56
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja, — Zbornica poslancev je 9. dne t. m. z 130 glasovi proti 74 (med katerimi vsi naši) sprejela bankini statut. Začela se je potem glavna razprava o c o In i ni. Oglasilo se je dozdaj 17 poslancev, da hočejo govoriti o tej zadevi. Prvi govorniki niso nič tehtnega povedali, vendar to so vsi rekli, da novi cenik je škodljiv in nemogoč. Izmed poslancev kluba desnega središča so se za govornike vpisali Zallinger, Nabergoj in dr. Meznik. H koncu te seje so ustanoverci Griskra, Dumba in Herbst s 30 druzimi svojih to-varšev interpelovali vlado: ali so poročila časnikov o dogovoruRusij e s Turči j o resnična? ali vlada misli, da so na korist Avstrije in Ogerske? in če niso, kaj misli vlada za obrambo Avstrijskih interesov početi?
Iz Budapesta. — lati dan (9. dne t. m. je v Oger-skem zboru Czernatonvi stavil vprašanje: ali so> grofu Andrassv-u znane točke premirja, aH dopuščajo, da Rusija posede Carigrad, ali je shod konfe-rencije gotov in kedaj se prične? — Razprava o novi čoln in i, ki traja že več tednov, in bo menda jutri dognana, je bila sem ter t je zel6 viharna. Mnogi govorniki so hudo napadali Tiszo in njegov načrt nove pogodbe, katera sega le na dobiček fiškusu , a ne na korist nerodnega gospodarstva. Eklatanten dokaz M a-gjarskega parlamentarizma je ta-le epizoda iz zbora Ogerskega. Ko je namreč Czernatonvi motiviral gori navedeno interpelacijo o Turških zadevah z besedami: ,,jaz mislim, da bilo bi zelo želeti....!." mu seže poslanec Simonvi v besedo, rekoč: ,,da Julija Andrassv-a obesijo." Czernatonv se oglasi in pravi, da je menda ta izrek le šala, Simonvi pa ga zavrne, rekši, da ni ne šala, ampak polna mu resnica. In zbornice predsednik — se se zmenil ni za tako drastično rabo  pariamentarične svobode!!
Iz Rima. — Truplo sv. očeta so prenesli 9. dne t. m. v stolno cerkev sv. Petra, kjer je ostalo izpostavljeno v nedeljo, ponedeljek in torek. Vse te 3 dni so se obhajale slovesne maše. Koj po pogrebu se začne konklave, to je, volitev novega papeža, kajti že so vai vnanji kardinali (tudi iz Dunaja, Prage, Ogerskega, Zagreba itd.) došli v Rim. Medčasni namestniki papeža so kardinali di Pietro, Pece i in B i 1 i o. Nekateri Italijanski kardinali nasprotujejo temu, da bi bil konklave v Rimu, al ostali bodo menda v manjšini.
Iz Rusko-Turškega bojišča. — „Rusi so naredili zvezo s Turčijo zoper Angleže" — ta novica je silno osupnila diplomate v Pesti, na Dunaji in v Londonu* Čeravno nepričakovana, je vendar verjetna, ker se je večkrat že zgodilo, da sta se dva, ki sta bila prej huda sovražnika, združila z namenom, znebiti se tretjega obojnega nasprotnika. Nasledki te zaveze se že kažejo, slišati je namreč, da je sultan poklical Ruskega velikega kneza za nekaj dni v Carigrad; da ta ne pojde v mesto drugače ko z armado, je več ko gotovo. Ob enem se poroča, da sultan ni dal privoljenja Angleškemu brodovju, da bi šlo preko Dardanel. Več Evro-pejskih vlad je poslalo po nekaj ladij pred Carigrad za brambo kristjanov: nasledek temu pa bo gotovo tar da bodo tudi Rusi sli z armado kristjanom na pomoč. Minister vnanjih zadev, Server-paša, in predsednik Turške državne zbornice, Saufet-paša, sta odstopila. — Turške posadke so že popustile Vidin , Rušouk, Sili-strijo, Belgradčik in Erzerum, tudi vse vtrdbe okoli Carigrada, kjer so Rusi zasedli že najvažniše stališče — Catadže. — t^rki so svoje čete s Tesali je nazaj poklicali, ker so se zbali Turških ladij: tako je vsega njihovega ropotanja konec. — Avstrija bo menda ven-dar-le zasedla Bosno pod poveljstvom generala Filipo-viča. Tudi ste dve vojni ladiji odjadrali proti Carigradu.