leta 1984 in tako zgrešili za celo leto. Vmes smo rekli, da bomo ustanovili in organizirali šolo pnevmatike, pa nismo nič naredili. Transfer linije smo konstruirali poleg rednega razvojnega dela in s tem prevzeli nase veliko odgovornost, prav tako tudi vrtalne enote, ki so lahko odločilen program. Delo poteka dokaj v redu Ln rezultati poskusov so zelo spodbudni. V vsmesnem času pa smo poskušali vendarle nekaj stvari premakniti v proizvodnji. Velik napredek je bil dosežen že s tem, da vpenjamo s pnevmatiko. Kot sem že omenil, smo izdelali dokumentacijo za vrtalno enoto, na osnovi katere je Orodjarna izdelala prototip. Prototip smo preizkusili in ugotovili, da proti pričakovanjem in določenim skritim željam zelo dobro deluje. Vrtali smo razne luknje, dokler se nismo skoraj naveličali. Potem smo potegnili na dan že zaprašeno obračalno mizo, ki so jo ljudje iz proizvodnje že pred časom opremili z vpenjali in z njo delali na klasičnem vrtalnem stroju. Kljub nasprotovanju vodstvenih zaradi nespoštovanja hierarhije in ob neprizadetih mimohodih drugih vodstvenih, smo kar sami ob pobudi in sodelovanju zainteresiranih ljudi iz proizvodnje ter ob istočasnem tihem blagoslovu istih vodstvenih, skrpucali avtomat. Tako vrtalna enota zdaj vrta koristne luknje, delilna miza pa, sicer umazana od ostružkov, veselo obrača. Če pogledamo sliko, vidimo to čudo, ki sicer ne sme v proizvodnjo, vendar dela. S tem je seveda umetnina izdelana, deluje in delavec na njej zelo rad dela, ker mu ni treba ročno obračati ročice, ni mu treba paziti na prste, pa še normo lahko krepko preseže, pri čemer pa niti ni utrujen. 2al pa kreatorji te skrpucane umetnine niso opravili svojega dela tako kot bi morali, še celo organizacijsko so naredili prekršek. Mi sedaj umetnino imamo, nimamo pa dokumentacije lepo šrafirane opremljene s šiframi, nimamo v lepe platnice vezanih navodil, nimamo z zakoni in predpisi zahtevanih dokumentov, nimamo atestov in tudi teže nismo izračunali. Ravno zato pa moramo imenovati tako nastali stroj umetnina, ker umetniku tudi ni treba nobenih atestov in podobnih reči za svoj izdelek. Mi sicer ta izdelek lahko s pridom uporabljamo, marsikaj se bomo naučili, a kar je najbolj bistveno, v nekaj dneh smo ga realizirali. Sedaj sicer povzroča nekaterim vodstvenim obilo preglavic, pa ne zato, da bi delavca poškodovalo ali preveč utrudilo, tudi kvaliteta ni pomembna, ampak: »Kaj bo, če bo preveč normo presegel?« Zal tak način dela in takšno obnašanje kljub uspehom in dobronamernosti v sedanjem trenutku, ko je potreben red in disciplina, ne pelje po pravi poti. To je anarhija in upamo, da že tečejo akcije, da se tak način dela v kali zatre. Najprej komplet dokumentacijo, pa nalog, pa ponudbe, pa kdo bo, pa kaj bo itd. Da smo osvojili cilindre ob redu in discipline, z vso organizacijsko navlako, smo potrebovali sicer dobri dve leti, ampak grešili pa nismo veliko. Ob tem je težko presoditi, kaj smo sposobni narediti in kaj nismo. Ko smo predstavili na lanskem BIAM v Zagrebu naše razvojne dosežke, kot je nov program, pozicionirni cilinder s hidravličnim zavornim sistemom in krmilne elemente pnevmatske logike, smo dobili celo zlato medaljo. Tako smo dokaj veliko priznanje dobili zunaj naše ograje, kar tukaj najbrž ne bi dočakali ali pa bi se verjetno še vedno prepirali ali delamo prav ali narobe. Zal je v svetu tako, da razvoj mora biti nekaj korakov naprej od trenutno aktualnih zadev, če naj bo razvoj, kajti trenutne probleme rešujejo razne servisne organizacije. Ob razmišljanju zakaj tako, zakaj toliko nasprotovanj, zakaj toliko zakulisnih akcij in podobnih negativnih, proti inventivnim ljudem uperjenih akcij, ne morem mimo dogodkov iz preteklosti. Računalnik, pred leti še velik »bav-bav«, nam je bil s pomočjo denarja raziskovalne skupnosti Radovljica na dosegu roke. Takral V Sloveniji misel o hitrejšem podružbljanju obrambnih priprav ter smelejšem vključevanju žensk v vse oblike obrambnih dejavnosti že dolgo ni samo lepa želja ali fraza. V enotah in štabih civilne zaščite ter v različnih obrambnih dejavnosti v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih je prispevek deklet in žena v zadnjih letih viden in pohvale vreden. Nekaj manj žensk prostovoljk je sodelovalo v enotah in štabih teritorialne obrambe. V zadnjih dveh letih pa je bilo uvedeno tudi poskusno usposabljanje žensk v JLA. Deklet, ki so poskusila tudi to obliko udejstvovanja v obrambnih pripravah, je bilo v Sloveniji manj kot iz drugih republik. O vzrokih je težko govoriti, gotovo pa na to vplivajo tudi tradicije, predsodki in nepopolne informacije. Dejstvo je, da so dekleta, ki so tri mesece (vojakinje) ali pa pol leta (rezervne oficirke) prebile na usposabljanju in dolžnostih v JLA, naloge dobro opravile. Fizične sposobnosti deklet pri opravljanju nalog niso bile ovi- bi resnično bili med prvimi tukaj ali okoli z operativnim razvojnim sistemom. Toda prevladala so nasprotja, prevladali so strahovi in apriori argumenti višjih rangov. Sredstva so odtekla drugam, čas pa je pokazal, da kljub vsemu računalnik postaja del vsakdana. Kar je najbolj zanimivo, ima večina takratnih nasprotnikov danes računalnik doma v amaterske ali celo profesionalne namene. Kakšni motivi so bili takrat prisotni, lahko samo ugibamo. Upam pa, da niso enaki motivi pri nasprotovanju ob uvajanju avtomatizacije strojev, naprav ali uvajanje doma konstruiranih specialk ter raznih razvojnih dosežkov. Istočasno se sprašujemo tudi, koliko časa bomo še imeli energijo boriti se s tovarniškimi birokrati in zakulisnimi hinavci, ob eksistenčnem vprašanju vračati milo za drago ali vendarle energijo usmeriti v inventivno delo ter s težko pridobljenimi rezultati zatreti strukturo čvekačev, ki jih, razen izgovorov za svoje nedelo, nima. Pred časom sem dobil očitek, da sem s svojim pisanjem veliko ljudi prizadel ali celo užalil. Rojim se, da se bo to sedaj ponovilo. Ne želim biti zlonameren, vendar tako mi občutimo dogajanja okrog sebe in tako jih občutim jaz kot avtor tega članka. Ker pa živimo v deželi demokracije in socializma, mogoče vendarle ni tako grešno svoje misli in občutja tudi javno objaviti. Vinko Faladore ra. V ankteti po opravljenem usposabljanju pa so dekleta v glavnem izražala zadovoljstvo nad sprejemom in bivanjem v JLA. Zanimivo je, da je bilo med dosedanjimi prostovoljkami dosti deklet iz organizacij združenega dela. Treba je povedati, da imajo dekleta enake pravice kot fantje, ki odhajajo na služenje vojaškega roka (mirovanje pravic). Pri informiranju in spodbujanju žena za odločitev, da poskusijo tudi z usposabljanjem v JLA, pa morata dejav-nejšo vlogo odigrati tudi mladinska in sindikalna organizacija. Naslednji vpoklic deklet prostovoljk bo aprila, podrobnejše informacije pa kandidatke lahko dobijo pri upravnem organu za ljudsko obrambo v občini stalnega bivališča, kjer se lahko tudi prijavijo. Draga naša Lidija, že dolgo si v armeji, čeprav je daleč Kikinda, si v naših srcih ti... (ta kitica ni iz republiškega sindikata) Informacija republiškega sindikata Ženske prostovoljke v JLA so se dobro odrezale mladina pripoveduje Leska Beseda leske mladine ZSMJ se razvija in deluje na osnovi tradicij revolucionarnega mladinskega in študentskega gibanja, kot najširša demokratična fronta socialistično opredeljene mlade generacije. Uvaja najširše množice mladih v delegatski sistem družbenega odločanja. Svojo dejavnost temelji na socialistični usmeritvi in zavesti mladih, na zgodovinskih interesih delavskega razreda na čelu z ZK, na socialistični vzgoji in duhu revolucionarnih tradicij NOB. Na ta način uresničuje svojo vlogo subjektivne sile političnega sistema socialističnega samoupravljanja. K razvoju in dograjevanju sta najpomembnejši prispevek dala mladinski organizaciji Josip Broz Tito in Edvard Kardelj. Več kot štiri desetletja sta bila na čelu borbe za boljšo in srečnejšo prihodnost, za materialni in duhovni napredek, bratstvo, enakost in enakopravnost vseh narodov za mir in svobodo vseh narodov na svetu,. Z lastnim zgledom, delom in brezmejnim zaupanjem v mlado generacijo, spoštovanjem in ugledom, ki ga je imel pri mladih, je Tito predstavljal spodbudo za bodočnost, kjer so vedno v ospredju interesi delavskega razreda in vseh na- cuDeLaa&ki dnem Tam pred tovarno ob mreži je stal fant — star 17 let V tovarni je zaman delo iskal fant — star 17 let Od vrat do vrat ga je peljala pot a našel ni nikjer kar si je najbolj želel In gledal sem njegov bledi obraz in gledal sem ga vsak dan Vsak dan je bil drug in vendar je bil vsak enak vsak ki rad bi delo in kruh Gledal sem ogenj v njegovih očeh videl sem kako je stiskal pesti Nikogar se ni bal ni bil več sam vsi so bili z njim Tisoč je takih ljudi (in več) danes na svetu v njihovih srcih je revolucija z njimi sem življenje klel za boljše delavske dni delavski pesnik META ših bratskih narodov in narodnosti kot najbolj zanesljiv sme-smerokaz vsake akcije. Mlada generacija ponosno poudarja, da je Titovo revolucionarno delo in delo vseh jugoslovanskih komunistov najslavnejši del naše preteklosti in ki je pomembna za sedanjost in prihodnost. Titovo delo je nezbrisno označilo naše obdobje. Od mladih terja nenehno borbo za uresničevanje Titovih idealov, da bodo današnje in bodoče generacije črpale revolucionarno moč spoznanja in izkušenj za lastno angažiranje ob nenehnem potrjevanju Titovega dela., Tito je neprecenljivo prispeval k nastajanju in razvoju revolucionarnega mladinskega in študentskega gibanja in oblikovanju splošnih načel, na katerih sloni program ZSMJ. Z dejanji in likom pravega komunista je spodbudil generacije mladih v borbi za nenehen napredek socialističnega samoupravljanja, za dokončno osvoboditev človeka in odpravo vseh oblik izkoriščanja in podrejenosti. Tito je od mlade generacije zahteval, da mora biti vedno v prvih borbenih vrstah, ko gre za ohranjanje dosežkov naše revolucije. Mlada generacija je rojena in odrašča v miru in svobodi, zavedajoč se časa, v katerem živi. Z dejanji potrjuje borbo in prizadevanje za nenehen vzpon naše socialistične samoupravne družbe, za krepitev bratstva, enotnosti in enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, za krepitev SLO in DS, za čuvanje neodvisnosti naše dežele, za ugled, ki ga ima neuvrščena politika po vsem svetu. MLADINA SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE IN NEUVRŠČENE JUGOSLAVIJE JE BILA, JE IN TUDI BO VEDNO TITOVA! Mladinska organizacija v Lescah Gledam in berem. Komaj verjamem, da je bila nekoč, pred leti mladinska organizacija zelo uspešna. Veliko je časopisnih izrezkov in člankov, ki dokazujejo, da so bili leški mladinci za zgled vsem drugim OOZSMS. Nekaj let kasneje pa je mladinska organizacija počasi začela zamirati. Vzeli so mladinski prostor za aktivno delo, organiziranje družbenih atkivnosti, sestankovanja ... Naša bodočnost — mladina se je začela zbirati po gostiščih, lokalih, za šankom in podobno. Naša mladinska organizacija je ostala samo na papirju. Nekaterim pa to ni bilo vseeno, da ostane takšno delo- vanje. V začetku majhno število »mlajših« mladincev se je začelo zbirati in pogovarjati o vsem tem. Število teh mladincev in mladink je počasi začelo naraščati. Sklenili so, da začne OOZSMS spet s svojim aktivnim delovanjem in nalogami. Vsi so težko pričakovali dan prvega sestanka. Ta pomemben dogodek se jim je uresničil in bili so prepričani, da so izbrali pravo pot. Prvi sestanek je bil 6. 11. lani v prostorih Družbenega centra. Prisotnih je bilo 30 mladincev in mladink. Žal na sestanek ni prišlo veliko »starejših« mladincev, ki bi bili pripravljeni priskočiti na pomoč s svojimi predlogi in znanjem. Izvolili so novo predsedstvo : predsednik — Danilo Dvoršak, sekretar — Brane Kvasnik, tajnik — Alenka Globočnik. Po poletnem spanju so se spet prebudili. Vendar so že takoj na začetku naleteli na prve težave. Niso imeli prostora za svoje aktivnosti, delovanje in sestankovanje. Poslali so prošnjo za mladinski prostor, kjer bi lahko izpolnjevali svoje temeljne naloge, vendar je bila zavrnjena. Posebna zahvala gre KS Lesce, da je odobrila prostor v Centru, čeprav je velikokrat zaseden. Dogovarjajo se tudi, da bi ta prostor lahko koristili vsako soboto v tednu. Začeli so se udeleževati tudi sestankov, kjer je večina obljubila pomoč. Vsi se zavedajo, da je sodelovanje z njimi zelo pomembno in koristno. Udeležili so se tudi nekaj športnih tekmovanj. Pohvaljeni so bili mladinci in mladinke, ki obiskujejo mladinsko politično šolo, saj tam dobijo veliko novega znanja. Vse to bo pomagalo njim in mladinski organizaciji. Nnjhov največji problem pa so gotovo finančna sredstva. Ta problem bodo prav gotovo rešili s svojim delom, z akcijami in izvrševanjem svojega programa in nalog. Radi bodo sprejeli vse, ki bi pripomogli s svojimi idejami in pri tem tudi pomagali. POZIVAMO VSE MLADE ZAINTERESIRANE ZA DELO V MLADINSKI ORGANIZACIJI K SODELOVANJU! PRIKLJUČITE SE NAM! mladinski novinar DIDI Vietnamski deček Slišal sem, kako je jokala moja mati, ko sem odhajal v svet. Mar je vedela, da me ne bo nikoli nazaj, da mi ne bo nikoli več spekla dišečega kruha, ki sem ga tako rad jedel, tam pri potoku, kjer sem bil spočet? V mojem telesu je ogenj, ki pa ne more požgati bolečine in spomin na njene solze. Takrat sem odhajal v svet. Mar je ona vedela, da odhajam v temo? Mar je vedela, da me tam nihče ne bo ljubil, da se bodo smejali mojim napakam? Kako rad bi jo stisnil k prsim, pa je ne morem, čeprav bi jo lahko. Nekaj me drži nazaj. Nekaj takega kot gnus do te revščine in obup. V tem svetu so zmedli moja čustva. Se nikoli nisem zares ljubil, razen nje, ki sem jo zapustil. Bog ve, kaj je počela takrat, ko sem se plazil po vietnamskih ulicah, ko šem majhnim otrokom dajal trde skorjice kruha. Morda sem mislil, da si bom tako nekako opral svoje krvave roke, ki so jim ubile starše. Sele takrat sem se zavedel, da nekje na svetu živi tudi moja mati in da njo ravno tako lahko zmrcvari vojak, ravno tako kot jaz. Morda so jo posilili, tako kot so nemalokrat storili moji tovariši. Se jim je upirala? Je stekla morda do potoka? Zakaj naj bi? So ji raztrgali maternico? Razrezali obraz? Vojaki!!? Ne, proč, proč s temi mislimi. Od takrat je že dolgo, pa se še vedno nisem vrnil. Ne maram, da me vidijo v tem vozičku! Ne maram, da bi na mojem obrazu videli kri! O bog, jaz ne morem več. Nikdar ne bom pozabil tega otroka. Jaz sem norec, ne vojak. Jaz moram umreti! Drugače ne morem. . . Kako sem lahko takrat streljal na ljudi, a kako težko mi je bilo po tem, ko sem ustrelil očeta tega otroka. Kako me je gledal! Ne sovražno, a vendar sem čutil prezir desetletnega otroka. Sa-stal je, ni jokal, ni kričal, samo stal je. Gledal je za soncem, ki je še zadnjič zahajalo. Padel sem na kolena, pred njim. Jaz sem jokal, ne on! S prsti sem grebel po tej izsušeni zemlji. Ni me gledal, samo stal. Ponosen, ne željan maščevanja, a z raztrganim srcem, ki ne čuti več. Kako sem blaznel! O, ljudje, zakaj mi ne verjamete? Vzljubil sem tega otroka, če sem sploh imel pravico do tega. A bilo je že prepozno. O bog, podari mi smrt, da bo konec mojega zasluženega trpljenja. Zgrudil se je v prah in pepel. Otrok, ki sem mu poteptal življenje. Vzel sem ga v naročje in začutil toploto na svojih rokah. Ne vem, morda je bila to njegova kri, morda pa le on sam, Moji možgani so takrat otopeli, a sem vedel, kako sem nesel mrtvega vietnamskega boga v naročju, skozi vrste vojakov, katerih obrazi so bili poškropljeni s krvjo in ožgani od ognja. Vsi so zrli vame, roke so povesile bajonet... Zrli so za mano, a nihče ni ničesar dejal. Pokopal sem ga in s tem tudi sebe. Odpusti mi, vietnamski deček, prosim te! Jaz nisem človek, jaz sem zlo, ki ve, da te je ubilo. Mojca Anketa, izvedena 13. februarja 1985 ZADEVA: Mišljenje občanov KS Lesce o delovanju OO ZSMS Lesce, o problemih, ki nastajajo, mnenje o leški mladini ... Vinko Vovk, varnostni delavec Podpira mladino, ni zadovoljen s tem, da se mladi zbirajo v gostilnah, zavrnil pa je predlog, da bi mladinci preuredili zaklonišče v mladinski prostor. Albin Žvab, občan KS Lesce Sprašuje se, zakaj KS ne poskrbi za določen prostor, kjer bi se zbirali mladi. Upokojenec Verige Strinja se, da mladina mora imeti svoj prostor, vendar tak, kjer se ne bi prodajalo alkoholnih pijač. Joža Meze, obrtnik Ni seznanjen s problemi, ki se pojavljajo v OO ZSMS Lesce. Meni, da je premalo poskrbljeno za propagando, še posebno takrat, ko je bila pripravljena proslava ob dnevu republike. Dal je predlog, da bi mladina lahko dobila denar za svoje delovanje s pomočjo občanov, s samoprispevki. Predvsem pa je pripravljen podpirati delovanje mladinske organizacije. Sandi Kokalj, nekdanji predsednik mladine »Veriga« Izjavlja, naj se razreši najprej problem prostora, šele potem se bomo lotili konkretnih problemov in nalog. Franci Zver, zelo »neaktivni« mladinec Dobro se zaveda, kakšni problemi se pojavljajo v OO ZSMS Lesce. Ni zadovoljen, ker ni prostora, ne ve pa, zakaj ni aktiven. Pravi, da je preveč zaposlen .. . Uslužbenka pri gostišču Legat Ne daje nobene izjave, pravi da ni iz Lesc, tudi ne daje kakšnih pripomb o tem, da se leška mladina zbira v gostilni Legat. Nnjeno mnenje: »Zmenite se s šefom.« Dare Pogačnik, glavni urednik mladinskega časopisa Izredno malo mladincev je pripravljeno sodelovati. Ta osip se bo nadaljeval, če se ne bo spremenil odnos do nas mladih. Franci Jerovac Boljše uspehe, čim več dela, veliko mladinskega delovnega poleta, skratka vse najbolje. Danilo Dvoršak, predsednik mladine OO ZSMS Lesce Stvar je taka. Biti predsednik je težka zadeva, odgovarjaš domala za vse. Sprašujem pa se, zakaj so vsi pripravljeni pomagati le z besedo, a vendar le malo storijo. Pohvaliti pa moram vse aktivne člane. Največji problem je, kot vedno, denar, vendar nikomur nič mar. To še ni nič! Ostalo boste še videli. Mojca Košnik, mladinka Premalo je složnosti med samimi člani, predsednik je alternativen. Moti me sprenevedanje v KS, ko smo zaprosili za mladinski prostor. Lahko bi dobili večjo pomoč med občani, vendar smo krivi tudi sami, saj so premalo obveščeni o osnovnih problemih, dejavnostih ipd. Vsem soudeležencem se zahvaljujemo dn upamo, da bo mladinska organizacija v Lescah tudi z vašo pomočjo delovala tako kot se spodobi za delavne mladince. Anketo so sestavili: Mojca, Meta-dečko, Gaber, Frenki Zamenjano blago Kakor vidite sem žal še samski. Bil sem sicer že enkrat zaročen, toda ta zaroka se je kmalu razdrla. Kako je do tega prišlo, vam bom sedaj povedal. Prazniki so bili pred vrati. Ker sem na splošno zelo boječ do ženskega spola in ker sem bil po vrhu še zaljubljen, se nikakor nisem mogel v družbi svoje bodoče neveste sprostiti, zato je bilo tem težje najti zanjo primerno darilo. Po dolgem premišljevanju sem se le odločil, da ji bom poslal par finih rokavic in pismo. V isti trgovini sem srečal svojo_ sošolko, ki je kupila za sebe tople hlačke. Po nerodnosti prodajalke sta bila zavitka zamenjana in je sošolka odnesla rokavice, jaz pa sem nevede priložil k pismu hlačke, v katerem se je pa vsak stavek nanašal na rokavice. Sedaj si predstavljajte. Moja zaročenka sedi v blaženem prazničnem razpoloženju pred novoletno jelko in prejme darilo s pismom, ki vam ga bom prebral: Draga Pepca! Dolgo sem razmišljal s čim naj ti napravim veselje in ti dokažem svojo ljubezen. Zadnjič sem končno opazil, kaj najbolj potrebuješ. To ti pošiljam v priloženem zavitku. Rad bi bil zraven, ko jih boš nataknila. Se raje bi ti jih jaz oblekel, najraje pa si ti v pismu upam priznati, kako rad bi ti jih ob prvi priliki snel in pokril z vročimi poljubi in ljubkovanjem drhteče mesto, ki so ga pokrivale. Vsekakor pa želim, da preživiš v njih srečne trenutke, saj so zelo lepe in so vsem všeč. Namenoma sem vzel manjšo številko, s časom se namreč raztegnejo, a to se ve, da je veliko lepše, če se tesno prilegajo. Imeli so tudi dolge do sklepov, pa sem si mislil čim krajše tem boljše so, saj sama veš, da se kratke hitreje snamejo. Tudi s krznom Verigarski horoskop podložene bi lahko kupil, ampak takšne bi te vedno ščegetale, razen tega so prevroče in bi se pod njimi znojila, kar sem opazil tudi pri sošolki in prodajalki, ko sem jih na obeh preizkusil in smo jih z združenimi močmi komaj slekli. Sploh pa bo kmalu pomlad, ki jih ti, kakor mi je znano, ne nosiš več. Najprej sem hotel kupiti usnjene z bogatimi narodnimi vzorci. Z njimi bi se gotovo lahko postavljala, če bi odšla na zimske počitnice v Svico, potem sem se spomnil, da bi pod njimi komaj mogel otipati tisto, za kar si te želim zaprositi. Ne pozabi jih, če boš kam povabljena. Vzel sem nalašč take, ki se hitro snamejo, če bo sila in se bo tebi in ostalim mudilo. Kadar bo malo bolj vroče, jih lahko na sprehodu nosiš kar v roki. To je posebno privlačno v parku in na promenadi, tudi v najboljši kavarni jih lahko položiš na mizo poleg torbice. Dolge ne bodo ostale čiste, ker imajo ljudje večinoma umazane roke. Kakor veš, moški svoje praviloma snamejo, medtem ko damam to ni potrebno. Če jih hočeš očistiti, jih enostavno polij z bencinom in se z njimi vsedi na senčno stran v parku, da se posušijo. Pazi, da jih ne zmočiš, ker sicer postanejo trde in te ožulijo, zato naj bodo vedno namazane s primerno mažo, da vedno ostanejo mehke. Še nekaj, če ti mogoče le niso všeč, jih lahko neseva zamenjat. Prodajalka v trgovini ti bo rada dala druge. Ker te poznam, sem namenoma kupil temnejše, da bodo bolj pristojale tvoji svetli koži. Ko bodo strgane, jih ne vrzi proč. Daj jih meni, da bom brisal svoja očala. Razen tega bodo prepojene z omamnim vonjem, ki me bo spominjal na tebe, kadar boš daleč proč. Vedno na tebe misleči! Pepe Jaz bi bil rad samo otrok, ki bi ga ljubil, ki bi ga ne zavračal. Jaz isem samo otrok, ki leži v omamni večnosti, zazrt v svoje bedno življenje. Želel sem, da bi me ljubil, pa so me sovražili, ker sem v srcu nosil belo ptico. Skrivaj sem jokal, ker me je v prsih žgala bolečina. Zapustili so me, ker sem jim povedal, da ne znajo ljubiti.. . Jaz bi bil rad samo otrok...! Jaz sem samo ptrok senčne plati življenja, pa čeprav imam v sebi ljubezen. Pa vseeno, vseeno, vseeno vseeno me držijo za glavo in mi na možgane obešajo težke misli turobnega meščanstva, prelitega s svojim lastnim govnom... Mojca Spoštovani bralci Verige, obveščamo vas, da je uredniški odbor dal soglasje k opravljanju popoldanske obrti našemu PK — strologu. Pri tej odločitvi se je uredniški odbor oprl na dejstvo, da astrolog s svojo popoldansko dejavnostjo ne bo posegal v predmet poslovanja delovne organizacije, njegova dejavnost pa zna biti koristna za postavljanje planov in določanje stroškov posameznih iz-deglkov, kar bo lahko mnogo prispevalo k učinkovitim po-zultat opravljanja omenjene slovnim odločitvam. Prvi re-popoldanske popoldanske obrti imamo v pričujočem horoskopu. Geslo meseca: ČE TI Z DENARJEM ZAGLAVI, KAR MOREŠ POGODB TI OPRAVI! Zaposleni v znamenju Obetajo se vam slabi časi. Verižnih koncev za transporterje bo v tem mesecu še manjkalo, mali obrtniki imajo težave z obrtjo, kar vse pomeni resen izpad proizvodnje. Pripravite se in zahtevajte rebalans plana, kajti kako boste delili, če drugod ne delajo. Bodite zmerni pri produkciji »plavih«. Zaposleni v znamenju S starostjo prihajajo težave, zato bodite pri pogodbah zmerni. Sklepajte jih za manj ur in več denarja. Sto j ur jev na uro res ni noben honorar, saj že vsak direktor zasluži pol manj. Preveč ste zmerni v ljubezni zato vam manjka naraščaja. Pomnite — kontracepcija je za slovenski narod škodljiva. Zaposleni v znamenju Bodite pametni in ne delajte preveč, saj lahko vidite, da realizacija ni odvisna od dela. Čim manj vas bo, temveč boste delili in naredili. Vaša priložnost je v nedeljski maši, da vam pravični bog pove, kje kdo dela. O tem dobite informacije tudi pri Ciganki v nadurah. Zaposleni v znamenju Ne hodite več redno na »šiht«, pač pa le v nadurah. Redno delo se ne splača. Vstopili ste v izjemno nevarno leto — če bo premalo kurjave, ste krivi vi. Vaša priložnost je v kvaliteti, vaša usoda pa v rokah prevzemalcev. Zaposleni v znamenju Priporočite se bogu, satanu in drugim nadnaravnim hono-rarcem, da bo pri postavljanju ponderja spet omračil um vsem ostalim v tovarni. Za 5 do 7 odst. plače je ta žrtev smotrna. Vaša priložnost je na zunanjem trgu — izkoristite jo — bodite samozavestni. Zaposleni v znamenju Čas dela za vas, inflacija tudi, prihodek se bo skokovito povečal — bolj kot delo. Uganili ste, da so vmes cene. Delajte veliko pogodb, pišite mnogo ur, to prispeva vsem. Molite za dobro počutje svojih kooperantov. Če vse skupaj ne bo pomagalo, se igrajte tehnologe. Zaposleni v znamenju Vaše perspektive so dobre: dela bo dovolj, takšnih, ki znajo pokvariti stroj tudi. Vaša priložnost je v rokah "kolegija, ki predlaga ponder. Imate smolo — starate se, mladih pa od nikoder. Prizadevajte si izboljšati stanje. Zaposleni v znamenju. Vse bolj se boste srečevali s prostorsko stisko. Vse več vas je, prostora pa vedno enako. K sreči se delo deli po kvadraturi, ne po glavah, sicer bi ga zmanjkalo. Vaša perspektiva je v proizvodnji, uteha pa na sodišču združenega dela. F. C. Zahvale Ob boleči izgubi drage mame Angele Mahnič se vsem sodelavcem Verigarne iskreno zahvaljujem za denar namesto venca. Angela Mahnič Ob nenadni in boleči izgubi mojega očeta Vida Koprivca se iskreno zahvaljujem sodelavcem Vijakarne za podarjeni venec ter OOZS Vijakarna. Obenem se zahvaljujem vsem za izrečeno sožalje ter sodelavcem za udeležbo na pogrebu. Angela Crnkovič Ob boleči izgubi drage mame Angele Justin se iskreno zahvaljujem sodelavcem Verigarne za denarno pomoč namesto venca. Obenem se zahvaljujem vsem za izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujem za vso pomoč sosedi Pavli Mulej in sodelavki Jožici Resman. Hvala tudi mojim sodelavkam v skupini za denarno pomoč. Žalujoča hčerka Bojana Šlibar z družino Ob smrti očeta se zahvaljujem vsem sodelavcem za venec, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Mirko Ulčar Iz naše delovne sredine odhaja v zasluženi pokoj tovariš Tomaž Demšar Tov. Demšar, letos končujete svojo dolgo delovno pot v naši delovni organizaciji. Kdaj ste prišli v tovarno in kako se spominjate začetka svojega dela? Začel sem 4. marca pred 31 leti, in sicer v montaži plugov, kjer sem ostal eno leto. Vso ostalo delovno dobo pa sem delal v TOZD orodjarna, do invalidnosti kot orodni kovač, zadnjih osem let pa sem bil skladiščnik v skladišču gotovih izdelkov in polizdelkov. Pred prihodom v Verigo pa sem delal v Železarni Jesenice v remontnih delavnicah. Sama tovarna je bila takrat veliko manjša, vendar je imela že kar dober sistem organizacije dela in tudi zaslužek je bil kar dober. V tridesetletnem obdobju so se razmere v samem delovnem procesu precej spremenile. Kako ste vi, kot orodni kovač, zaznavali te spremembe? Spremenilo se je res veliko v vseh teh letih. Kdor je včasih hotel postati kovač, je prišel v uk kot vajenec v Verigo, tako da smo imeli vsako leto v povprečju po tri vajence, ki so potem postali kovači. Ta poklic je zelo zahteven, vendar pester in dinamičen. Leta nazaj je bilo nasploh več kovanih izdelkov, na primer strugarskih nožev, ki so jih sedaj zamenjali kupljeni vidia noži, mnogo izdelkov pa se danes namesto kovanja rezka. Se vedno pa je to poklic, ki v kovinski industriji pomeni veliko. Ali so spremembe, ki so nastajale z leti, po vašem mnenju pozitivno vplivale na odnose med delavci in, ali vas je mogoče pri tem spreminjanju kaj še posebej presenetilo? Spremembe so vsekakor velike, saj je bila tovarna nekdaj majhna in ljudje, po večini domačini, smo se poznali med seboj. Z razvojem tovarne pa so prihajali tudi delavci in tako se sedaj med seboj pozna približno četrtina ljudi, z ostalimi pa skoraj ne najdemo stika. Mislim, da na odnose med ljudmi vpliva tudi delovno mesto samo, res pa je tudi, da se s spreminjanjem časov spreminjajo tudi ljudje. Kako ocenjujete razvoj tovarne in njenega asortimenta in kaj bi bilo po vašem mnenju dobro dopolniti? Sam razvoj tovarne je vsekakor precejšen, dober pa je po mojem predvsem zato, ker ima naša delovna organizacija tako velik asortiment izdelkov. Mislim, da se je razvila največ od vseh okoliških tovarn. Dobili smo nove prostore in tudi nekaj novih strojev. Vendar prav pri strojnem parku nastajajo problemi, saj so stroji stari, zato prihaja do vedno pogostejšega kvara in s tem do velikih stroškov popravila ter neizpolnjenih rokov dobav. Prav stroji pa so naša šibka točka. Kako ste se počutili v svoji delovni sredini in kakšen se vam zdi odnos delavcev do upokojencev? Moram reči, da smo se zelo dobro razumeli in temu primerno je bilo tudi moje počutje, vendar z vsemi, predvsem mladimi, ki odhajajo k vojakom ali so le kratek čas v tovarni, ne moreš navezati pristnejših stikov. Nedvomno tudi zato, ker je TOZD orodjarna Ob letošnjih slej ko prej težjih pogojih pridobivanja dohodka smo tudi v sindikatu, na podlagi doslej znanih pogojev gospodarjenja, sprejeli okvirni program sindikalnih aktivnosti. Letošnji pogoji gospodarjenja po eni strani prinašajo nekatere novosti v zvezi z večjo samostojnostjo organizacij združenega dela (odločanje o cenah, oblikovanje politike osebnih dohodkov), po drugi strani pa bodo nekateri sistemski ukrepi to samostojnost omejevali oziroma zaostrovali položaj (devizni sistem, pokrivanje tečajnih razlik, dosedanji rezultati pri razbremenjevanju gospodarstva so relativno majhni, pa še te je izničilo kopičenje zalog in počasno obračanje sredstev). Temeljna usmeritev za delovanje sindikalnih organizacij in organov letos je zato: a) nadaljnje uresničevanje samoupravljanja, dograjevanje samoupravne organiziranosti z vidika krepitve združevanja dela in sredstev ter razvijanje dohodkovnih odnosov v pogojih gospodarske stabilizacije; b) takšno gospodarjenje, ki bo omogočilo zaustavitev padca realnih osebnih dohodkov in standarda, kar je vse povezano z ekonomsko motivacijo ter dograjevanjem sistema nagrajevanja; c) prizadevanja za optimalno razmerje med delovnim in obratovalnim časom z vidika sedaj le precej večja, kot je bila včasih. Odnos do upokojencev je pa povprečen, mislim da tak, kot v vseh drugih delovnih organizacijah. V sami tovarni pa bi bilo v zadnjem času dobro čutiti malo večjo dejavnost in zainteresiranost sindikata. Kako si boste razporedili prosti čas doma in ali imate morda kakšen hobi? Kakšnega posebnega hobija nimam, veseli pa me delo na vrtu, kar zahteva precej časa. Imam tudi hišo, pri kateri nikoli ne zmanjka dela, tako da mi dolgčas ne bo. Morda bom kasneje, v poletni sezoni, poiskal kakšno honorarno delo, da malo izboljšam družinski »proračun«. Ali bi še sami povedali kakšno stvar, ki je nisva omenila v pogovoru, pa se vam zdi pomembna? Kakšne posebnosti ne bi dodajal, povedal bi le, da pa bom verjetno pogrešal »debato« s sodelavci. Tov. Demšar, doma vse lepo! F. M. čimvečje izrabe proizvodnih sredstev. Kar zadeva prvo nalogo morajo sindikalne organizacije in organi napraviti več za oblikovanje lastnih mnenj o samoupravni organiziranosti, uresničevanju samoupravljanja in dohodkovnih odnosih. S tem v zvezi je posebej pomembno krepiti vlogo delavskih svetov, uveljavljati prava razmerja med tozdi in delovnimi skupnostmi skupnih služb in ob tem tudi ustrezno dopolnjevati samoupravne splošne akte s tega področja. Glede druge usmeritve je treba povedati, da je z resolucijo predvidena rast družbenega proizvoda za 2,5 odst., na tej podlagi pa 10 odst. zaostajanje rasti osebnih dohodkov in skupne porabe. Izračuni pa so pokazali, da padec standarda lahko zaustavimo, če dosežemo 3,5 odst. večji družbeni proizvod, kar praktično pomeni, da je treba znižati delež materialnih stroškov v celotnem prihodku najmanj za 1 odst. ob 1 odst. rasti zaposlovanja. V sindikatu moramo v okviru svojih pristojnosti narediti vse, da v večini ozdov in dejavnosti to dosežejo. Nekateri dobri primeri kažejo, da je to mogoče in sicer so možnosti za boljše gospodarjenje še pri zmanjševanju zalog, boljšem obračanju in angažiranju finančnih sredstev, hitrejšem združevanju dela in sredstev, učinkovitem investiranju, zniževanju stro- Informacija iz republiškega sindikata S čim se bo letos ukvarjal sindikat škov režije in motivaciji za boljše delo ter gospodarjenje. Kar zadeva dograjevanja sistema delitve naj povem, da bo letos treba sredstva za osebne dohodke oblikovati na podlagi samoupravnih sporazumov dejavnosti, dogovor pa velja samo za tiste ozde, ki sporazumov niso sprejeli. Na podlagi samoupravnih sporazumov pa bo seveda treba dograditi samoupravne splošne akte za področje delitve dohodka in sredstev za osebne dohodke. Da sistem nagrajevanja bistveno vpliva na motivacijo za delo in gospodarjenje, se je v zadnjem času pokazalo ob dobrih rešitvah na primer v Železarni Jesenice in Železarni Ravne. Na dohodek pa seveda vplivajo tudi cene. Kot že rečeno, pristojnost odločanja o cenah je prenešena na organizacije združenega dela. Vendar pa zakon pravi, da ni možno nobeno povečanje cen, dokler organizacije združenega dela v svojem samoupravnem aktu ne opredelijo postopkov in kriterijev za določanje cen. To pomeni. da je treba v vseh ozdih dopolniti akte, ki govorijo o oblikovanju in določanju cen proizvodov in storitev. Tudi spremenjeni zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka (»obračunski zakon«) je prinesel novost in sicer omogoča ozdom, da stroške obroka med delom pokrivajo iz »drugih poslovnih stroškov«, višino in pogoje za tako financiranje pa je treba določiti v samoupravnih splošnih aktih, ki morajo biti usklajeni z zveznim družbenim dogovorom. Torej, spet delo za sindikat. V zvezi s tretjo usmeritvijo pa je treba povedati, da zakon o združenem delu nikjer ne predpisuje, da delovni teden ne more biti krajši kot 42 ur in hkrati določa, da delovni teden traja najmanj 5 dni. To pomeni tudi, da je že na podlagi veljavne zakonodaje mogoče iti v skrajševanje delovnega časa delavcev, ob istočasnem podaljševanju obratovalnega časa strojev in naprav, to pa mora postati strateška usmeritev sindikata. Zahvali Ob nenadni izgubi drage mame se zahvaljujem vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti in izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujem sodelavcem skupnih služb za podarjeno cvetje. Vsem še enkrat hvala. Lojze Bak v imenu sorodstva Ob smrti moža in očeta Toneta Bizjaka, se zahvaljujem vsem sostanovalcem za podarjen venec, šopke ter denarno in ostalo pomoč. Zahvala velja tudi vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, ter mojim nekdanjim sodelavcem. Hvala tudi vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Žena Anica in sin Bogdan Kadrovske vesti Novosprejeti delavci: tozd Vijakarna: Komljanec Jože, Stražišar Karmen tozd Vzdrževanje: Ažman Janez tozd Sidrne Verige: Lelja Matjaž, Zupan Filip tozd TIO: Slanovic Mihol, Stajer Jože Prišli iz JLA: tozd TIO Vene Boris Prenehali z delom: Komercialni sektor: Burja Alojz tozd Kovačnica: Omerzel Anton tozd Orodjarna: Vilman Aleksander Rodili so se: Legat Slavku iz tozda Vzdrževanje sin Marko Poročili so se: Friškovec Lidija iz tozd TIO kadrovska služba Tov. Martin Gorenčič se je upokojil Težko se je ločiti od kolektiva, v katerem preživiš 30 let in se razumeš s sodelavci. Ta usoda je doletela tov. Goren-čiča 12. 2. 1985, ko smo mu zapisali zadnjo dnino. Prag Verige je prestopil 1954. leta in se zaposlil v Vi-jakami na enoudarčnih sti-skalkah. To delo je opravljal dobrih deset let, nakar je bil premeščen v žicovlek in delal na vlečnem stroju Buldog. V zadnjih letih pa je opravljal dela in naloge preizkuševalca verig. Vedno je bil pripravljen pomagati z delom in znanjem ter izkušnjami, ki jih je nedvomno imel. Leta 1973 ga je doletela nesreča takšnega obsega, da je tov. Gorenčič postal invalid III. kategorije. Vendar ga ‘volji in elan do dela nista zapustila vse do konca, pa čeprav je velikokrat moral stisniti zobe od naporov. Vse zaupane naloge je opravljal vestno in pošteno. Bil je dober zgled mlajšim sode- lavcem, ki so ga znali tudi ceniti. Njegov hobi pa je seveda tudi glasba, saj je bil dolgoletni član leške godbe na pihala. Martinu želimo trdnega zdravja in osebne sreče in da bi se čimvečkrat srečali v našem okolju ob dnevu Verige. Srečno ! Sodelavci Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam iz Sidrnih verig ter sindikalni organizaciji za lepa darila. Še vnaprej želim veliko delovnih uspehov in sreče. Martin Gorenčič ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se sodelavcem Verigarne, kakor tudi mojim ožjim sodelavcem v galvaniki prisrčno zahvaljujem za prejeto darilo. Vsem skupaj želim še mnogo delovnih uspehov. Nada Cizmič Na Poljsko Nadaljevanje in konec Človeštvo bi to moralo obvezovati do kraja in popolnoma, da tega nikdar ne pozabi in da ne dopusti, da bi se še kdaj kaj takega ponovilo ! Popoldne smo preživeli v domu, imeli smo prosto. Preštevali smo preostali denar, pakirali kovčke in se počasi otresali potrtosti iz taborišča. Živimo v miru, svobodi in prijateljstvu. Kaj bi si mogli želeti ša lepšega? Ali ni ta izmenjava delavcev pravi zgled za to? Največ dela je imela Rezka, ki je sfrizirala kar nekaj glav, med njimi tudi Janka in mu napravila pravo kraljevsko frizuro. Spat se zares ni splačalo hoditi, le šofer Jaka je legel. Cas je v zabavi kar hitro hoditi počivat, le šofer Jaka je legel. Čas je v zabavi kar hitro minil in ob pol dvanajstih zvečer smo s pesmijo »Jaka imamo radi, radi radi...« prebudili šoferja. Ob polnoči smo se poslovili od naših gostiteljev in se odpeljali proti meji. Noč in morasto razpoloženje je spet pregnal Janko, ki smo se mu smejali vse do carinarnice. Postopek je bil kljub dve-urnemu čakanju hiter in ugoden, tako da smo se globoko oddahnili in olajšano odpeljali naprej. Na Češkem smo se spet ustavili v... v hotelu Morava. Nekateri pa so imeli zadrego, da so zapravili še zadnje krone. Ob osmih smo šli naprej, se vozili mimo polj in tistih češenj, prešli češko-avstrijsko mejo in nato v nekaj urah premagali razdaljo do Semmeringa, kjer je bil spet postanek. Čudovit sončen dan je bil in barve bukovja so se že spreminjale v rumeno in zlato. Nato smo se spustili iz Semmeringa in med občudovanjem prelepe pokrajine in pripovedovanjem vicev dospeli na Koroško, kjer je pri St. Vidu ob Glini zgornja etnična slovenska meja. S ceste smo na levi strani videli vojvodski prestol, ki še danes sameva pod milim nebom obdan z železno ograjo. To je bil sedež, na kate- rega je sedel novoizvoljeni deželni knez in začel izvajati vojvodske pravice, ki jih je dobil od slovenskega koroškega kmeta. Zadnje slovensko ustoličenje je bilo 18. 3.1415. Tam blizu, le 8 km oddaljena od Celovca, leži na majhni vzpetini nad ravnim poljem Gospa sveta, Svatne, kakor ji pravijo Korošci. Proti večeru smo prestopili avstrijsko-jugoslovansko mejo. O, domovina, ti si kakor zdravje! S temi besedami, ki jih mi poznamo povečini samo po Ivanu Cankarju, je pred več kot 100 leti, ravno poljski romantični pesnik Adam Mickiewicz pozdravil svojo domovino. Torej, domovina, pozdravljena! Potopis je pač literarna zvrst, ki ne prenese čustvenih izlivov in opisov osebnih doživetij (sicer bi se papir kar smodil!). Imeli smo možnost in priložnost, da potujemo, da vidimo svet, opazujemo pokrajine, ljudi in njihove kulture. Vrnili smo se bogati ne samo z doživljaji, ampak tudi z doživetji. Na pot je res treba vzeti oči in srce, kakor je svetoval F. S. Finžgarju stari čebelar Knafelj. Kamorkoli greš, povsod se ti odpre nov svet, srečaš nove ljudi, spoznaš druge navade. Bili smo prav ubran kolektiv, brez vsake tečnobe ali nediscipline. Veselo je bilo v družbi, za kar se moramo zahvaliti predvsem Janku Kralju, ki je imel neizčrpne zaloge dobre volje in ki nas je vse zabaval ob vsakovrstnih prilikah. Ne smemo pozabiti tudi šoferja, ki nas je s svojo izkušenostjo varno vozil čez vse štiri države in nas vedno točno pripeljal tja, kamor smo bili namenjeni. Vso zahvalo pa smo dolžni seveda tudi nepogrešljivemu tov. Čopu — ne samo da je bil odličen vodič in da nas je opozarjal na zgodovinske in krajevne znamenitosti, pač pa je poleg tega dajal tudi praktične politične, varnostne in finančne napotke, bil blagajnik, tolmač in stevard ter ves čas držal našo skupino skupaj. Da je bila tako dobro »vkup vzeta«, je mogoče prav njegova zasluga. Na koncu si lahko zakličemo »Na zdrowie!« in še kdaj nasvidenje na Poljskem! I. K. TVL PILSTUA to sr UAJSWEJSA OBLIKA pfcojeittu- siteoA aparata PSIUOLOOSA IULHAHČIČ ČELADA W.A&W0 OROŽJE ROS y POHIŠTVA HIMERA L e TAHEIH LISTIČEV TAVČAR. JAuet TVL LETALEC GIMUAST. PRVIMA HA bEO&U SAHICA OSLA PLANŠAR IDJttUOST SVETA feOO-A A2IJSILI VELETOK LASTUOST LOMLJIVIH snovi STEVAILb MULA neitA snovi MOSTAH HO ŠT V 0, EtIPA bEL toeSARSKèA bVO&OJA vetunc MESTO V ITALIJI UIHO «*,1(1 i«altek «mu avstralski HOJ Ah- RUMOR.. PISATELJ (étoriji) llVALStA U06A Emereu MAE WEM. Ž. IME eiEMEUT bElAVEC V AUHVU VILSTA 60R.IUA WUI0VA OPERA lOtALVLA SOMME (L WAUA TUJA T0UAWJA EL- ftbEULOV icuuse siTuešt TDtAVSTVBlA USTAUWA lttAsreic «a fclAVl rc.bwiA.VA v TEKA.SU L .tudi fili») «stavil: P. j„ AUTO« Alitene VSTAJA SR£t>MEVEkl 60LPOB LOSMT Lovno R.OEHAÜ lAtt-Et, UAb, ČET iVEEE RALU os. IMME*. stotiiica neb VRATI no«fcouiu VlAbAL bušllt UT!J otite TAlMEkL ATIETSK.I U0l> Uit mint PEVEC. ... SAMO VA*UQ TlVILO LIH. eoo Polmer. DEL JAbRUltE OTILOTlUlA «lETUltA RIM. 1 TVL Izžrebani reševalci nagradne križanke iz prejšnje številke: prva nagrada — Sodja Ivanka, Kovačnica druga nagrada — Košnik Bogo, Verigama, Habjanič Ivan, DSSS tretja nagrada — Horvat Darinka, DSSS, Jauševec Marjan, DSSS. Program kina Radovljica od 28. 2. do 3. 4.1985 Ameriški barv. pustolov. film «Črni petek za GANGSTERJE« četrtek 28. 2. ob 20. uri nedelja 3. 3. ob 18. uri ponedeljek 4. 3. ob 20. uri Francoski barvni vojni film «VELIKI VOJNI KARNEVAL« petek 1. 3. ob 20. uri sobota 2. 3. ob 18. uri nedelja 3. 3. ob 16. uri Francoski barvni film «BILITIS« sobota 2. 3. ob 20. uri torek 5. 3. ob 20. uri četrtek 7. 3. ob 20. uri Jugoslovanski barvni film «ČUDEŽ NEVIDLJIVI« nedelja 3. 3. ob 20. uri sreda 6. 3. ob 20. uri I Ameriški barvni zabavni film «ZADNJA AMERIŠKA DEVICA« petek 8. 3. ob 20. uri nedelja 10. 3. ob 18. uri torek 12. 3. ob 20. uri Ameriški barv. pustolov. film «MLADI BOJEVNIKI« sobota 9. 3. ob 18. uri nedelja 10. 3. ob 16. in 20. uri Ameriška barvna grozliivka «ZADNJI FILM GROZE« sobota 9. 3. ob 20. uri ponedeljek 11. 3. ob 20. uri sreda 13. 3. ob 20. uri Jugoslovanski barv. zab. film «KAJ SE ZGODI, KO SE LJUBEZEN RODI« četrtek 14. 3. ob 20. uri nedelja 17. 3. ob 16. uri sreda 20. 3. ob 20. uri Nemški barvni zabavni film «SEKS IGRE V INTERNATU« petek 15. 3. ob 20. uri nedelja 17. 3. ob 18. uri torek 19. 3. ob 20. uri Honkonški barv. pustolov. film «VELIČASTNI PAR« sobota 16. 3. ob 18. uri ponedeljek 18. 3. ob 20. uri Ameriški barvni film «BOJEVNIKI« nedelja 17. 3. ob 20. uri četrtek 21. 3. ob 20. uri sobota 16. 3. ob 20. uri Australski barvni vojni film «GALIPOLJE« petek 22. 3. ob 20. uri nedelja 24. 3. ob 16. in 20. uri Honkonški barvni film «železni Človek« sobota 23. 3. ob 18. uri ponedeljek 25. 3. ob 20. uri sreda 27. 3. ob 20. uri Nemški barvni film «RESNIČNE ZGODBE 13. del« sobota 23. 3. ob 20. uri nedelja 24. 3. ob 18. uri torek 26. 3. ob 20. uri Španski barvni film «MATI POSLUŠAJ PESEM MOJO« četrtek 28. 3. ob 20. uri sobota 30. 3. ob 18. uri nedelja 31. 3. ob 16. in 20. uri Nemški barvni zabavni film «NAPAČNA VRATA« petek 29. 3. ob 20. uri nedelja 31. 3. ob 20. uri torek 2. 4. ob 20. uri Nemški barvni film «VROČA DEKLETA II. del « sobota 30. 3. ob 20. uri ponedeljek 1. 4. ob 20. uri sreda 3. 4. ob 20. uri VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne —• Veriga Lesce, n. sol. o. Izhaja enkrat mesečno. Ureja ga uredniški odbor: Pavel Bizjak, Marjan Stiper-ski, Ivanka Korošec, Polona Lukan, Ivanka Sodja. Odgovorna urednika sta Franc Cop in Miloš Janša. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu in mnenju republiškega komiteja za informiranje prosto plačila prometnega davka. — Tisk: Tiskarna Ljubljana.